List 42. b.
Poduk za povzdigo našega predivstva.
Go8p. Andrej Piskar, ki je bil pred več leti s podporo ministersko od družbe kmetijske Kranjske v Moravski Schönberg poslan, da se ondi nauči izdelovanja prediva po najbolj hvaljenem Belgiškem načinu in se od onega časa peča posebno s tem kmetijskim razdelkom, je kakor pred dvema letoma v Vodicah, tako tudi letos s potrjenjem si. ministerstva kmetijstva v Smartnem pri Litiji in v Stari Loki gospodarjem razkladal bolje napravljarjje prediva. Po želji odbora družbe kmetijske je popisal svoje potovanje za „Novice", da bistvo njegovega popotnega poduka izvedo tudi drugi naši gospodarji, ki lan sejejo in predivo izdelujejo^
V Smartnem pri Litiji je bil z dotičnim Bel-giškim orodjem prvikrat 24. in 25. dne u. m., kjer je 8V°j„ poduk s sledečim govorom začel:
Častiti gospodarji! Veseli me, ker Vas vidim precejšnje število zbranih, da bi se v današnjem kmetijskem shodu marsikaj pogovorili.
Vem, da me mislite prašati: No, kaj se bomo pa pogovorili, zakaj smo prav za prav prišli sem?
Gotovo mi bo vsak izmed Vas rad pritrdil, da so se Časi dandanes silno spremenili. Ce bi naši očetje iz groba vstali, za glavo bi se prijeli in mislili , da niso več na tistem svetu, kot so nekdaj bili. Večidel vsi še pomnite, kako so pred tistimi leti plavale ladije gori po Savi, kako živa kupčija je bila takrat med Ljubljano in Siskom, koliko lepih denarjev ste zaslužili takrat na Savi, kako je bilo blagostanje razširjeno. Ravno tako je bilo v mojem kraji ob veliki cesti. — Toda danes je drugače. Ob Savi sopiha železni konj, in tisto blago, ki ste ga nekdaj vozili na ladijah in pri katerem ste lep denar služili, se pelje zdaj po železnici, in malo malo imate vi zaslužka pri tem.
Ni pa naš namen danes preiskovati, kaj je boljše: sedaj ali t ada j. Vsaka reo ima svojo dobro in slabo stran in vsaka se lahko hvali in graja. Toda če se ozremo okoli sebe in pregledamo naše razmere takrat in pa danes, vem, da boste rekli, da je dandanes sla-beje, kot je bilo nekdaj. Jaz sicer ne bom tajil, da res ne bilo bi slabo zdaj na svetu, al učeni možje, ki študirajo tako imenovano „narodno gospodarstvo", trde, da je dandanes na svetu vse bolj popolnoma, da se stanje vsega človeštva vedno boljša, če prav se nam včasi zavolj teh in onih vzrokov to drugače zdi.
Pa naj je to tako ali tako; toliko je gotovo , da kmetovalci dandanes težko shajajo,   kakor sami posku-
sate. Poglejmo na eni strani silno visoke davke, visoka plačila delavcem in poslom, na drugi strani pa zopet vse druge potrebščine in stroške pri gospodarstvu, ki so gotovo trikrat veči kot so bili nekdaj. Res, da tudi pridelki so dražji postali , toda ne v tej primeri kot stroški. Dober go3podar mora biti, kdor hoče dan danes gladko shajati; da bi si pa kaj na stran djal, to se le redkemu posreči. Koliko pa je nasproti takih, ki gred6 rakovo pot, katerim vedno novcev primanjkuje. — Res so med temi nekateri, ki so sami krivi, da so obožali; toda prav mnogo je pa tudi tacih , kateri pri vsi skrbnosti, pridnosti in varčnosti ne morejo naprej. Pri takem našem stanji, pri takih razmerah se nam pa samo po sebi vsiluje važno vprašanje: kaj pa bo? Ce bo tako naprej slo, bo konečno ves kmetijski stan popolnoma opešal in na nič prišel! — Res, predragi možje, to važno vprašanje je že marsikateremu glavo belilo , a ne samo pri nas, ampak tudi po drugih deželah. Al to še ni dosti, samo popraševati, kaj bo! Kedar voda v grlo teče, tudi ne pomaga prašati, kaj bo, — treba je misliti na rešitev, treba je plavati na suho. Tako so tudi kmetovalci drugih dežel delali, ki so bili v ravno takih razmerah, kakor smo mi. Mislili so, poskušali so, shajali se skupaj, pogovarjali in posvetovali se, tako kakor mi danes, kako bi bilo mogoče spraviti se na boljši stan in napredovati, vsaj več ljudi več ve in drug drugemu svoje skušnje pove. Posnemajmo jih tudi mi!
