358
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja, — 25. dne u. m. je grof Hohenwart v imenu vseh družin ministrov (razun barona Holzge-thana, ki je že pred odstopiti želel, in ministra za deželno brambo generala Scholla) Njegovemu Veličanstvu izročil odpoved. Cesar je odpovedno pismo vzel, pa željo izrekel, naj ostanejo še tako dolgo, dokler ne imenuje novih ministrov. To se do danes še ni zgodilo in sliši se, da se morebiti še dalje časa ne bode. Zadnje dni so bili voditelji Čehoslovanov: Clam-Martinic, Rieger in Pražak spet na Dunaji, kamor jih je Hohenwart pozval, da se ž njimi pogovori, kaj ima biti zadnja beseda. Pripravljeni so bili vse storiti, kar se strinja z njihovim stališčem in poštenostjo, da pridejo v državni zbor. Al zahtevanje Beustovo in An-drassy-ovo, naj pred vsem pokleknejo pred december a ko ustavo, je raztrgalo nit vse dalje razprave, in Hohenwart jim je popolnoma pritrdil. Kdor pa misli, da zdaj centralistični nemški in magjarski časniki veselja poskakujejo, ta se zel6 moti. Vidi se jim, da bi radi slavo trobentali zmagi Beustovi in Andrassy-ovi, al ne gr6 jim prav iz srca; strah jih je, kaj bode zdaj!
359
Da bi se Herbst in Giskra sopet skobacala na stol ministerski, ne upajo si tudi njuni najgorkejši privrženci misliti, — da pa po9tanejo Schmerling, Las-ser in drugi taki možaki ministri,  to jim je groza.
— Tukajšni časnik „Reform" je v svojem 40. listu, predno je še minister Hohenwart odstopil, prevdarjal zapletke Beust- Andrassv ove tako le:
„Ne zavoljo ministrov, temveč zavoljo narodov je kriza huda. Zato bi ta huda kriza dalje trajala, ako bi se tudi ministerstvo premenilo. Narodi se ne umaknejo, kakor ministri, da bi drugim naredili prostor; narodi se tudi ne dad6, kakor ministri, iz službe dejati in z drugimi nadomestiti. Ministri pridejo in odidejo; narodi ubogajo (ali pa tudi ne ubogajo), pa ostanejo zmirom. Naj ide tedaj Hohenwartovo ministerstvo; narodi, na primer, nesrečni Cehi, ostanejo, in sicer tako korenito, da bi Hohenwartovi nasledniki, če bi poskušali to stališče prekucniti, ravno toliko opravili, kakor če bi hoteli z glavo steno prebiti.
Nikakor se kriza ne sme razlagati kot osebna stvar z vpitjem: ,,Tu Hohenwart! tam Beust!" Tudi ne smemo grofa Hohenwarta čisto osamelega nasproti staviti zvezi Beust-AndrasBy-Kuhn-Lo-nyay-ovi. Treba je čisto druge skupine pred očmi imeti. Decembrovci mislijo kaj modro manevrirati, ako grofa Hohenwarta kot čisto zapuščenega svetu pred oči stavijo, kterega še njegovi najbliži tovarši dovelj ne podpirajo, nad kterim je Holzgethan že skoro obupal, in kterega tudi Schaffle posebno ne navdihuje, ki so ga vendar nekteri časnikarji ,,spiritus familiaris" Hohenwartovega ministerstva imenovali. Temu zapuščenemu Hohenwartu nasproti se neki skupina državnih ministrov, tesno in trdno zvezana med seboj in z oger-skim ministerskim predsednikom jako, mogočno in mo-ževito odlikuje. Pa vpraševalo se bode na obeh straneh: Kdo stoji zadej?
Za grofom Hohenwartom stoji znamenita večina narodov, ne le v tako zvani Cislajtaniji, temveč v celi monarhiji. v Po deželnih zborih so se izrekle za Hohenwarta: Ceska, Moravska, Galicija, Bukovina, Gornja Avstrija, Tirolska, Vorarlberška, Kranjska, Istrija, in v posebnem oziru tudi Dalmacija. Pa še tudi v decembrovskih deželnih zborih se je povsod pokazala manjšina za ministerstvo, ktera je vzlasti na Solnograškem, pa tudi na Stajarskem precej izdatna. Ne uradno, pa prostovoljno in radostno se je tudi velika večina ljudstva ogerske krone, namreč Hrvatje, Slovaki, Romuni, Srbi in Rusini izrekla za Hohen-wartovo politiko, pa tudi izmed Magjarov so se izjavile leve stranke za Hohenwartovo spravno politiko same na sebi, če tudi se jim je potrebno zdelo zavarovati se zoper nekako izmišljeno reakcijo. Hohen-wart sam ni pozival ogerskih glasov, on se ne sklicuje in ne opira nanje, kakor se samo po sebi razume; vendar pa je ta stvar jako pomenljiva, da je veliko veliko obilnejša večina ljudstva v celej državi za spravno politiko, ktero je Njegovo Veličanstvo cesar zaukazai in grof Hohenwart pričel.
