jOSREDV)Aj
; knjižnica j
Celje - skladišče
D-Per
581/1977
5000000299,10
COBISS o
Vrelci
Leto V. — Št. 10 (53) GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ZDRAVILIŠČA ROGAŠKA SLATINA	Oktober 1977
NOVOST - TRI M VIT
IZREDNA PRIDOBITEV ZA NAŠ CELOTNI KOLEKTIV — NAŠ DELOVNI PRISPEVEK K LETU TITOVIH JUBILEJEV
Temeljna organizacija združenega dela Polnilnica se je te dni priključila praznovanju našega občinskega praznika z dvema delovnima zmagama.
Že naslov TRIMVIT pomeni nekaj novega, naš novi proizvod, z domačo besedo povedano oranžada, limonada, pripravljena z našo mineralno vodo Tempel.
Nekaj zadnjih let programirana proizvodnja nizkokaloričnih brezalkoholnih pijač je končno uresničena. Zakaj z zamudo? Mnogo je tu tehničnih razlogov, ki so nam v preteklem delali zapreke. Prepustimo jih pozabi in govorimo raje kaj in kako danes, ko so tu. Poskusna proizvodnja je stekla. S pomočjo in sodelovanjem tovarne ETOL iz Celja nam je uspelo iz domačih surovin, kot že rečeno na bazi rogaške mineralne vode Tempel,	izdelati	dobro
nizkokalorično brezalkoholno pijačo. Menimo, da je to
tudi garancija za bodoči plasma — uspeh v prodaji. Naš namen je dopolniti ta dva proizvoda s široko paleto še drugih brezalkoholnih pijač, da bi s tem zadovoljili vsak dan zahtevnejše tržišče. Statistični tržni podatki doma, kakor tudi drugod na tujem, kažejo namreč na stagniranje potrošnje mineralne vode in gredo v prid povečanju raznih vrst brezalkoholnih pijač.
Da smo lahko pričeli s proizvodnjo, je bilo najvažnejše, nabaviti novo strojno opremo. Zataknilo se je, ko smo prejeli ponudbe z visokimi cenami strojev, kar nas je skoraj odvrnilo od našega programa. Želeli smo in nujno je bilo nabaviti strojno opremo, s katero bi lahko polnili tudi mineralno vodo.
Namreč, obstoječa polnilna linija za mineralno vodo, s katero delamo že skoraj šest let, pretežno v dveh izmenah, naj bi že bila amortizirana, takšne drugod
Miha Marinko na zdravljenju pri nas
Tovariš Miha Marinko, član Sveta federacije, udeleženec ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije na Čebinah in veliki slovenski revolucionar je bil v avgustu in septembru letos pri nas na zdravljenju. Dobro se je počutil in je bil zadovoljen z uspehom zdravljenja.
Pri nas je med tem časom tudi praznoval svoj 77. življenjski jubilej.
K visokemu jubileju mu tudi mi iskreno čestitamo in mu želimo še mnogo zdravih in srečnih let življenja.
že odpišejo. Pogoste okvare so nam narekovale nabavo nove opreme, sposobne tudi za polnitev mineralne vode. Letne remonte obstoječe stare polnilne linije smo v zadnjih letih zaradi pomanjkanja časa opravljali površno, posledica tega pa so bile pogoste okvare. Ko bi morala biti zmogljivost strojev najbolj intaktna, so nastopili kvari.