Poprej sem rekel, da dandanes veliko kmetovalcev slabo shaja, to te pravi z drugimi besedami, kmetijski gospodarji imajo leto za letom veče stroške kot dohodke, več izdajo kot pridelajo. Tak gospodar pa, če hoče, da ne pride na nič, mora na vsak način svoje gospodarstvo z bolj sati. Pri tem ste mu dve poti odprti, na dva načina si zamore pomagati. Ali mora stroške zmanjšati, da ne bodo presegali dohodkov, ali pa mora dohodke povikšati, da bodo toliki kot stroški. Mi kmetovalci moramo tedaj ali delati na to, da se nam zmanjšajo davki in drugi stroški, ki jih imamo, ali pa moramo povikšati prihodke, da bomo pridelovali več in boljših pridelkov. Prašanje je le: kaj gre lože in gotoveje?
Ako prevdarimo vse današnje razmere, in pa čas, v katerem živimo, moramo spoznati, da bomo težko težko zmanjšali veliko stroškov, in če bi jih kaj, ne bomo jih še tako kmalu. Kakor so dandanes razmere vseh Evropejskih držav, je prav malo upanja, da hi se davki kaj kmalu znižali; se veči utegnejo biti, ker so tudi državne potrebščine zmiraj veče. Tudi drugi stroški pri kmetijstvu se bodo težko dosti zmanjšali, ker že čas tako gre, da je vedno več novih potreb. Toraj se moramo poprijeti samo druzega pomočka, namreč: dohodke povikšati, s tem, da bomo pridelovali več in boljših pridelkov. Samo ta pot nam je odprta, če hočemo naprej, druge poti ni!
Ta in uni bo morebiti rekel: No, vsaj se trudim in delam noč in dan, kolikor morem, pa nič ne pomaga, več ne morem pridelati. Gledite, predragi, prav o tem se začne naše razmišljevanje, naše učenje in delovanje. Znati moramo, vedeti moramo, kako in kaj. — Le pomislite , koliko je napredovala obrtnija in koliko so napredovale druge^ umetnosti .v teku malo let, koliko pa kmetijstvo! Se od daleč ne sme se primerjati napredek v kmetijstvu pri nas z napredkom v drugih rečeh. Poglejte mašino, ki jo sopar goni! Nekaj vode in kurjave je treba zanjo, in ona vleče po železnici toliko blaga na enkrat, kolikor ga je poprej vleklo sto parov konj po cesti. Lejte šivalno mašino! Komu se je pred nekoliko leti le sanjalo, da bomo šivali kedaj brez  roke,   in   vendar  vbode  njena
šivanka desetkrat v tem času, ko roka enkrat. In tako je pri sto in sto drugih rečeh velikansk napredek, — le v kmetij stvu smo še pri nas v mnogih rečeh tamf kakor v Abrahamovem Času. In ravno to, da napredu jemo v nekaterih rečeh, v drugih pa zaostajamo, to ja za. zaostale najhuje.                                       (Kon. prih.)
334
342
Poduk za povzdigo na?ega predi vs t v a.
(Konec.)
Misliti bi utegnil kdo, da se v kmetijstvu ne dd tako napredovati, kakor v drugih re?eh. Toda te misli niso prave. Prav tiste kemi?ne in fizikalne znaidbe in posku?nje, po katerih se je v obrtniji toliko novih in velikih re?i napravilo, so pokazale, da se tudi v kmetijstvu da vse bolj?e in lep?e napraviti in pridelati, kakor dozdaj. Posebno je kemijska znanost odprla kmetijstvu ?isto novo prihodnost. Le potreba je, u?iti se in truditi, ?e ho?emo kaj dose?i.
