Stev. 13. V LJubljani, v torek, dne 18. lannarla 1910. Leto XXXVIII. « Velja po pošti: es i oelo leto napre| . B 28*— „a pol leta > . > 13'— za četrt » » . » 8*50 ■a en meaeo » . » 2-20 aa Nemčijo oeloletno » 29'— sa ostalo Inosematvo » 35*— es V npravništvn: sa Ea oelo leto oapire| . K 22-40 u pol leta » . » 1120 u četrt » » . » 5 60 ■a en meaeo » . » 1*90 Za polll|an|e na dom 20 v. aa mesec. - Posamezne Itev. 10 v. M- Uredništvo |e v Kopitarjevih olloah Itev 6/IH Bokoplsl se ne vračajo; neiranklrana pisma aa u mm sprejemalo. — OrednlSkega telefona štev. 74 tm Inserati: Enostolpna petltvrsta (72 mm): aa enkrat..... po IS v sa dvakrat...... 13 » u trikrat.....» 10 » ta več ko trikrat . . » 9 • V reklamnih notloah stano enostolpna garmondvrsta SO vtnarlev. Pri večkratnem ob]avl|en|n primeren popnat. Izhaja: Političen list za slovenski narod. vsik dan, izvzemal nedelje ln pr.-amike, ob 5. url popoldne. Opravnlštro |e v Kopltar/evlh ulicah Stev. 8. i m Sprejema naročnino, Inserate ln reklamaclle. »= Upravnlškega telefona šlev. 188. ===== J^* Današnja številka oblega 4 strani. Izprenenba linblfaaskega občinskega in volivnega reda. L j u b 1 j a n a, 18. jan. 1910. Včeraj je dogotovil ustavni odsek kranjskega deželnega zbora izpre-membo ljubljanskega občinskega in volivnega reda v seji, ki se je pričela ob 4. uri popoldne in je trajala več ur. Razprava je bila mirna. Dr. Triller je predlagal, naj bi se ta volivni red iz-premenil po predarlskem načrtu, a od-sekova večina je glasovala za tiste iz-premembe, ki so jih predlagali člani S. L. S. po navodilih kluba kranjskih deželnih poslancev S. L. S. O preosnovi ljubljanskega občinskega in volivnega reda, o katerem bo sklepal kranjski deželni zbor bodoči teden, bomo seveda še obširno pisali. Danes se omejujemo samo na bistvena določila predloge, ki kmalu postane postava. Davkoplačevalci volijo v I. in II. volivnem razredu in sicer dve petini v prvem, tri petine v II. volivnem razredu. V III. volivnem razredu volijo vsi tisti, ki volijo v I. in II. razredu, poleg njih pa vsi tisti možki, ki stanujejo že tri leta v občini in so dopolnili 24 leto. Ob tej priliki izpregovorimo odkrito besedo. Liberalci in ž njimi v najlepši zvezi socialni demokratje hrulijo našo stranko, češ, naj bi se ustanovil tako-zvani čisti volivni razred, v katerem naj bi volili samo tisti, ki ne plačujejo nobenih davkov. Kratko: pravijo, ustanovi naj se čista delavska kurija. Vprašamo, ali bi bila takozvana čista kurija res čista delavska kurija? Preglejte danes ljubljanski občinski volivni imenik. Ali ne dobite v njem delavcev in zelo veliko? Ob ustanovitvi čiste kurije bi ta pač ne bila čista, ker bi odpadli tisti delavci volivci, ki volijo zdaj v III. in ki bi volili ob slučaju uvedbe čiste kurije pri III. volivnih razredih v II. volivnem razredu. Čista delavska kurija je v sedanjih razmerah popolnoma nemogoča. Proti čisti delavski kuriji, ki bi ne bila v sedanjih razmerah čista, govori tudi načelen razlog, ki ga S. L. S. ne sme in ga tudi noče kršiti. Naša stranka je načeloma in odkrito pristašinja splošne in enake volivne pravice. Svoje načelo mora uveljaviti v postavodaji. Liberalcem in socialnim demokratom je ravno tako dobro znano kakor nam, da bi vlada v sedanjih razmerah cesarju ne predložila v potrdilo deželne postave, po kateri bi se uveljavila splošna in enaka volivna pravica v občini, kar je že danes pravzaprav času primerno, ko imamo splošno voliv-no pravico za državno postavodajalno zbornico. Ker se ne more popolnoma izvesti v ljubljanski občini splošna in enaka volivna pravica, zato se v prehodni dobi uvede v III. volivnem razredu splošna in enaka volivna pravica. Boj za splošno in enako volivno pravico za deželno in občinsko avtonomno zastopstvo bo seveda naša stranka nadaljevala in ga tudi izvojevala v do-glednem času, ker je stvar, ki tiči v zraku. Naši preljubeznivi nasprotniki bodo tudi tulili, češ, da ni prav, ker bodo smeli voliti le tisti, ki bivajo tri leta v občini. Občina je rodbina v velikem Razmere v občini more poznati le tisti, in more plodonosno sodelovati le tisti, ki se v njej vdomači. Zato se nam zdi popolnoma pametno in umestno, da soodločujejo pri občinski upravi kot upravičeni volivci le tisti, ki so se vdo-mačili v občini, ki jim je zato, ker so postali v občini domačini, tudi pri srcu blagor občine. Da se liberalci upirajo volivni iz-premembi v Ljubljani, urtievamo. Od-/.votiilo bo sedanji vladajoči gospodi, ki je neomejen gospodar v ljubljanski občini, kar ji ne koristi, ker manjka vsakega nadzorstva v občinski upravi. Upora socialne demokracijo pravza-piav ne umevamo, ko bi ne poznali naše socialne demokracije in tesnih vezi, ki jo vežejo s sedanjo vladajočo magi-stratno gospodo. Sicer pa rdeča vodilna gospoda dejansko na volivno reformo ni tako huda, kakor se dela in kakor piše in kakor se dela po svojih diskusijah. Zasebno lepo med seboj priznavajo, da je ljubljanska volivna pre-osnova naravnost izvrstna, ampak zaradi lepšega, in po socialno demokra-ški navadi morajo biti nezadovoljni ž njo in morajo delati vodo, da vjamejo kaj gimpelnov. Socialno demokraška jeza je zelo smešna in to tembolj, ker po ljubljanski volivni občinski izpre-membi prileze tudi socialni demokrat v ljubljanski občinski svet, kar bi ne bilo tako gotovo, če bi uvedli čisto nepravo delavsko kurijo brez proporčne-ga načina volitev. Ustavni odsek je sklenil, da se uvede pri ljubljanskih občinskih volitvah volivna dolžnost, to se pravi, da bo moral vsak upravičeni volivec in volivka voliti, kar je popolnoma prav, LISTEK. Iz dnevnika malega perednela. Ameriška humoreska. (Dalje.) »Moja mila Elza!« govoril ji je, kakor bi bila komaj šest mesecev star otrok. Sestra je bila kar liho. »Ali ste mar hudi name? Ali sem vas razžalil?« Kako bi mogla biti radi kake take stvari jezna! Gotovo se je bal, da tako stara deklica ne pusti ravnati s seboj, kakor z otrokom. Potem ji je napovedal celo množino sladkih besed kot bi bila v resnici vsa iz sladkorja — ne, kaj enakega še nisem čul v svojem življenju. Mislil sem si pa: »Gospod Vilkins, ako bi bila tebe lasala in uhala, kakor jc že mene, bi jo gotovo ne imenoval golobček ali še celo angelček. Deklice so take — kakor sem zapazil, da svoje male brate vedno suvajo in pehajo, če pa drugi večji mladeniči liarede kaj šc tako hudega, se še ne fazjeze no. Marsikaj sem hotel Vilkin- su povedati, toda premislil sem si, naj jo ima, če je tak norec. Več kot desetkrat ji je rekel angelček in nato pristavil: »Trgovina gre sedaj zelo dobro in jaz mislim, da brez skrbi in strahu okrog božiča enkrat napraviva ženitovanje.« Elza je odgovorila: »Nikdar niso bile dolge zaroke po mojem okusu, Kari, in če želite, da se poročiva o božiču, se hočem potruditi, da bo do takrat vse pripravljeno.« Kolena so me že tako bolela, da nisem mogel dalje prenašati take muke. Bilo mi je mraz, lakota me je trla, komolce sem imel stisnjene in zato sem sklenil, da gospoda Vilkinsa prestrašim, in ga tako preženem z njegovega sedeža. »Nekaj mora biti pod sedalom,« je zavpila, Elza. »Za pet ran! Oh Kari, gotovo je pes spodaj!