Ko smo tako analizirali ponudbe različnih proizvajalcev iz raznih zapadno-evropskih držav, smo ugotovili, da razpoložljiva finančna sredstva zadostujejo za opremo strojne kapacitete 3000 steklenic na uro. To pomeni štirikrat premalo. Iz takega stanja smo iskali in tudi našli izhod:	nabavili
smo stroje petih različnih proizvajalcev, ki so posamezne stroje nudili po nam pristopnih cenah. Seveda smo morali pred tem rešiti vrsto vprašanj:	ali bodo
stroji teh nepoznanih firm dovolj kvalitetni za zahtevno nalogo — pet vrst steklenic (evromineralke — novi tip mineralk 10/10 del, evro 5/10 del, pivske in 5/10 del, pivske in 5/10 del mineralke ter 2,5 del mineralke) ter za tri vrste dimenzij etiket; kako povezati posamezne stroje — jih sinhronizirati s transportnimi trakovi, pogoni in ovinki; kako izvršiti montažo — elektrika, voda topla-mrzla, para, zrak, plin CO'2 itd. Za vse to je zmanjkalo deviznih sredstev. Ri-zika smo se zavedali, toda bil je le tak in edini izhod, da vse naredimo sami. Podpisali smo pogodbo in tako naročili stroje, ki smo jih seveda predhodno temeljito proučili. Sledila je dobava in naše delo se je pričelo ter po šestih tednih intenzivnega prizadevanja rodilo
pozitiven uspeh. Italijanski monterji vseh petih dobaviteljev strojev, ki so nas obiskali zaradi primopredaje, so naše delo pohvalili in s tem dali naši kovinarsko vzdrževalni skupini vse priznanje. Da bo lažje razumljivo, kaj je domače, že prej omenjeno delo, pomenilo, bomo postregli s podatkom, da je vrednost investicije nove linije 1,000.000.000 SD. Enaka linija istih kapacitet (10.000	10 del/h)	poznane
polnilnice je v Avstriji stala, preračunano v dinarje 2,500.000.000 SD, k temu je še treba dodati, da je carina v Avstriji 3 %>, pri nas pa 33 °/o. Menimo, da je primerjava zanimiva, skoraj bi lahko rekli neverjetna. Ugotavljamo lahko, da je lastno delo bilo sicer rizik, ki pa je prihranil našemu kolektivu lepe denarce.
Tako je torej potekala in se končala investicija, ki jo lahko imenujemo »izredna pridobitev« za naš celoten kolektiv. Naslednja je v rokah naše komercialne službe, da uporabi vse svoje znanje in vse svoje moči, da bo plasma naših novih proizvodov dal našim ljudem zaposlitev in vrnil denar, ki smo ga investirali.
Sodelovanje ETOLA Celje je lep primer skupnega dela, katerega rezultat se izraža v tem, da je ETOL z večjim izkoristkom svojih kapacitet nam zagotovil osnovni proizvod, to je sirup. To pomeni, da smo si mi prihranili investicijo (600,000.000 starih dinarjev), katero bi morali izvršiti na naš strošek.
Druga naša pridobitev je nov, sodoben tehnološki postopek pridobivanja, vskla-
(Nadaljevanje na 2. strani)
VRELCI
Kurt Miiller - častni zdraviliški gost
Kurt Miiller je švicarski državljan. Krepko je zakorakal preko petdeset življenjskih let. V Zurichu ima galerijo in salon bakroreznih grafičnih umetnin iz 16. do 19. stoletja.
Na naše zdravilišče ga je opozoril neki tujec na razstavi umetnin nekje v inozemstvu. Bolehal je na prebavilih in je zdraviliško kuro opravil pri nas prvič v letih 1968—69.
Bližje poznanstvo z nami se je pričelo na redek in nenavaden način. V življenju se redko dogaja, da nek tujec ponuja svojemu sobesedniku pravcato bogastvo. Neverjetnost pa se stopnjuje, če darovalec za vse to —■ ničesar ne zahteva. Vse skupaj pa dobiva prizvok pravljice ali bajke, če darovalec svoja darila povečuje, vedno več ponuja pod enakimi pogoji: nobenega plačila, le izpolnitev želje, da bi bile vse umetnine razstavljene v našem paviljonu, kjer naj bi obogatile naše skromne kulturne ponudbe in razveseljevale sedanje in bodoče generacije obiskovalcev zdravilišča pri njihovem enoličnem vsakdanu.
Bilo je nekega dne v sezoni 1969, ko me je opozorila sobarica iz hotela Soča, da bi nek tujec želel govoriti z menoj. Takoj sem privolil. Vstopil je visok in vitek mož srednjih let, ki je govoril nemško s tipičnim švicarskim naglasom. Po predstavitvi mi je povedal, da je pri nas ozdravel po zelo trdovratni bolezni na prebavilih. Ima pa bogato zbirko bakroreznih vedut in podobnih umetniških del tudi iz naše slovenske dežele. Več let jih je zbiral širom po Evropi. V zahvalo za ozdravitev bi želel vse to pokloniti zdravilišču. Svojcev nima, pa se boji, da bi vse to ogromno kulturno bogastvo
doletela usoda uskladiščen j a v zaprašenih državnih arhivih v njegovi deželi.
Ob tej ponudbi moj obraz prav gotovo ni 'imel kaj preveč inteligentega videza. Rekel sem, da bom vse to premislil in s ponudbo seznanil naše upravne organe.