Iz tega se že samo po sebi kaže, kdo da stoji za skupino državnih ministrov in za Andrassy-evo. Res v primeri s splošnim prebivalstvom jako neznamenita manjšina; še dva cela naroda ne, temveč izmed Nemcev samo decembrovci, izmed Magjarov samo Deakovci, in zraven še neka rusinska in italijanska stranka, ki pa ste le na videz za decembrizem.
Kako more tedaj Andrassy v imenu Ogrov zoper Češko spravo agirati? Obstaja mar Ogersko samo iz Deakovcev? Grof Andrassy naj bi se, namesto da Ho-henwartovo delo podira, raji podvizal, da to delo v ogerski državi posnema, namreč, da s Hrvaško in Sed-
mograško, s Srbi, Rumuni, Slovaki in Rusini svobodomiselno in pravično spravo učini. Če je grof An-draasy res kaj ugovarjal zoper češke predloge, kakor so časopisi naznanili, po tem se je po naših mislih s tem  kompromitiral.
Diktat prvi po mnenji Deakovcev: ,,Ogerska sprava se ne sme predlagati kaki poznejši pripoznatvi", je res otročje prevzeten in zraven jako nespameten, nepraktičen. Cehi so izrekli pozneje svoje pripoznanje k ogerski spravi, ker se niso pogodbe vdeleževali, tedaj so bila njih mnenja lahko dvomljiva, in ker so jih imeli na sumu, da hočejo ogersko stališče alterirati. V to, o čemur se je Ogerska s svojim kraljem pogodila, se Čehi ne mešajo, in dobro bi bilo, ko bi hoteli Ogri to posnemati. Pa avstrijsko ogerska sprava je ob enem tudi pogodba s kraljestvi in deželami, ki niso pod krono sv. Štefana, in tu je že samo priznanje vseh gotovo k pospehu ze!6 koristno. Važno in mogočno kraljestvo čeako se pa v začetku ni vdeležilo pogodbe, ogerska sprava mu je bila oktroirana, in imelo bi bilo vsakako pravico zoper to protestovati, kakor bi bila Ogerska v enakem primerljeji gotovo z vso resnobo prote8tovala. Ogri morajo biti tedaj veseli o tem, da izreče imenitno kraljestvo češko pozneje prostovoljno svoje priznanje k tej pogodbi, v ktero so decembrovci le z nevoljo in po dolgih tožbah zarad prisiljenja privolili.
Drugi diktat: „vse postave, tikajoče se ogerske sprave (tedaj tudi zlasti postava o obravnavi splošnih zadev) smejo se le na tisti način predrugačiti, po kte-rem sov bile ustvarjene", obsega, rekel bi, nekako abot-nost. Ce se namreč na to ozira, da se sme prenaredba postav, zadevajočih spravo, le po ustavni poti goditi, potem je odveč; kajti vsaj po českib predlogih naj se prav nič ne diktira in ne oktroira, temveč vse naj se ustavno združi. Ce so pa An dr as sy in skupni ministri res zahtevali, da se mora prenaredba postav, zadevajočih spravo, na tanko po tistem načinu goditi, kakor so bile postave ustvarjene, potem bi se toliko reklo, kakor: »zastopniki neogerskih kraljestev in dežel naj se zopet denejo v klešče, in češko kraljestvo se zopet ne sme vdeležiti nove pogodbe". Nasproti temu pa zahtevajo Cehi svobodomiselno in pravično, naj se dovrši ponovljena pogodba med Ogersko in med drugimi kraljestvi in deželami neposilno po prostovoljnem priznanju vseh.
Tretji diktat: „o državno-pravnem stališču avstrijskih dežel je že po ustavi določen", je res pravi diktat parlamentaričnega absolutizma! Tudi ogerskemu kraljestvu se je zapovedovalo pod Schmerlingom: „držav-nopravno stališče avstrijskih dežel je že po ustavi določeno; tedaj se ne more nobeno drugo dovoliti". Ogri se temu stališču niso podvrgli; pri njihovem upiranji podpirala jih je tastranska državopravna opozicija in pridobili so si svojo starodavno državopravno samostai-nost. Potem se je France Deak s svojim kolegijem mislil za opravičenega ali vsaj pooblaščenega, neoger-skim kraljestvom in deželam novo državnopravno stališče nakomandirati (ukazati). Tej De ako vi komandi se je pa le en del avstrijskih Nemcev brez izimka podvrgel; ostali Nemci in drugi narodi avstrijski so stopili deloma pod^protestom samo provizorično, deloma, kakor na priliko Čehi, pa cel6 ne na novo državnopravno stališče. Ti narodi zahtevajo svojo osobito svobodo, svojo historično državno pravo ravno tako in s popolnoma enako pravico, kakor so to storili Ogri. Ko bi se spominjali Ogri svoje lastne osode ter pripoznali načela pravice, morali bi tostransko državnopravno opozicija podpirati, ne pa pomagati spodbijati jo. Ona bo pa vendar vkljub njim zmagala!