« »Nikar sc ne strašite,« je rekel, »s svojo srčno krvjo vas hočem varo— au! au! kaj more pač biti?« »Jezus, Marija! pridržite konja, da skočim na tla!« je vpila Elza. »Čakajte, da pogledam, kaj je,« jc rekel on. Potipnl je pod sede/. Z roko jo potegnil ravno po mojih laseh. Nekoliko ker se bo zelo, zelo omejila tista divja, grda agitacija, ki so jo v Ljubljano uvedli liberalci. Naša stranka hoče vsakemu omogočiti, da odda svoj glas, ne da bi imel gmotno škodo. Zato sc bo volilo ob nedeljah in sicer od 10. dopoldne do 4. popoldne. Volilo se tudi ne bo vsako leto, ker odpadejo dopolnilne volitve, marveč volilo se bo na tri leta. Poleg kandidatov občinskih svetnikov se volijo tucli namestniki in sicer rav-notoliko, kolikor občinskih svetnikov. Namestniki se pozovejo v občinski svet, kadar odpade kak občinski svetnik in sicer tiste stranke, ki ji je pripadal odpadli občinski svetnik. Samoobsebi je umevno, da bodo imele stranke pravico imenovati svoje zaupnike v volivne komisije, v katere se bodo lahko imenovale tudi ženske zaupnice. Razširi se tudi ljubljanska občinska avtonomija. Občina bo lahko sama sklenila prodajo in najela posojilo do 10.000 kron. Z dovoljenjem deželnega odbora bo to smela storiti do 100.000 kron, za višjo odtujitev lastnine in za višje posojilo bo potreben sklep deželnega zbora, ki ga odobri cesar. Zdaj se jc morala skleniti postava. Občina bo smela sama naložiti občinske doklade do 35%, na vžitninski davek pa do 30%, do 50% občinskih in do 50% doklade na užitnino si bo morala izposlovati potrdilo deželnega odbora, za višje doklade bo potreben sklep deželnega zbora proli najvišjemu potrdilu. Z izpremembo ljubljanskega občinskega in volivnega reda pride v ljubljansko upravo nov, svež napreden duh. Soodločevalo bo ljudstvo, ne zgolj sedanji privilegiranci. Masprotstva v Vzhodni Že nekaj dni je zopet na površju mandžurijsko vprašanje in nasprot-stva mecl ameriškimi Združenimi državami in Japonsko so sc zopet močno poostrila. Pred nekaj meseci jc umoril za to najeti Korejanec japonskega državnika grofa Ito, ko je imel nalogo, pogajati sc z ruskim pooblaščencem glede spornih vprašanj v Mandžuriji. Morilec je preprečil pogajanja. Položaj se je poslabšal, in rusko časopisje ni pisalo dva. dneva enako o razmerah v Vzhodni Aziji. Nekega clne se je izjavljalo, da je rusko-japonska vojna neizogibna, drugega čine pa se je povdar-jalo, da je prijateljstvo mecl Rusko in Japonsko najiskrenejše. Oni, ki so s« spoznali na vreme, so vedeli, da se ne-i kaj snuje; samo nihče ni vedel kaj< Danes je že bolj razjasnjen položaj. Ve-i lik severo-ameriški konzorcij, v kate-i rem jc tudi znani milijonar Morgan in ki je v ozkem stiku z wachingtonsko vlado, je stavil v Pekingu predlog, naj kitajska vlada kupi ocl Rusije in Ja-i ponske mandžurijsko železnico ter jo naj potem odda v najem temu konzorciju. Tudi angleški finančni krogi bi sodelovali in tudi v Berolinu in Parizu sc je obljubilo, da bodo ondotne banke sodelovale. Ako bi Rusija in Japonska odklonili kitajsko ponudbo, je omenjena družba pripravljena graditi konkurenčno železnico skozi Mandžurijo od jugozahoda dežele do Adguna na severnem vzhodu. Nova železnica bi bila kitajska državna last, mecl tem ko bi se omenjeni konzorcij zadovoljil z rudniškimi koncesijami in raznimi pokrajinami v Mandžuriji. Anglija podpira ta načrt zato, ker iskreno želi, da. se Rusija popolnoma izpodrine iz Mandžurije, da tako osredotoči svoje moči raje v Evropi. Zato so se spravila med svet razna vznemirjajoča poročila o novih bojnih načrtih Japoncev proti Rusiji, cla bi se na ta način pridobilo merodajne kroge v Pe-terburgu za prodajo mandžurske železnice. Na Japonskem so kmalu spoznali nevarnost. Kitajski vladi, ki je bila od umora cesarice-vdove skoro popolnoma pod japonskim vplivom, je načrt ameriških bogatašev zelo všeč. Kajti ti bi povzročili, da bi Mandžurija, domovina kitajske dinastije in vladajo^ čega rodu Mandžu, zopet postala bistven del kitajske države. Japonska se zato ne upa kratkomalo odbiti omenjeni predlog, temveč je povabila Rusijo, naj v dobro Kitajski spremeni mandžurijski železnici samo formelno naslov glede na posest, ali celo da pusti sodelovati Kitajsko pri upravi pod pogojem, da odbije ameriško ponudbo glede konkurenčno železnice. O tem bi se moral pogajati z rusko vlado grof Ito, ko je bil umorjen od napadal-čevega bodala. Kmalu po tem dogodku pa se jc pojavila v Peterburgu močna struja za prodajo ruske proge mandžurske železnice. Ne ve se sicer, iz kakih razlogov, morda tudi iz sebičnih. Sedaj pa je došla vest iz Peter-burga, ki smo jo včeraj priobčili med brzojavkami,!da je ruska vlada ofici-jelno odklonila ponudbo ameriških Združenih držav, za katero se skrivajo ameriški milijonarji. S tem dogodkom prete vzhodni Aziji zopet nevarni vojni zapletljaji med Rusijo in Severno Ame- sem ga hitro ugriznil na roko, da ga čisto prepričam, cla ima s psom opraviti. »Pes je,« se je pričel dreti, »stekel pes! Ugriznil me je na roko! Oh, stekel pes!« Precej je skočil na tla in pustil sestro samo na vozu. (Pokazal je, kako rad da jo ima.) »Napočil jc trenutek, ko se lahko nekoliko pozabavam,« sem govoril sam pri sebi. »Vilkins ne sme več sesti na voz. Konja bom splašil, cla bo zdivjal po cesti, potem pa skočil, zgrabil vajeti in ga ustavil.« Prižgal sem torej raketo ter jo vrgel konju pod noge in zdirjal je kot sam zlodej. Za seboj sem šc slišal — pš-čš-pš-čš krrrr grom! —bum! bura! Elza je cvilila, gospod Vilkins stokal in javkal, konj pa divjal v najhujšem diru — no, kaj podobnega svet še ni videl! Tucli sam sem bil prestrašen; ko sem namreč zlezel izpod sedeža, nisem več mogel prijeti za vajeti, ker so bili že clavno pod konjem in vrhu-tega je bilo že davno temno kot v rogu. Z največjo gotovostjo sem pričakoval, da se bova. oba potolkla do mrtvega. Bum-burum-bum! so pokale rakete ena za drugo! Gospoda Vilkinsa smo pustili na cesti — daleč, daleč za seboj. Elza jc pri vsakem predrznem skoku, ki ga jc napravila konjska para, zajavkala. Bilo je pa v istini strašno. Naposled sva vendar pridirjala do mesta, kjer je bila vsaj nekoliko boljša razsvetljava. Ljudje so pritekli iz hiš ter lovili konja, a ta se ni dal zadržati, temveč drl naravnost domov v svojo stajo. Ali ni bil konj pameten? Doma je obstal čisto mirno, le tresel si- jc po vsem životu. Tam so nama lotu a čini pomagali iz voza. Rekel sem Eizi: »Zakaj si celo pot. tako strašno upi!a? Saj vendar ni bilo tako grozno nevarno!