Nekaj dni pred svojim odhodom mi je mož svojo ponudbo v nespremenjeni vsebini ponovil. Pristal sem. Po nekaj izmenjanih pismih je g. Miiller prispel spomladi leta 1970. Z dvema težko naloženima avtomobiloma in s svojim pomočnikom. Nekaj dni so vedute marljivo opremljali z okviri, nakar je bila v pivnici razstava, ki jo je organizirala Delavska univerza. Na otvoritvi je gospod Miiller pred številnim avditorijem obrazložil svoje nagibe in želje, ki so ga privedli k tej veliki človekoljubni odločitvi. Bogata razstava grafike — bakrorezov, litografije, jeklorezi, lesorezi, topografija — vse užitek za poznavalca. »Vaša dežela je tako čudovita, pokrajina in njeni ljudje so nepokvarjeni
po današnjem tempu življenja, ki ga narekuje enostransko usmerjena potrošniška družba in njena miselnost v zahodnem svetu. Semkaj pa bodo vedno radi zahajali zdravja potrebni ljudje iz vseh delov sveta. Njih naj bogati kulturna dediščina generacij iz preteklih stoletij!« Tako je večkrat iskreno povedal gospod Miiller.
Posebna komisija je ocenila prvo poklonjeno zbirko na 11 milij. st. dinarjev. Njena vrednost je danes že mnogo višja.
Svoje načrte je g. Miiller pred nekaj leti razgrnil pri predsedniku kulturne skupnosti SR Slovenije in nato še pred našimi občinskimi organi.
»Poklonil bi vam rad še preostale svoje zbirke, ki jih je vsaj še petdesetkrat toliko. Ob pivnici postavite manjši razstavni salon. Dovolj bi bilo morda 100 m2. Imam toliko eksponatov, da jih boste lahko menjali na vsakih 14 dni skozi pet let. Po svojih močeh bi pomagal
sofinancirati paviljon,« je rekel prav ob svojem zadnjem obisku pri nas g. Miiller.
Pri uresničevanju svoje zamisli in obljub se gospod Miiller ne da zaustaviti. Ob popolnem razumevanju naših predstavniških organov v inozemstvu so prispele vse pošiljke v Jugoslavijo carine prosto. Z grenkim nasmehom mi je pripovedoval epizodo na našem predstavništvu v Bernu. Otovorjen s štirimi kovčki risb in bakroreznih umetnij (letos junija so bile razstavljene v pivnici), je prispel pred vrata predstavništva. Stražnik ga je ostro zaustavil in mu ukazal, naj obstoji in se naj ne gane. Trajalo je precej časa, nakar mu je bilo zaukazano, naj razloži vsebino kovčkov. Vratar-stražnik je bil primerno skrit. Ko je vse to ubogljivo storil, so mu dovolili, da jih je predal. Gospod Miiller je rekel, da je ves postopek opravil z razumevanjem, ker so mu poznana početja naše sovražne politične emigracije.
Že 1. 1970 je naš Delavski svet sklenil, da se g. Kurta Mullerja za njegovo nesebično naklonjenost našemu zdravilišču razglasi za častnega zdraviliškega gosta.
Kaj pa mi in kaj sedaj? Se vedno neverjetno prikimavamo z glavo. Ali so naša pičla investicijska sredstva kriva, če bomo zamudili neponovljivo in edinstveno priložnost in ne bomo zgradili paviljona in muzeja, ki bi mu zlepa ne bilo para v naši deželi? Ali morda tudi nas že vse preveč preveva miselnost sodobne potrošniške družbe, ki ji kulturne in duhovne dobrine niso kaj prida mar?
Sč.
Kurt Miiller (v sredini) ob otvoritvi razstave njegovih slik
(Nadaljevanje s 1. strani)
diščenja in transporta ogljikove kisline (CO2). Naša polnilnica je sicer že od leta 1954 kot prva v Jugoslaviji pričela s pridobivanjem in polnitvijo ogljikove kisline iz mineralnih vrelcev. Toda dosedanji tehnološki postopek je zastarel, zahteval je pri vtekočinjenem CO2 visoke pritiske — 80 atm, da smo jo lahko polnili v jeklenke. Nova tehnologija pa zagotavlja 100 % kvaliteto glede suhosti in čistosti.
Že nekaj mesečno poizkusno obratovanje nam je
v polno zadovoljstvo, še bolj pomembno pa je dejstvo, da so s produktom zadovoljni vsi naši kupci. Distribucijo v jeklenkah smo razširili še na razvoz v avtomobilskih cisternah, približno tako, kakor poteka transport bencina do bencinskih črpalk. Investicij a tako imenovane nizko hlajene ogljikove kisline, vključno s kamionskim transportom, znaša 900,000.000 SD. V tem znesku so všteti tudi stabilni tanki, montirani širom Slovenije in tudi na Hrvat-skem. Stabilne tanke, ki so naša last, smo dali v najem,
kar nam zagotavlja zanesljivega kupca.