Zadnje zahtevanje, da ne bi vlada obljubila v re-
360
skriptu (odgovoru) do češkega deželnega zbora, da češke fundamentalne Člane v državnem zboru predloži kot vladno predlogo, je pravo magjaronsko za-htevanje, kajti kaže se, kakor da bi to ljudstvo ali vsaj njegova zdaj vladajoča stranka povsod in v vsem hotela biti pred vsemi drugimi narodi privilegirana. One članke, po kterih se je osnoval dvalizem in ktere je izdelal Deak s svojim velikim in malim odborom, res ni predložila dunajska vlada državnemu zboru kot navadno vladino predlogo; o ne! zgodilo se je vse kaj druzega: Deakovi članki so se enostransko izvršili med krono in ogerskim parlamentom, kjer se je Beust res prav tako obnašal kot vnanji minister, namreč tako, kakor da bi Avstrija s kako tujo državo zvezo sklepala. Potem se je sklenjena in s prisego potrjena zveza spravila kot „fait accompli" (kot pribita stvar) v dunajski državni zbor, kteremu ni bilo nič druzega mogoče, ako ni hotel Ogerskemu kraljestvu napovedati vojske, kakor to, da je oktroirano mu zvezo potrdil. Ali se je mar že pozabila ona beseda „Zwangs-lage" (silstvo), ki je bila tudi v ustih vseh današnjih ustavovercev ? Ceski glavni (fundatnentalni) Članki pa bi se še ne smeli kot prava vladna predloga, namreč kot predlog vlade same prinesti v državni zbor, to je, predložiti se mu v sklepanje! A vendar ima češka dežela ravno tisto pravo kot ogerska, — a vendar so Cehi v svojih glavnih člankih na koristi in pravice druži h kraljestev in dežel in cele države mnogo bolj lojalno in z veliko večimi lastnimi žrtvami ozir jemali, nego Magjari v svojem Deakovem elaboratu!
Kriza je huda, a ne zavoljo ministrov, temveč zavoljo narodov. Avstrijski narodi stoje" zdaj dvema strankama nasproti: Deakovski (magjaraki) in decem-brovski (nemčurski) stranki, ktere hočete v dozdevni prid, pa v mnogoterem nasprotji, vsaka svojemu narodu vse druge narode žrtovati. Beust in Andrassy sta besednika in agenta teh dveh stranjs; — Hohen-wart govori in dela za n dr o de. Ce Je v Avstriji narava sama vsa že ni narobe, potem mora Hohen-wart zmagati. Pa če bi tudi padel, narodi ostanejo!" Cesko. — Velika nevolja zoper Beusta in An-drassy-a se razlega po vseh okrajnah slovanskih našega kraljestva. Kakor blisk z jasnega neba nas je udarila novica, da naše pogajanje je brez vspeha ostalo, kajti popolnoma gotovi smo bili tega. Al to ni potrlo našega poguma; naša moč ostane skala, ktere ne razruši noben vihar, nobena sila. Mi zaupamo Hohen-wartu in njegovi sistemi; to mu bodo zaupnice kazale, ki mu doidejo od vsake veče občine.
Ogersko. — Andrassy, ki se je drznil vtikati se v avstrijske zadeve, je že iz lastnega deželnega zbora dobil dva resna opomina, kajti dva poslanca levičnika Heifi in Ti s za sta stavila interpelacijo do njega: kako to, da se on mesa v zadeve avstrijske, ki Ogrom nič mar niso? — ali ne vč, da imajo zdaj tudi avstrijski ministri pravico se vtikati v ogerske zadeve? — Hrvati in vsi drugi nemagjarski narodi ogerske krone pa so sedaj prav natanko zvedeli, kaj imajo pričakovati od Andrassy-ainDeakovcev vseh; sedaj lahko ved67 kakošno podobo bode imela revizija ogerske ustave.
Najnovejše. Ravnokar došli dunajski vladni časnik naznanja, da je Nj. Veličanstvo 30. oktobra sprejelo odpoved ministra Hohenwarta, Scbaffle-a, Habietineka in Jirečeka, ministru Hoizgethan u pa nalog dalo, naj osnuje novo ministerstvo; dosedanji načelniki ministerskih uradnij pa naj opravljajo službo ministersko tako dolgo, da so izvoljeni novi ministri.