« »Jurček, ti, ti si? Jaz sem se pa cel čas bala, da je poleg mene stekel pes, ki me hoče vsak hip ugrizniti. Kaj je pa potem tako pokalo? Nikdar v svojem življenju se še nisem tako bala. Ti zlobni, brezbožni fant! Kako lahko bi se bila oba ubila! Le počakaj, danes jih pa pošteno izkupiš! Tega večera nikoli ne. pozabim. Dobila bom gotovo živčno bolezen! Ali ste tako prijazni, gospod gostilničar, da vzamete drugega konja in greste iskat gospoda Vilkinsa, ki je ostal nekje na cesti par kilometrov za nama. Čudežno je, da riko, v katerih bo seveda Anglija zopet igrala svojo znano vlogo. Mnogo je ležeče tudi na Japonski, ki ji gotovo ne more biti ljubši nevarni ameriški tekmec, kot pa na Vzhodu precej oslabljena Rusija. Gotovo je, da stoji vzhodna Azija zopet pred važnimi dogodki. Vojna znamenja so sledeča: Japonski rezervisti se vračajo iz vseh delov sveta domov, v Mandžuriji mrgoli špi-onov, modernizovana kitajska armada se obrožuje, šef ruskega Poamurja general Untcrbergcr pa sc tudi pripravlja in baje je ruska mornariška uprava že sklenila pomnožiti mine v Tihem Oceanu, koder je rusko ozemlje. Shod ljubljanskih abstinentov. se je vršil včeraj zvečer v prostorih S. K. S. Z. Bil je dobro obiskan. Zborovanje je otvoril predsednik »Abstinenta« poslanec dr. Krek, ki govori o usodi postave zoper pijančevanje. Že v predzadnjem zasedanje se je gospodarski odsek pečal s to postavo, ki jo je predložila vlada, in jo jo tudi sprejel. V začetku zadnjega zasedanja je govornik takoj ukrenil potrebne korake, da je vlada zopet predložila to postavo. Nasprotovali so ji nekateri mali trgovci. Kot znano, se sme danes prodajati po trgovinah žganje v zaprtih steklenicah ne glede na količino. Navadno imajo te trgovine kak majhen prostorček, kjer se potem to žganje spije, če pa ni nobenega takega človeka blizu, ki bi delal sitnosti, se pa pije kar v trgovini. Tako so navadno te trgovine — šnopsarije. Nova postava določa, da se v zaprtih posodah sme prodajati žganje najmanj po pet litrov. To bi zelo omejilo pijančevanje, ker navaden šnopsarček ne bo kupil kar skupaj pet litrov žganja. Dalje določa tudi postava, da mora imeti vsakdo, ki prodaja žganje, izkušnjo za izvrševanje gostilničarske obrti. Tudi to bi znatno omejilo pijančevanje in prodajo alkohola. Socialni demokrati so v odseku trdovratno molčali; rekli niso ne to, ne ono. Mislil je, da so za postavo, saj dr. Adler sam je abstinent. In pri glasovanju v odseku jih je res tudi vseh šest socialnih demokratov glasovalo brez ugovora za novo postavo. Sklenil sem torej, da bom šel predzadnjo sejo k predsedniku zbornice, da da postavo zoper pijančevanje drugi dan na dnevni red. Mislil sem, cla postavo zbornica sprejme v par minutah brez ugovora. Da bi pa bil uspeha še bolj zagotovljen, sem šel k socialnemu demokratu dr. Ellenbognu in ga vprašal, če je zadovoljen, da se da nova postava na dnevni red. Dr. Ellenbogen je seveda pritrdil, poiskala sva še enega krščanskoso-cialnega poslanca in še nekega drugega. Vsi štirje poslanci smo šli k predsedniku Pattaiju, da da postavo na dnevni red. Pattai je odgovarjal, da ni bila stvar še pri seji načelnikov. Odgovoril sem, da smo tu itak zastopniki največjih strank. Tisti večer je vseeno predsednik naznanil, da da na dnevni red drugega dne postavo zoper pijančevanje. Vstal pa je socialni demokrat Seitz, ki je protestiral proti temu, češ, da se še ni odobrilo pri seji načelnikov. Odgovarjal sem, da se je Ellenbogen izjavil za to, da so vendar vsi šesteri Socialni demokrati glasovali za postavo v odseku itd. Dr. Ellenbogen se je sicer nekoliko izgovarjal, dr. Adler pa je rekel, da postave še niso — preštudirali. Očitno konstatira, da je samo socialna demokracija kriva, da blago-nosna postava v prid delavskemu stanu še ni sprejeta. V tem tiči grda hi-navščina. Na eni strani kriče, da delajo za delavstvo, na drugi strani pa nočejo se nisem zdrobila na tisoč kosov! Omedlela bom! Strašni, zlobni nepo-korni fant, ali vidiš, kaj si storil? Pa-pa ti bo danes že dal dovolj leskovega mazila.« »Prav nič hudega nisem nameraval. Skril sem se le zato pod sedež, da bi lahko poslušal, kaj bo gospod Vil-kins govoril. Če bi imel jaz deklico tako rad, da bi ji rekel angelček, potem bi gotovo ne ušel in pustil samo v družbi steklega psa. Ali bo dobil steklino, kaj? Morda jo že ima, ker sem ga precej ugriznil! Mogoče je tudi, da se mu začne še drugo oko gibati, če ga zagrabi krč. Če steče, potem naj steče še pred božičem, ali ni res, gospica Elza —« Vsega nisem mogel povedati, ker mi jc z roko zatisnila usta. Možakarji so se režali, a jaz sem moral domov, ker me je Elza vlekla s seboj. Vsi so bili zbrani pri čaju, ko sva vstopila. Zelo lepo je dišalo in bil sem tudi zelo lačen, a imel sem težko vest, — vedel sem, da jih bom dobil. (Dalje.) v odločilnem trenutku ničesar storiti. Mogoče je, ne trdim, ampak mogoče je, da dunajski židovski prodajalci žganja podpirajo z denarjem socialno demokracijo. V tem slučaju nam je lahko vse umljivo. Če socialna demokracija ne pozna postave, kakšne osle pa pošiljajo v odsek, kjer jih je vseh šest glasovalo za njo! Pattai jo je dal kljub temu na dnevni red, vendar tako na koncu,'da ni mogla priti v razpravo. Na eni strani so proti njej šnopsarji, na drugi socialni demokrati; iz kakih vzrokov ne vem. Tak je sedaj položaj postave zoper pijančevanje. Gospod župnik Kalan se zahvaljuje dr. Kreku, ker je bil on eclini v celi zbornici, ki se je zavzel v državnem zboru zoper pijančevanje. Pozdravlja navzoče. Shod je namenjen ljubljanskim abstinentom. Po deželi gibanje napreduje. Preteklo leto smo imeli govore in predavanja na 55 krajih. 2. januarja se je zasnovalo prvo abstinenč-no okrožje, in sicer v kamniškem okraju. Samo tam je danes poldrug sto abstinentov. Malo umevanja pa je med razumništvom. So mnogi, kateri, če jim v misel vzameš alkohol in abstinenco, se začno — smejati. 30 milijonov kron, ki jih izda samo Kranjska vsako leto za alkohol, — to je seveda bagatela! In 20 ubojev vsako leto, — to je silno smešna reč. V Ljubljani bi se dalo kaj doseči za našo stvar po teh potih: po časni-štvu, po šolah in pri delavstvu. — Po časništvu: Časniki sploh bi se morali naši stvari bolj posvečevati. Saj oni nimajo samo poklica, naši radovednosti streči, ampak biti organi, biti apostoli dobre stvari. »Slovenec« nam je bil do-zdaj naklonjen; naj bi bil le še tudi v prihodnje. Dobro je, da časih prinese ponatisk kakega važnejšega članka iz »Zla{e dobe«, da opozori nanj širšo javnost. »Domoljub« bo začel letos prinašati v vsaki drugi številki stalno rubriko »Zlata doba«. Sklene se: poslati prošnjo in poziv vsem slovenskim listom, naj se naši stvari bolj posvete in otvorijo za to posebne rubrike. Društveno glasilo »Zlata doba« stoji dobro. Prve številke se je tiskalo 2000 izvodov; izhaja brez deficita, dasi ima še mnogo dolžnikov; vsak dan se oglašajo novi naročniki. Drugič po šolah: Vložili smo v ta namen na dež. šolski svet obširno vlogo in sicer že 3. julija 1909, ki pa še do danes, torej v teku več kot pol leta, ni prišla na dnevni red šolskega sveta! Vidi se, da se gospodom ne mudi. Ko, bo ta rešena, in upamo, cla ugodno, se j morajo začeti predavanja po šolah. Vj zavodu sv. Stanislava je že bilo predavanje. Ta zavod je v tem oziru vzoren. Gojenci ne dobe nikdar, tudi ob naj-slovesnejših prilikah in ne na izletih kaplje alkohola, in fantje so zdravi in veseli. Med njimi je pa tudi večina prostovoljnih in zavednih abstinentov. Med delavstvom: Tu gre počasi. Prvi