Postopek pridobivanja nizko hlajene kisline oz. njena kvaliteta zagotavlja plasma pri vsakem tudi najzahtevnejšem potrošniku. Ta postopek tudi pogojuje in nam daje možnost za naslednji produkt, to je suhi led. Le-ta se z minimalno investicijo lahko pridobi iz nizko hlajene tekoče ogljikove kisline. Suhi led, ki ima temperaturo — 80° C, se uporablja pri vskladiščenju in transportih rib, mesa, južnega sadja itd. in je idealno hladilno sredstvo. Za
ta naslednji korak je potrebno nadaljevanje našega programa, pri čemer je izredno važno tudi sodelovanje drugih proizvajalcev CO2, ker le tako bo moč prilagoditi se izredno hitro naraščajočim zahtevam in potrebam. Odpirajo se tudi možnosti prodaje izven naših meja.
TOZD Polnilnica je s pridobitvami, o katerih smo govorili, pridobila vse pogoje za povečanje svojih kapacitet, saj lahko jutri nudimo podvojene količine vseh naših proizvodov.
O.	F.
Zakon o združenem delu - vprašanja in odgovori
Vprašanje: Zakon o združenem delu ne pozna več pojma delovno mesto, ampak govori o »opravljanju določenih del oziroma nalog«. Kakšna oziroma v čem je razlika med tema pojmoma?
Odgovor: Razlika ni formalna, ampak vsebinska. Pod delovnim mestom, ki ga ZZD ne ne pozna niti kot organizacijski niti kot pravni pojem, smo doslej razumeli določeno prostorno opredeljeno mesto, na katerega je bil razporejen delavec s točno določenimi nalogami, ki so bile običajno naštete ena za drugo v opisu del. Delavec, ki je bil razporejen na določeno delovno mesto, je bil dolžan opravljati le v opisu navedena dela. Tudi v primeru, če bi mu na delovnem mestu zmanjkalo dela, ga brez potrebne procedure, zapisane v splošnem aktu, ni bilo mogoče razporediti na drugo delovno mesto oziroma na druga dela, ki bi jih sicer po svojem strokovnem znanju in pridobljenih izkušjah lahko opravljal. Tako togo postavljene meje so povzročale 'in še povzročajo težave v sprovaj anju organizacije dela.
Po ZZD sklene delavec delovno razmerje za opravljanje določenih del oziroma nalog, kar pomeni, da je to njegova pravica in dolžnost in da za njegov odnos do drugih delavcev, s katerimi je združil svoje delo, ni značilna različnost delovnih mest in njihova hierarhija, ampak organizacijska povezanost v enoten delovni proces, čeprav združeni delavci opravljajo različna dela oziroma naloge.
Vzpostavljanje organizacije dela na načelu razporejanja delavcev na dela oziroma naloge omogoča večjo premaklji-vost delavcev v okviru njihove strokovnosti in delovnih zmožnosti. Takšna notranja gibljivost delavcev je potrebna za uresničevanje načela zaposlovanja po potrebah in zahtevah delovnega procesa, istočasno pa je to tudi v skladu z interesi delavcev, da opravljajo takšna in tista dela, za katera so strokovno in delovno usposobljeni. Če je delavec tako razporejen, bo najbolje izkoristil delovni čas, bo produktiven in zato tudi osebno zadovoljen z opravljenim delom.
Z določbo ZZD, po kateri je lahko delavec med trajanjem delovnega razmerja razporejen v temeljni organizaciji, v kateri dela, na vsako delo oziro-
ma k vsaki nalogi, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti, na podlagi ugotovljenih delovnih potreb in v skladu z merili, ki jih bo moral določiti pravilnik o delovnih razmerjih, so se podrle pregrade med posameznimi delovnimi mesti. Delavec torej ni več vezan za določeno delovno mesto, ampak za vsa dela in naloge, za katere ima določene kvalitete (strokovna izobrazba, delovne izkušnje). Njegova »premestitev« z enega dela oziroma naloge na drugo ni pogojena z nobeno posebno obliko ali postopkom, ker je dolžan opravljati vsako delo oziroma nalogo, za katero je usposobljen. V delovnem procesu se pojavljajo nova dela in nove naloge ali pa se lete spreminjajo. Potrebno je prilagajanje nastalim spremembam in novim delovnim postopkom, zato je treba delavce kar najbolj ustrezno razporediti, seveda z upoštevanjem njihovih strokovnih in delovnih sposobnosti k posameznim delom oziroma nalogam, skratka po načelu pravi človek na pravo mesto.