Ni nam pa treba, da bi morali ravno sami vse posku?ati in se u?iti, kako in kaj bi bilo bolje. Imamo ?e izglede pred seboj. Sku?eni mo?je in kmetovalci po drugih de?elah so ?e veliko posku?ali in v kmetijstvu veliko zbolj?ali. Po nekaterih de?elah, sosebno na Angle?kem, Francoskem, v BeJgiji in ?e tudi po na?ih de?elah v Ceski in Moravski je kmetijstvo dandanes rea tako visoko stopinjo doseglo, da, ?e bi pri nas in na?ih razmerah le polovico jih posnemali, bili bi kmetovalci veliko na boljem. Ni nam treba druzega, kot to: glejmo, kako oni delajo, na nje se ozirajmo, pa bomo dobro shajali!
Poglejte, koliko so v nekaterih de?elah zbolj?ali kmetijsko orodje. Da ne bom govoril ob?irno, omenim samo to, da imajo na priliko v moji bli?ini, v Savinski dolini na ?tajarskem skoro povsod ?elezne pluge, ki so zelo po Cugmaj erje vem na?inu izdelani in prav pripravni za bolj mo?no zemljo. Redek je tam ?e kak lesen plug. Vi?e gori na Kranjskem pa imajo ?e vse stare, okorne lesene pluge, kajti nih?e ne verjame, da bili bi ?elezni bolj?i. ?Novice" so ?e davno na srce govorile gospodarjem, naj se poprimejo Cugmajer-jevega pluga; dru?ba kmetijska je nekoliko teh plugov razdelila po de?eli; jaz sam sem jih ?e priporo?al po Gorenskem, ?- a le po?asi se ?irijo, in poglejte kako. Pred nekimi tedni sem bil v vasi, visoko gori v hribih. Nek gospodar je ravno pripeljal nov, lep, ?elezen plug od kova?a dom?.    Unidan, pravi, se mi je stri moj le-
seni plug, ker sem oral silo trdo detelji??e z dvema paroma volov. Ker nisem imel ve? nobenega doma, sem ?el k sosedu po ?eleznega, in glejte, ko ga pridenem, sta ga dva vola lo?e vlekla, kot unega poprej dva para, jaz pa sem ga vodil lahko kot per6, ko sem pri unem trpel, da so me roke bolele; zato nisem ?el poprej orat, da sem kupil ?eleznega. ? Lejte, tako je govoril mo?, ki se je poprej ?e sosedu smejal, ko si je ta napravil ?elezen plug. Ravno tako je pri drugih re?eh. Kako veliko se da zbolj?ati ?ivinoreja, ?e se umno redi; kako velike vrednosti je dober gnoj memo slabega, kako se da zemlja zbolj?ati s pravim obdelovanjem, koliko ve?in lep?ega pridelka se da pridelati na njivi, ?e je prav obdelana ? tega nobeden ne verjame, kdor sam ne vidi in ne poskusi. Dragi mo?je! predale? bi pri?li, ?e bi hoteli danes pretehtovati vsake vrste napredek pri kmetijstvu. Mislim, da iz re?enega spoznate, da je kmetovalcem dandanes treba u?iti se in premi?ljevati, kako naj bi ravnali v tako te?avnih ?asih.
Kakor veste, je namen dana?njega shoda ta, da bi se pogovorili, kako se umno prideluje lan in izdeluje predivo tako, kakor ga pridelujejo Belgijanci, ki so prvi mojstri v predivstvu. Poprej sem rekel, da je prva in edina pomo? kmetovalcu ta, da svoje pridelke zbolj?uje in mno?i. In predivstvo je tudi pri nas, v na?i de?eli eden tistih pridelkov, ki je ?e nekdaj kmetovalcem nesel veliko dobi?ka in to posebno v Va?i okolici. Kranjsko platno bilo je nekdaj imenitno, al dandanes je predivstvo in piatnarstvo ope?alo, in zakaj? ? zato, ker nismo nobene stopinje naprej storili, tako, kakor v drugih de?elah; zato je na?e blago ostalo preve? hodno, sosedje na?i pa so za?eli izdelovati li?no blago. Po nekaterih krajih je predivstvo prvi kmetijski pridelek, in to je lahko, ker nohen pridelek ne vr?e toliko dobi?ka, kot ta, ?e mu zemlja in podnebje ugajata.