abstinentni krožek se je stvoril v katoliškem društvu za delavke. Želeti bi bilo tudi moškega krožka. Posamezniki so, organizirani še niso. Delavstvu še manjka poduka. V tobačni tovarni se je po našem vplivu mnogo zbolj-šalo; vodstvo strogo pazi v tem oziru na delavce. Pritožbe se pa slišijo, da delavci ne morejo dobiti v gostilni obeda, če ne pijejo alkohola. Temu se mora odpomoči in se bo odpomoglo. Sklenilo se je prositi S. K. S. Z., naj izda nov poziv vsem včlanjenim društvom, da naj se varujejo dajati udom priliko k pijančevanju in naj tudi pozitivno delajo intenzivnejše za treznost. — Storil se je še en zelo važen sklep, ki pa danes še ni zrel za javnost. Izrekla se je še mnoga dobra misel. Debata je bila jako zanimiva. — Izmed poslancev je bil navzoč poleg dr. Kreka samo g. Gostinčar. — Dr. Krek sklene in predlaga, naj bo prihodnji shod in obenem občni zbor »Abstinenta« kmalu, preden odide on na Dunaj. Deželni zbor koroški je začel zborovati 17. t. m. Deželni glavar Leopold baron pl. Aichelburg La-bia se je pri otvoritvi spominjal umrlega bivšega deželnega glavarja dr. Jožefa pl. Ervveina kot delavnega in vestnega moža, ki si je z objektivnim postopanjem v narodnem in verskem oziru pridobil splošno spoštovanje. V zaslugo mu šteje njegovo stremljenje »vzdržati v deželi mir«. Baron Helldorf je storil obljubo v roko deželnega glavarja. Deželni odbornik Honlinger je poročal o neki novi živinski bolezni, ki se je pojavila pri kravah na Žihpoljih. Poslanec Krampi (krščanski socialec) je govoril proti vladni odredbi, ki prepoveduje o Veliki noči streljati s to-piči. Vscncmec Angercr je govoril proti temu predlogu in brez povoda začel na- padati »klerikalce« in imenoval razne velikonočne ljudske šege na Koroškem pogansko-nemške. Sicer je velik časti-lcc poganskih šeg, za streljanje s to-piči pa se ne more zavzemati vsled nevarnosti. Odgovarjal mu je poslanec Walcher, kakor tudi deželnemu predsedniku Heinu, ki je med odobravanjem nemških nacionalcev polemiziral proti Walcherju kot bivšemu uredniku »Kftrtner Tagblatta«. Predlog je ostal v manjšini. Poslanec W i e s e r je utemeljeval predlog, ki je naperjen proti gališkim, ogrskim in slovenskim lesotržcem, ki oskrbujejo z lesom državne železnice. KHUEN - HEDERVARY. Khuen-Hedervary je s precejšnjo težavo vendarle končno sestavil svoje ministrstvo. Grof Khuen ima kar štiri portfelje: predsedstvo, za notranje zadeve, a latere, Hrvaška. Ostali ministri so: Lukacs, finance; Hieronymi, trgov-stvo; Szekely, justica in kultus (Sze-kely je framason); Sereny, poljedelstvo; Hazay, honved. Kaj namerava zdaj Khuen? Pravijo, da bo počakal, kako se razvijejo stvari v parlamentu. Na vsak način bo zbornico prejalislej razpustil, pa se mu preveč ne mudi. Ustanovil bo najprej svojo stranko, »reformirane 1867-arje,« potem pa imenoval nove tajnike in šefe in nadžupane. Kar se tiče strank, se Justhovci in Košutovci ne bodo združili. Sploh so zdaj na Ogrskem jako tihi, da je kar čudno, saj smo bili, kar se tega tiče, vedno navajeni kakih kravalov. Ministrstvo Wekerlovega kabineta cesar ne bo odlikoval z redi v znamenje, da ni bil z njimi posebno zadovoljen. ZASEBNA ČEŠKA TRGOVSKA ZBORNICA. Organ čeških industrijcev poroča, da se namerava ustanoviti zasebna češka trgovska zbornica v Kraljevem Gradcu. Pravila zbornice so že predložena v potrditev cesarskemu namest-ništvu. SRBIJA IN ČRNAGORA. B e 1 g r a d, 17. januarja. »Večerne Novosti«, ki so v zvezi z odločilnimi črnogorskimi krogi, poročajo, da je črnogorska vlada sklenila, da ponovno zahteva od srbske vlade, naj izžene vse črnogorske emigrante iz Srbije, ker le v tem slučaju je misliti na tesnejšo zvezo med Srbijo in Črnogoro. BELGIJSKE VOLITVE. Bruselj, 17. januarja. Meseca majnika se obnovi polovica belgijske zbornice. Proti katoliški večini se pripravljajo vse svobodomiselne stranke. Framasoni hočejo pridobiti novega kralja s tem, da lažejo, češ, da se zavzemajo katoličani za Vaughanine otroke. Liberalci in socialni demokrati hočejo skupno nastopiti, a glavno so-cialnodemokraško glasilo »Le Peuple« ostro napada liberalne petoliznike v socialni demokraciji, češ, pridobili bi edinole liberalci. FINSKA PRIKLOPLJENA RUSIJI. P e t o r b u r g, 17. januarja. Car je potrdil slelep ministrskega sveta, po katerem se spoji Finska z Rusijo. ANGLEŠKE VOLITVE. Dozdaj je izvoljenih 43 konzerva-tivcev in 37 liberalcev. Unionisti, oziroma konzervativci so veliko pridobili. Vendar pa računajo, da ne dobe večine, pač pa toliko mandatov, da sc bo strankarsko razmerje v parlamentu močno izpremenilo. Baje bodo odslej v parlamentu odločevali Irci. Konzervativci so največ napredovali zaradi svoje parole glede tarifne reforme, oziroma carinske politike kakor je povsod drugod v inozemskih državah. Sicer se pa na Angleškem razmerje med liberalci in konzervativci stalno menja in so zdaj ti zdaj oni na vrhu. Dnevne novice. + Minister Sttirgkh proti Slovencem. Že dolgo ni bilo vlade, pod katero bi imeli Slovenci toliko trpeti, kakor ravno pod sedanjo Bienerthovo. Čeprav izjavlja vsak mesec po parkrat, da Slovanom ni sovražna, vendar išče vsake priložnosti, da bi jim zadala nov udarec. Sedaj se pripravlja nov atentat na slovensko šolstvo na Štajerskem. Vlada namerava spremeniti deželni šolski svet tako, da bi imeli v njem večino od avtonomnih nemških korpora-cij izvoljeni svetniki, ne pa, kakor sedaj od vlade imenovani. V to svrho sc poslužuje Wastianovega predloga v deželnem zboru, ki zasleduje isto tendenco. Zadnji petek, dne 14. t. m. sta v deželnem odboru lconferirala z nemškimi poslanci dva zastopnika vlade radi teh sprememb. Slovenske poslan- ce je vlada izključila od posvetovanj in se pogaja edino le z nemškimi poslanci. V šolskem odseku, kjer je bil zadnji petek Wastianov predlog že v razpravi, je večina kratkomalo proti vsem pravilom poslovnega reda zavrnila slovenske predloge, ne da bi jih dala na glasovanje. Le slučajno sta vsled majhnega števila navzočih nemških poslancev slovenska uda s svojo odstranitvijo lahko povzročila nesklepčnost in na ta način zabranila, da se še ni glasovalo o Wastianovem predlogu. Šolsko vprašanje je za Slovence vitalno vprašanje in vkljub temu hoče vlada z drzno brezobzirnostjo brez Slovencev in proti Slovencem vpeljati novo postavo za deželni šolski svet. Čas je, da se slovenska inteligenca vzdrami iz spanja! + Nemci, ali je to vaša kultura? Visoka je nemška kultura, toda nemški nacijonalci jo tako ponižujejo in sami teptajo v blato, da bi moral človek izgubiti vse spoštovanje pred njo, ako bi jo sodil po izbruhih naših avstrijskih Nemcev, ki so sirovi, brezplodni in naravnost zabiti. Iz Prage je šel profesor Jellinek, znana evropska avtoriteta, v Pariz na Sorbonno poučevat češko slovstvo in profesor Denis ga je, ko je začel svoja predavanja, pozdravil v govoru, ki je tudi politično precej značilen. Vsak človek bi se veselil zbližanja dveh narodov, kakor sta francoski in češki, na kulturnem polju, saj s tem pridobi le veda, ki je mednarodna. Ne!, avstrijskim nemškim nacijonalcem to ni všeč in zato spuščajo zdaj po svojih listih izločine svojih potrapljenih alpskih možgan. Če bi n. pr. kak izobražen Nemec iz rajha čital »Tagespost« 18. t. m., ga gotovo oblije rdečica sramu, in če bi Francozi to brali, bi se sramovali za Nemce 1 V tem listu beremo n. pr. sledeče: »Narodi se ničesar ne nauče iz zgodovine,« kakor je dejal Nietzsche, »saj slovanski narodi ne.« Če bi se narodi iz zgodovine kaj mogli naučiti, bi n. pr. Francozi ne pozdravljali Čehov, kajti to so »majhna slovanska plemena«, horde, in Čehi posebič so »nositelji katoliškega cerkvenega reakcionarstva«, »sovražniki svobodomiselnega razvoja«! Nadalje je »plast inteligence tako pri Čehih kakor pri drugih slovanskih narodih, izvzemši Poljake, jako tenka«. Profesor Jellinek pa da ne gre v Pariz, da bi seznanil Francoze s češko učenostjo, marveč le zato, »da neti sovraštvo zoper Nemce«. — V tel} izvajanjih, ki so postavljena na uvodno mesto, se kaže tolika duševna revščina in taka nizkota mišljenja, da se črtimo mi kot Slovani poklicane pravo nemško kulturo braniti pred to nekul-turo naših alpskih zagrizencev. Sicer pa je to v mnogem oziru tudi dobro, kajti gotovo je, da Nemci s tako nizko kulturo ne bodo Slovencev veliko po-nemčili! V tej nemški luži se zbirajo samo naši najgrši odpadki — drugi Slovenci pa stoje vsi tako neprimerno visoko nad avstrijsko-nemško »kulturo«, da se v njej ne bodo potopili! + Pomirite sel Močno so razbur* jene celovške »Freie Stimmen«, ker je »Slovenec« ožigosal koroško vlado, ki je v službi Volksrata in železniško ravnateljstvo, ekspozituro nemško-nacijo-nalnega strankarskega vodstva. »Freie Stimmen« se strašno derejo na uvodnem mestu, češ, Vseslovenska Ljudskf) Stranka nima na Koroškem ničesar iskati, Korošci bodo sami svoje zadeve urejevali in vsak »Angriff« od strani kranjskih hujskačev se bo zavrnil »odločno in brez najmanjše obzirnosti«. — To vse vemo; če bo treba, bodo pa šo c. kr. uradniki organizirali bande in nas napadli kakor na Brnci, potem pa za to dobili od direkcije še dvojno re> muneracijo. Vendar pa tudi koroška nemško-nacionalna dreveta ne rastejo do neba in zato povemo celovškim širo-koustnežem, da bomo hodili slejkoprej na Koroško, in sicer jako pogosto. Opravili pa bomo vse tako mirno in brez nepotrebnega šuma, da Nemci š<) veliko ne bodo izvedeli. Če pa hočejo šo to zabraniti, pa morajo postaviti svojo stražo pred Karavanški predor in ustaviti vlake, drugače se nas ne bodo otresli. Ker pa tudi Nemci niso tako neumni, bomo pač še velikokrat pohiteli med svoje koroške brate in ne bo se nam niti las izkrivil. Zato le mirno kri in pamet! + Učitelj Gangl se je kot deželni poslanec tako privadil Ljubljane, da jo jel iskati poti, kako bi se mogel izmu-zati iz Idrije na kako ljubljansko šolo Rad bi pa obenem obdržal lepe dohodke, kakoršne ima kot učitelj na pri-pravljavnem razredu idrijske realke, zato je, — kakor nam je došlo na ušesa — že vrgel mrežo na lov. Izvolil si jt baje neko dekliško šolo, kjer bi rad sadil mladike svoje liberalne, oziroma rdeče politike. V kratkem -- tako upa* mo — bomo mogli Raj več povedati o skrivnih pogajanjih, ki bi utegnila tvoriti novo poglavje »vzornega« mestnega gospodarstva v Ljubljani. — Z goriške bogoslovnice. Za de-finitivna profesorja na goriškem centralnem semenišču sta imenovana: vlč. g. dr. S r c b r 11 i č Jožef za cerkveno zgodovino, vlč. g. dr. P a v 1 i c a Andrej za biblične vede starega zakona. Čestitamo! + Izobraževalno delo. Iz Vrbo-vega pri Ilirski Bistrici se nam piše: V tukajšnjem slov. katol. izobraž. društvu sc je dne 16. t. m. ponovno igrala eno-dejanka »Snubač«, na novo »Kmet in fotograf«. Obe igri sta krasno uspeli, čast vrlim, preprostim vaškim fantom! Med igrama nam je predavala gdčna 1, u c i j a T r a m p u š »o pomenu slov. katol. izobraž. društva«. Pri zadnjem Občnem zboru 6. t. m. se je pokazalo, da društvo procvita bolj in bolj, kajti vpisalo se je nad 20 novih članov. + Podmolniški gozd je naprodaj. Deželni odbor razpisuje dvojno ponudbo: Za prodajo vsega gozda, kakor stoji in leži, ali pa samo za les, kolikor ga je po ponudbi posekati. V soboto gi bodo ponudniki gozd skupno ogledali. Pred koncem januarja morajo biti ponudbe vložene, da je eventualno ge mogoče deželnemu zboru o ponudbah sklepati. + Državna podpora je dovoljena aa kapnico vasi Radlek, občina Bloke. + Kamniška Bistrica je ob zadnji povodnji naredila veliko škode. Skrajni čas je, da se začne z regulacijo. Kakor čujemo, je zadržek na Dunaju pri poljedelskem ministrstvu, ki zahteva Revizijo predloženega načrta. -f- Vladni kandidat za tržaško škofijsko stolico je baje monsignor Loh-ninger, ravnatelj germanskega zavoda ,v Rimu. -f Mažarski kurz v Bosni. Bosanska vlada je zaplenila sarajevski »Hr-jvatski Dnevnik«, ker je v uvodniku objavil vest o imenovanju grofa Khuen-Hedervaryja in ga ostro napadel. + Poštarji pri trgovinskem ministru. Z Dunaja poročajo: Včeraj so bili predsedniki raznih poštarskih društev pri trgovinskem ministru dr. iVVeiskirchnerju, finančnem ministru Bilinskiju, sekcijskem šefu dr. pl. Wagner-Jaueregg, da bi reforma stanovskih razmer poštarjev se zanje Ugodno izvršila, kakor tudi v najkrajšem času. Dr. Weiskirchner, kakor tudi generalni poštni ravnatelj sta zagotavljala, da se bo reforma takoj izvršila, ko bodo končana pogajanja s finančnim ministrom. — Na Breznici je bil dne 17. januarja izvoljen za župana gosp. Ivan Finžgar, posetnik in trgovec, brat č. g. župnika in pisatelja Fr. Sal. Finžgarja. — Smrtna kosa. V Kamniku pri Preserjih je'umrla ga. Frančiška Petelin, rojena Mazi. — Umrl je v Zgornjih Domžalah mizar Anton O r e h e k. — Najstarejši mož trebanjske župnije, bivši lastnik mlina, Jakob G r a n d o-v e c , je te dni umrl v Spodnjih Ponikvah pri Trebnjem, star 92 let. — Umrl je v Zagrebu vpokojeni mestni fizik g. dr. Simon S v r 1 j u g a, star 72 let. — Starček ponesrečil. Iz Št. Lo-renca poročajo: V sredo zvečer je utonil v Temenici 70-Ietni Anton Saje, Mežnarček iz Žabjeka. Šel jc k svoji omoženi hčeri na Muhabran, nazaj grede se zamudil v gostilni na Krtini, ponoči iz gostilne idoč je zašel na napačno pot in utonil, dasiravno je tam voda zelo plitva. V petek so ga iz vode potegnili. — Nov izum Tesle. Hrvatski rojak Nikola Tesla v Ameriki dela že dvajset let na brezžični električni svetlobi. Newyorški »World« poroča, da se mu je posrečilo rešiti problem in izum dovršiti. Tesla je sam izjavil, da zamore s svojo »brezžično svetlobo« razsvetliti Združene države. Taka struja se razdeli v zraku in razprši v raznih smerih kakor severna luč. Tesla hoče najprej razsvetliti newyorško luko v okrožju sto angleških milj. Njegove svetilke so navadne krogle iz stekla, ki so herme-tično zaprte, a napolnjene so z zgoščenim plinom. Ena edina velika centrala ob dovolj, da razsvetli ves gori označeni prostor. — Tri Izvirne slovenske igre: »Po 15 letih«, »V temi«, »Samaritancc« so predstavljali predvčerajšnjim v tržaškem slovenskem gledališču. Spisal jih Je dr. Josip Mandič. — Prodaja posestev