Kakor Vam je znano, si na?a slavna kmetijska dru?ba veliko prizadeva, da bi se predivstvo po Kranjskem zopet povzdignilo. V ta namen je ona vravnala dana?nji shod. Ona preskrbuje kmetovalcem vsako leto po zni?ani ceni-laneno seme iz Ruskega, ker je po sku?njah izpri?ano, da pravo Rusko seme najlep?e stori drugod in tudi pri nas. Pred tremi leti smo po primo?i kmetijske dru?be gori v Vodicah napravili eno gojilnico, kjer se surov lan godi v vodi, da ga ni treba devati na roso godit. Dru?ba kmetijska je tje tudi podarila vse orodje za umno izdelovanje prediva po Belgijski ?egi. To leto je bil lan srednje vrste, a vendar se je pridelalo iz 6 mernikov semena 680 funtov prediva, na neki drugi njivi pa je prirastlo iz 2 mernikov semena 270 funtov prediva. Toliko bolj?e je torajvRusko seme memo na?ega doma?ega za predivo. Ce vzamemo le srednjo mero: 1 cent prediva iz 1 mernika semena, kar v srednjih letih priraste, ?e to je veliko; zraven tega pa pride ?e seme, ki je tudi precej vredno.
Glejte! toliko se more pridelati pri nas sedaj po navadnem na?inu. Al ?e bi pa mi posku?ali delati po Belgijskem na?inu, potem bilo bi pa ?e bolj?e. Kakor sem rekel, smo posku?ali v Vodicah izdelovati predivo po Belgijski ?egi, in kar je Jbilo tako napravljenega, so rekli izvedeni mo?je, da je cent po 30 gold. vreden, med tem, ko so prodajali cent navadnega le po 20 gold.
Belgijsko pridelovanje lanu pa ni ni? tako posebnega in te?kega, da bi se ga kmetovalci ne mogli poprijeti. Pridelovanje lanu na polji ni nobena umetnost. Najte?e je izdelovanje prediva; tukaj je treba mnogo pazljivosti in umetnosti in zato se tega kmetovalci te?ko sami   poprimejo.    Toda na? namen pri Bel-
gijskem pridelovanji prediva moral bi biti ravno ta, da bi kmetovalci le pridelovali lan na polji, potem pa bi napravili posebne naprave, to je, izdeloval ni?e za predivo; v njih bi se lan godil in predivo izdelovalo, tako, da bi kmetovalci kar surov lan tje oddali, kjer bi nekoliko pla?ali, da se jim napravi tam predivo veliko ve? vredno kot po navadi; pri tem pa bi manj stalo kot zdaj domd.
Tako ravnajo tudi po drugih de?elah, kjer veliko lanu pridelujejo. Vi sami veste, da je z lanom pri go-ditvi, teritvi in izdelovanji veliko opraviti, ? ?e bi se pa tega znebili, pri tem pa lep?e blago imeli, bilo bi to veliko bolj?e za Vas.
Dragi rojaki! mi moramo naprej tudi v kmetijstvu. Poprimimo se toraj vseh pomo?kov in vseh pridelkov, kateri bi nam mogli kaj koristiti. En tak po-mo?ek je pri nas lanoreja in predivstvo. Tudi na?e sosedne de?ele so bile nekdaj ravno na tem, kakor smo mi dandanes, toda zdaj so pa dale? pred nami. Kar uni zamorejo, zakaj bi mi ne? Zato poskusimo jih posnemati in Bog nam bo dal sre?o!
To le, dragi rojaki, sem Vam hotel pred vsem povedati; zdaj pa Vam bodem bolj na drobno razlo?il pridelovanje lanu in  izdelovanje prediva. ?u
(Po tem vvodu je sledil dejanski nauk z razkazovanjem doti?nega orodja.)                              A. Piskar.
343