južne Železnice v Opatiji. Poroča se, da se pogaja južna železnica z neko madjarsko družbo za prodajo hotela »Stephanie« in k temu pripadajočega parka v Opatiji. — Poštna vest. Na Selih pri Šum-berku je dovoljen poštni nabiralnik, ki ima trikrat na teden zvezo s poštnim uradom v Zagradec. Postne pošiljatve naj se torej ne naslavljajo več na Žu- žemberk, ampak na zadnjo pošto Zagradec. — Poročil se je g. Fran Rigler, učitelj iz Ilotiča z gospodično Albino Kovač iz Ljubljane. — General infanterije Potiorek bo imenovan za generalnega nadzornika čet. — Novo cerkev 00. jezuitov v Trstu blagoslovijo v soboto. Cesarja bo pri tej slovesnosti zastopala nadvojvodinja Marija Valerija. — V Kamnik se preseli g. dr. Karba iz Vranskega. — Umrl je v Pragi dolgoletni predsednik »Ustfedne Matice Školske« dr. Jaroslav Pospišil. — Vlom. V noči od 3. na 4. t. m. so dosedaj še neznani tatovi vlomili v trgovino »Narodne delavske organizacije« v Šturjah pri Postojni ter pokradli do 75 K denarja, 7 kg sladkorja, 9 kg kave, 18 pločevinastih žlic, 12 nožev s črnimi držaji, 1 vilice, 40 cm dolg nož, 3 jajčke in za 1 K kruha. Skupne škode ima organizacija 110 K 92 vin. Tatovi so vporabljali pri vlomu ponarejene ključe in sveder. Orožništvo po neznancih marljivo poizveduje. Štajerske novice. š Lepa zmaga Slovencev v št. Ilju. Dne 14. januarja se je vršila v Št. Ilju v Slovenskih goricah volitev načelni-štva v krajni šolski svet. Zmagal je vrli našinec, dični župan šentiljski g. Fran Thaler kot načelnik s šestimi glasovi, protikandidat prejšnji načelnik Korlek Flucher je dobil komaj tri glasove. Za podnačelnika pa je izvoljen neustrašni župan v Ciršaku g. Tone Hauc. Mislimo in upamo, da bo novi g. načelnik bolj strogo opazoval čudno »pedagogično« delovanje Sudmarkinega ljubljenca nadučitelja Fortunata Sadu. Našim vrlim šentiljskim bratom ob meji pa iskreno čestitamo k tej krasni zmagi nad nemčurstvom! Bog daj, da bi tej zmagi sledila v kratkem druga šc po-menljivejša zmaga! š Smrtna kosa. Dne 14. januarja je umrl v Selnici ob Muri star narodni veteran, dolgoletni občinski svetovalec, bivši član krajnega šolskega sveta v Št. Ilju in na Sladki gori, skozi in skozi značajni mož Janez Jager. On je bil že pri prvih volitvah v deželni in državni zbor volivni mož in je vedel marsikatero povedati iz tistih bojev. Blagi starček, v miru počivaj! š »Dramatično društvo« v Mariboru uprizori v Narodnem domu dne 23. prosinca t. I. krasno narodno igro s petjem v treh dejanjih: »Graničarji« ali »proščenje na sv. Elije dan«. — Dne 2. februarja gostujeta v glavnih ulogah v šaljivi igri »On in njegova sestra« g. Povhe in gdčna. M. Thalerjeva iz de, želnega gledališča v Ljubljani. š V Velenju so ustanovili nemško pevsko društvo. Uubllanske novice. lj Ljubljansko občinsko gospodarstvo. Sobotni »Slovenski Narod« je objavil na uvodnem mestu dolgo klobaso, v kateri se pripovedujejo fletne povesti, kakšno krivico dela »Slovenec« ljubljanskemu županu. Posebno srečen »Narod« s svojim zagovorom ljubljanskega župana nikakor ni bil. »Narod« kar odkrito prizna, da so oddali zgradbo državno obrtne šole Filipu Su-pančiču samo za 16.524 kron 31 vin. dražje, kakor najnižjemu ponudniku. To sicer pri milijarderjih ni veliko, a milijonarji 16.524 K 31 vin. ne darujejo, tisti, ki ima dolgove, naj pa gleda, da v prvi vrsti dela to, kar vedno priporoča dr. Tavčar in kar zadnje čase tudi včasih Hribar pove, da se mora »špa-rati«. S tistimi 16.524 K 31 vin. bi se bila lahko plačala n. pr. skozi dve leti Hribarjeva županska plača, pardon, nagrada, pa bi bilo šc nekaj ostalo. Vzamemo na znanje, da bo stalo okrep-ljenjo fundamentov 60.000 kron, vsota, ki bi se bila lahko privarčevala, če bi ne bili postavili nove šole na močvirno Mirje. »Narod« tudi prizna, da je bila tvrdka Jan Štetka v Pragi za 11.411 K 70 vin. dražja kot najnižji ponudnik. V »Narodovi« klobasi pravijo, da je bil Štetkov projekt najpopolnejši. Navadno delajo projekte inženirji, ponudniki stavijo le ponudbe. »Narod« je torej priznal, da dobi Štčtka 11.411 K 70 vin. več, kolikor bi bil dobil najcenejši ponudnik. Skupno se je torej že do zdaj izmetalo za obrt. šolo 16.524-31 + 34.000 + 11.411-70 K =- 61.936 01 kron več, kolikor bi se bilo ob šparanju lahko pri-šparalo. S tem denarjem bi lahko na-gradovali ljubljanskega župana skozi sedem let in še nekaj Čez. »Narod« tudi pravi, da Hribar ni prav nič vplival na tisti ponesrečeni vodomet, ki so gn zdaj podrli. Ko se jc gradil ljubljanski vodovod, je imel pri vseli vodovodnih za- devah takratni občinski svetnik Hribar glavno in odločilno besedo. Brez njegovega pritrdila niso niti sprejeli n. pr. v službo preiskovalca vodovodnih cevi, tistega tržaškega Laha, ki še dobro slovenski ni znal. Kar je hotel Hribar, to sc je takrat storilo. Zakaj zdaj po tolikih letih prikrajšuje »Narod« Hribarju zasluge? Ocl »Naroda« ni prav, da krati načelniku lastne stranke vodovodne lavorike. Za močvirno zemljo »a Mirju odvrača »Narod« vso krivdo na vlado, torej prizna, da nima Hribar prav nič vpliva pri vladi, dasi je že pisal tako, da so vsi liberalci mislili, da pred veličastno Hribarjevo postavo prekrižajo vsi ministri roke, sc vležejo pred njim v prah, da hodi po njih in da mu store, kar hoče. »Narodu« naj se Hribar zahvali, da izgube liberalci vero v njegovo vsemogočnost. Sicer so bomo pa s takimi »Hribarjevimi zaslugami« še bavili in ta odgovor ni zadnji! »Narodov« sobotni uvodnik pove, da so narobe privarčevali pri obrtni šoli 61.936 K 01 vin. To po »Narodovem« in Hribarjevem ni nič. lj Samoumor bivšega policijskega stražnika. Včeraj popoldne se je obesil na šupi na Dolenjski cesti št. 29 vpokojeni stražnik Franc Šinkovec, roj. 1869 na Gamnišah. Nesrečnežu so je bržkone omračil um in je v tem stanju sklenil storiti smrt, kajti, ko ga je sin vprašal, če se sme iti malo drsat, mu je rekel, da naj le gre in da se morda ne vidita več, ker se mu zna vdreti led. Na lice mesta došla policijska komisija je odredila, da so njegovo truplo prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. Zapustil je ženo in dva otroka, katerih eden je še nepreskrbljen. lj Umrl je včeraj ob 7. uri zvečer v blaznici na Studencu vpokojeni uradnik »Kranjske hranilnice« g. Alojzij D z i m s k i, ki jc bil prejšnja leta eden najdelavnejših vodij ljubljanskih Nemcev. N. v m. p.! — V bolnici je umrla nadučiteljeva vdova g. Cecilija Trolia, stara 74 let. lj Poročil se je danes inženir Ludo-vik Aubell z Dunaja s hčerko realčne-ga ravnatelja gdčno. Otilijo Junowicz. lj Seja pomnoženega odbora »Ljubljane« raeli velike prireditve 2. februarja bo danes ob pol 9. uri zvečer v mali dvorani »U n i o n a«, ker je bila srebrna dvorana za danes zvečer že prej oddana. lj Slovensko deželno gledališče. Danes je premijera prekrasne Puccini-jeve opere »Tosca« z gospo Lili Nord-gartovo v naslovni ulogi. — Ta opera se v četrtek ponavlja. — V soboto in v nedeljo ves dan godbe ni ga razpolago, zato bodo v soboto in v nedeljo tri dramske predstave. V soboto zvečer se igra izborna dunajska burka »Pero-ant možje!«, v nedeljo popoldne »Razbojniki« Schillerjevi, zvečer pa je dramska noviteta »Morala gospe Dulske«, komedija G. Zapolske. — V torek je premijera operete O. Falla »Ločena žena«. lj Redno glavno skupščino društva »Pravnik« za letošnje leto bo na dan 28. januarja 1910 ob 8. uri zvečer v »Narodnem domu« v Ljubljani. lj Preprečena pot. Alojzij Pucelj iz Dobruške pri Krškem, Anton Kraus, pristojen v Heb in Ivan Turk, pristojen v št. Jernej na Dolenjskem so se hoteli odpeljati v Ameriko, ne da bi bili zadostili vojaški dolžnosti. Pred odhodom vlaka pa jim je tam službujoči stražnik Večerin preprečil nakano s tem, da je vse tri aretoval. Zanimivo je, da se je Pucelj legitimiral z živinskim potnim listom in ker ni bil goved-na, ga je stražnik odvedcl v prostore za ljudi. lj Tatvini. Na Starem trgu je bilo nekemu hlapcu vlomljeno v kovčeg ter pokradeno več obleke. Tat je znan, a je neznano kam pobegnil. Včeraj zjutraj je bilo vlomljeno v kovčege Treovim hlapcem Ivanu in Jožefu Kovačiču in Juriju Dežanu. Ivanu Kovačiču je tat odnesel za 40 K obleke in perila, kakor tudi žepno uro z verižico. Jožefu Kovačiču je storilec ukradel par čevljev, obleko in perila, zlat prstan, uro z verižico, v skupni vrednosti 76 kron. Dežanu pa je tat odnesel škornje, srebrno verižico, havelok in obleko v vrednosti 74 kron. Tat je svojo obleko slekel in popustil na licu mesta ter se oblekel v ukradeno. Tudi ta tat je znan, a je takoj po izvršenem zločinu neznano kam pobegnil. lj Nepovabljena prenočevalca. Dne 15. t. m. sta na Trnovskem pristanu skozi okno prišla dva ponočnjaka ter se vlegla na tujo posteljo. Ko ju je gospodinja zaradi toga oštela, sta ji šc grozila. Ij Nezavestna je včeraj popoldne obležala na stopnicah v Gledališki stolbi 48-letna Marija Tršanova iz sv. Valburge. Policija jo je dala prepeljati na osrednjo stražnico, kjer jo poklicani zdi •avnik odredil, da so jo takoj pre- peljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. lj Za Rokodelski dom v Ljubljani jo daroval g. F. Š t u c i n, trgovec v Ljubljani 10 K. — Bog plačaj! Razne stvari. Z revolverjem streljal na duhovnika v cerkvi. Iz Rima poročajo: Ko jo hotel predvčerajšnem maševati župnik Otteli v bližini Brescie s svojim koad-jutorjem, je planil nenadoma izza oltarja nek star mož ter začel streljati nti duhovnika, ki sta so zgrudila težko ranjena na tla. V cerkvi je nastala grozna panika. Duhovnika so prepeljali v bolnišnico. Napadalca, neki Crozzi, so aretovali in odpeljali v norišnico, ker je slaboumen. Vojvoda ponarejal denar. Iz Madrida poročajo: V Lapezzi so odkrili v hiši vojvode Benavente celo delavnico za ponarejanje denarja. Vojvoda so v Madridu aretovali. Iz zaplenjenih listin se je dognalo, da je v celo zadevo zapleten tudi nek ugleden politik. UMORJENA VSTAŠKA VODITELJA. Sofija, 18. januarja. V soboto je bil umorjen vstaški četovodja Cole, včeraj pa je bil ustreljen bivši vstaški vodja Černopejev, zvest sodrug San-' danskijov. Telefonska in brzojavna poročila. VOLITEV ŽUPANA V ZAGORJU OB SAVI. Zagorje ob Savi, 18. januarja. Pri volitvi župana in starešinstva so zma-. gali združeni Slovenci. Župan je Franc Wcinberger, podžupan Jožef Ran-zinger. DOPOLNILNA DRŽAVNOZBORSKA VOLITEV V PRAGI. Praga, 18. januarja. Pri jutrajšnji ožji državnozborski volitvi je zagotovljena mladočeška zmaga, ker se Staro-i čelii ne udeleže volitve, socialni demokratje pa boelo glasovali za Mladočcha dr. Rašina. SLOVO WEKERLOVEGA MINISTRSTVA. Dunaj, 18. januarja. Danes je cesar sprejel člane bivšega Wekerlovega mi-: nistrstva v poslovilni avdijenci. Eno uro pozneje je sprejel cesar grofa Khu-^ ena Hedervaryja, ki je bil sprejet v av-: dijenci tudi ocl prestolonaslednika, nakar se jc vrnil v Budimpešto. OGRSKI DRŽAVNI ZBOR. % Budimpešta, 18. januarja. Državni zbor je sklican na ponedeljek 24. t. m. LEX KOLISKO V NIŽJEAVSTRIJ-SKEM DEŽELNEM ZBORU. Dunaj, 18. januarja. Nemški naci-jonalci so v današnji seji nižjeavstrij-skega deželnega zbora zopet predložili znano lex Kolisko. Krščanski socialci so izjavljali, da je to postopanje nem-i škili nacijonalcev v protislovju z vče-i rajšnjimi dogovori. Zato so danes krščanski socialci nemškim nacijonalcem klicali: Fej! To je nemška zvestoba« Nemški nacijonalci so klicali: »Heil«, Dr. Gessmann je klical nemškim nan cijonalcem: »Ne Heil — fej!« FRANCOSKI URADNI JEZIK V PRAŠKEM OBČINSKEM SVETU. Praga, 18. januarja. Mestna občina je doslej izdajala mestna statistična poročila tudi v nemškem jeziku. Sedaj jih je začela izdajati samo v češkem iii francoskem jeziku. NOVO SEZIDANA HIŠA SE JE PODRLA. Lvov, 18. januarja. Poroča sc it Lodza, da se je predvčerajšnem podrlo novosezidano štirinadstropno poslopje hranilnice in posojilnice. Hišnika in celo njegovo družino, ki je stanovala že v novi hiši, je ubilo. Tudi več ljudi, ki so šli v onem trenotku po cesti, je ubilo. Izpod razvalin izkopavajo mrtva trupla. OGENJ V TRSTU. Trst, 18. januarja. Ogenj jc pokon* čal v Trstu perilnico v ulici Giulia in napravil za 25.000 K škode. VELIKA DEMONSTRACIJA V BARCELONI. Barcelona, 18. januarja. Tu je de« monstriralo po ulicah 80.000 oseb. Guvernerju je bila oddana spomenica, ki zahteva pomiloščcnje za osebe, ki so zaprte radi lanskih nemirov. VOLITVE NA ANGLEŠKEM. London, 18. januarja. Do 11. ur<* ponoči so bili znani naslednji izidi: Izvoljenih je 92 unijonistov, 77 liberal-cev, 16 delavske stranke, 13 nacijonalcev. Unionisti so pridobili 37 mandatov, liberalci 7. delavska stranka l mandat. Štirih volivnih izidov še ni ter-bodo proglašeni d&iies ponoči. V City londonski je Belfour dobil 17.907 glasov. Volitve so bile velik poraz za so- čialiste. Neki konservativni politik se je izrazil, tla )x>do liberalci imeli pač neznatno veČino, pri prihodnjih volitvah pa dobe večino gotovo konservativci. TOŽBE ZA ODŠKODNINO VSLED KATASTROFE PRI UHERSKEM. Pardubice, 18. januarja. V tukajšni okrajni bolnišnici je še 11 ponesrečencev. Pri rpaškem Irgovskem sodišču so vložene sledeče tožbe za odškodnino vsled železniške nesreče pri Uherskem: Tožijo: tovarnar Biciste za 200.000 K, Rihard Hofrichter za 50.000 K, krojaški pomočnik Mareš za 10.000 K, Leo Kan-tor za 50.000 K, vojak 25. topničarskega polka Klesal za 100.000 K. Tozadevno se vrše že pogajanja od strani ravnateljstva državnih železnic. ZAPUŠČINA KRALJA LEOPOLDA. Bruselj, 18. januarja. Vsaka treh hčera kralja Leopolda dobi 6 in pol milijona, od te svote pa mora prince-zinja Lujiza dati upnikom pet milijonov. Na vesti, da so našli v kraljevi zapuščini še ogromne vrednosti, tako da hčere podedujejo 90 milijonov, pravijo listi, da se bo za te vrednostne najdbe vnela pravda. Listi trdijo, da je premoženje last Belgije, ki je za prejšnjo Kongo-državo garantirala z vsemi aktivi in pasivi. UČITELJ USTRELIL SVOJO ŽENO. Krakov, 18. januarja. V vasi Smo-lin pri Niemirovu je ustrelil ljudsko-šolski učitelj Aleksander Ivizina ponoči svojo ženo v postelji. Učitelja so aretovali. Priznal je, da je izvršil zločin. Imel je razmerje z neko drugo žensko, s katero bi se rad poročil, pa se je na ta način iznebil svoje žene. PET OTROK JE ZGORELO. Krakov, 18. januarja. V vasi Lipici pri Rohatynu je kmet Kozakov, ki je odšel s svojo ženo na polje, zaprl svojih pet otrok v hišo. Čez nekaj časa so sosedje zapazili, da hiša gori, a predno so mogli razbiti vrata, so se otroci zadušili in zgoreli v plamenu. COOK V SANATORIJU. Berolin, 18. januarja. Listi poročajo, da se Cook pod drugi mimenom nahaja v nekem sanatoriju v bližini Hei-delberga in da je njegova bolezen vsak dan hujša. PRAVDA PROTI JANINI BOROWSKI. Krakov, 18. januarja. Proti Janini Borowski se danes obravnava ni mogla izvršiti, ker se je toženka osnesvestila. Prenesti so jo morali v bolnišnico. Peter Hnjdič larše v Ljubljani: Emonska cesta 2, v Šiški: Jernejeva ulica 231. Mila se sprejemajo v obeb skladiščih in tudi v Ljubljani, Dunajska cesta 32. Telefon št. 165. KHREL MEGLIC Telefon št. 165. lastnik tordke LaorenClč 8 Domicelj, žilna trgovina. 3340 3-1 Ugodna prilika! iz hrastovega lesa, krasni izdelek tovarne špirita, zelo močne in trpežne, deloma popolnoma nove, deloma enkrat rabljene po 300, 350, 400, 600 do 700 litrov za takojšnjo rabo vsakih vrst vina najboljše priporočljive, tCS" odda po prav nizkih solidnih cenah tvrdka 3320 20 1 Iv. H. Hartmaima nasl. Rog. Tomažič Ljubljana, marije Terezije cesla Ako kašljate ali težko sopete (astma) poskusite slavonski zeliščni sok dajte jim SCOTT-ovo emulzijo in z veseljem bodete zapazili takojšnjo spreobrnitev k boljšemu ter poznejši krepki razvoj in novo življenje. v Ze marsikateremu majhnemu ljubljenčku, glede katerega imajo stariši še malo upanja, je prinesla Scott-ova emulzija zaželjeno rešitev. 2615 Scott-ova emulzija Pristna ie s to je vzor-emuizija-vzorna glede či-znamko - n- stosti svojih sestavin, lahke pre-garMcijskim bave in posebne redilne moči. sfe Cena izvirni steklenici 2 K 50 vin. Dobi se v vseh lekarnah. - l-ISfe a* % 132 1-1 Pran Rigler, učitelj Albina Rigler roj. Kovač iS poročena. Hotič, 16. jan. 1910. Ljubljana, iz orlove lekarne v Pakracu. Z izbornim učinkom istega boste gotovo zadovoljni. Tudi otroci ga vzamejo radi, ker ima prijeten okus. flko bolehate na , ali na boleznih I na črevih, potem zahtevajte v lekar- n^lrforlfP 5n. nah znamenito znane P dež megla oblačno 148 šnja temp. 0'3°, norm. —2 5°. Deželni odbor razpisuje s tem pismeno ponudbeno obravnavo. I. za prodajo deželnega gozda v Podmolniku s površino 17 ha 31 a 93 m2, kakor stoji in leži z lesom vred, ki je na žagi v Gor.Kašlju. Pogoj je, da plača kupec polovico kupnine takoj, ko bode pogodba veljavno sprejeta, druga polovica kupnine pa se lahko zavaruje na svet. Troški pogodbe, zemljeknjižnega prepisa in procenta zadenejo kupca. Na ponudbo so ponudniki vezani toliko časa, dokler prodaja te deželne imovine ni ustavnim potom odobrena. II. Za slučaj, da bi ne bilo primerne ponudbe v zmislu točke I., se bo oziralo tudi na ponudbe za rastoči in že posekani les. V gozdu se nahaja stegnen črn les, tako smreka in jelka (hoja), dalje pa tudi borovec, bukva in brst. Podrobne pogoje glede izsekanja lesa je možno vpogledati ob navadnih uradnih urah pri upraviteljstvu deželnih dobrodelnih zavodov v deželni bolnici. Polovico kupnine je vplačati takoj, ko se izroči posekanje ponudniku, druga polovica pa je vplačati čez leto dni in sicer predno se prične s posekanjem ostalega dela gozda. .........., Tako glede ponudb pod točko I. kakor točke II. velja, da se na naknadne ugovore od strani podjetnika bodisi glede manjše vrednosti vsled kakovosti lesa, bodisi glede drugih okolnosti deželni odbor ne bo oziral, da ostane temveč ponudena kupnina za kupca obvezna. . . . , . Ponudbe je vlagati do 28. januarja 1910 in sicer do 12. ure dopoldne pri deželnem odboru. . . , , Ponudbam je priložiti 5 % vadijum, ki ga je izračunati od visokosti ponudene kupnine. Ogled gozda se vrši v soboto 22. januarja 1910. Ponudniki se zbero v Podmolniku ob 10. uri dopoldne. Pri tem obhodu se odkažejo sosednje meje. Pri enaki ponudbi ima prednost občina Dobrunje. TliZAK OAflINJEi. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 19. januarja. Pšenica za april 1910.....14-25 Pšenica za maj 1910......14 03 Pšenica za okt. 1910.....11 96 Rž za april 1910.......9'94 Rž za okt. 1910.......8 97 Oves za april 1910......7 66 Koruza za maj 1910......6 74 Efektiv: mlačneje. Mi P01C1 se takoj sprejme pri tvrdki Fr. P. Zajec, 145 optik in urar, Ljubljana. 3—1 Kupi se gozd ali tudi posamezne gozdne parcele za posekanje. Plača po dogovoru. Več pove iz prijaznosti upravnico,,Slovenca".-= t Dnonr kmetic ta, *atlM IUlU tjel vmojilekar-' " " ' niški praksi, katero izvršujem že 25 let, se mi je posrečilo, sčasoma iznajti sredstvo za rast brk in las proti izpadanju las in za odstranitev prhlja (luskin) na glavi, to jeKapilor št.1. Cena (franko na vsako pošto): 1 lončič 3 K 60 v. 2 lončka 5 K. Prosim, da se naroči le od mene. Naslov P. Mi lekarnar v Pakracu št. 65. Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem. 3190 a Prihranite vsak dan 4" 80 do 24 kron, ako za-vživate železnato vino s kino lekarja Piccoli-ja v Ljnbljani z dnevnim izdatkom 18 vinarjev, mesto kina železnatega vina, ki ne vsebuje več železa, kot navadno vino in kojega bi morali izpiti eden do pet litrov na dan, da bi do-vedli organizmu potrebno množino železa, kar bi pa bilo radi alkohola le škodljivo. Polliterska steklenica Piccolijevega železnatega vina 2 kroni. - Naročila proti povzetju. 3281 149 2 1 Deželni odbor kranjski, v Ljubljani, 18. januarja 1910. Posteljno vlago odstrani zajamteno takoj! Slovita priznanja in pohvale-Zdravniško priporočeno. Starost in spol se morata na; znaniti. Knjižico pošlje zastonj: Zavod „Sanitas' Velburg P 347 Bavarsko. 284 31 109 3-1 Gospodična vešča poslov hranilnice in posojilnice, bolniške blagajne ter vseh drugih pisarniških poslov, želi premeniti službo. Ponudbe pod -Pridnost«, poste restante Sv. Križ-Cesta. Izdajatelj: Dr, Ignacij Žitnik. REVflflHTICnE protinske bolezni Trganje v rokah in nogah, stranski bodlaji, križne in hrbtne bolezni, bolezni v členkih in zgibih zdravijo se z uspehom in enostavno z 0rkeny-jevim Gaultheria-mazilom. Naroča se po povzetju 1 pnšica 1K 60 vinarjev, 3 pnšice Iranko za 5 K samo v 3291 ..lekarni pri Hpostoiu" u BudapeSH, Joseisrlnfl 6*. Depot 30. Uradnik išče s 1. februarjem 1.1. opremljeno sobo g hrano = Prijazne ponudbe pod naslovom: „ Uradnik" na upravništvo ..Slovenca". 148 HISA s sadnim vrtom se proda. Pojasnila daje Franc Okorn, Šenčur pri Kranju, hišna štev. 91. 146 3—t 99 Zenitna ponudba. "H Zaradi pomanjkanja časa, se želim seznaniti s simpatično, zdravo, krepko in izobraženo gospico, ali vdovo brez otrok. Premoženje postranska stvar. Sem v starosti 40 let, samec, čedne unajnosti, posestnik in trgovec z večjim premoženjem. Oziralose bode samo na ponudbe s polnim naslovom in sliko, katera naj se blagovolijo vposlati pod .Dobrosrčna' na upravo lista do 25. t, ra. Za tajnost se jamči. (Tisk: »Katoliške Tiskarne«. .Odgovorni urednik: Ivan Štefe.