Vzpostavljanje organizacije dela na načelu razporejanja delavcev na delo oziroma naloge ima, poleg že omenjene večje gibljivosti delavcev v dinamičnem delovnem procesu, še drugo pomembno posledico, in sicer glede udeležbe delavca pri delitvi sredstev za osebne dohodke. Namreč, takšen način organiziranja po delih oziroma nalogah že sam po sebi bolj teži k delitvi po delu in po rezultatih dela pri opravljanju teh del oziroma nalog, medtem ko organizacija dela po delovnih mestih bolj govori v prid delitvi po »vrednosti« delovnega mesta, često tudi neodvisno od rezultatov dela.
Vprašanje: Če je tako kot je pojasnjeno v prejšnjem odgovoru, je treba vedeti, kaj bomo imeli namesto sedanje sistemizacije delovnih mest in še to, kaj je z dosedanjo analitično oceno delovnih mest.
Odgovor: Na prvi del vprašanja je treba povedati, da tudi osnutek republiškega zakona o delovnih razmerjih ne predvideva »sistemizacije«, določa pa glede tega takole:
»Delavci v temeljni organizaciji določijo razvid (katalog) del in nalog z opisom njihove vsebine, zahtevane strokovne usposobljenosti in delovne zmožnosti, morebitnih poseb-
nih zahtev, delovnih pogojev, vrste odgovornosti in drugih sestavin, pomembnih za njihovo opravljanje in vrednotenje.« In dalje: »Delavci temeljnih organizacij v sestavi iste delovne organizacije oziroma sestavljene organizacije združenega dela ali delavci temeljnih organizacij ali sorodnih organizacij se lahko dogovorijo za enotno metodologijo za opis del in nalog v razvidu (katalogu)«.
Ob tem kaže poudariti, da niti delovno mesto niti na podlagi razvida ovrednotena dela oziroma naloge in nanje vezani osebni dohodek niso sami po sebi merilo pri delitvi osebnih dohodkov, ko gre za ugotavljanje delavčevega prispevka k dohodku. Potrebna so še merila za ugotavljanje prispevka. No, pri tem smo že posegli v drugi del vprašanja. Razložimo!
Če z analitično metodo vrednotenja del in nalog vrednotimo njihovo vsebino, zahtevane strokovne usposobljenosti iti delovne zmožnosti itd. (glej zgoraj!), tedaj vrednotimo predvideno delo. To je še vedno potrebno 'in ni v nasprotju z ZZD. V nasprotju bi bilo, če bi zgolj to ovrednotenje, ki je v bistvu obračunska postavka, uporabljali za določanje fiksnega osebnega dohodka. Za ugotovitev, koliko je delavec zares naredil v primerjavi s tistim, kar bi moral (predvidenim delom), se je treba posluževati metode oziroma sistema za ugotavljanje delavčeve učinkovitosti, to je sistema, s katerim se ugotavlja, kot pravi zakon, zlasti kvaliteta, količina in gospodarnost dela.
Ni neskromno rečeno, vendar je res, da v naši delovni organizaciji nismo daleč od tega, kar zahteva zakon. Že dolga leta uporabljenima metodama analitičnega vrednotenj a predvidenega dela in merjenja učinkovitosti bomo morali dodati še način ugotavljanja gospodarnosti dela. Seveda bomo morali metodo vrednotenja delavčeve učinkovitosti še izpopolniti, da bo na nek način zagotavljala merjenje vsakršnega dela. Pri tem bomo morali prav vsi poprijeti za delo, rojevati ideje in predloge, da bomo do predpisanega roka, to je do konca letošnjega leta zgradili sistem delitve osebnih dohodkov, ki bo v celoti v skladu z zakonom o združenem delu.
V. K.
Program
del v KS se
izvaja
S programom začrtana dela v KS se izvajajo v skladu s planom za letošnje leto.
Meseca junija so bila dokončana dela na cesti proti Cerovcu v dolžini 1500 m s poprečno širino 4,3 m asfalta. To je bil najzahtevnejši del te ceste. Dela pri nadaljevanju proti Cerovcu in Stojnemu selu, katera naj bi nadaljevali v naslednjih letih, bodo potekala po bolj položnem terenu in ne bodo tako zahtevna.
V	avgustu so asfaltirali še podaljšek Vid Ivanuševe ulice proti Topolam v dolžini 750 m, odcep od Celjske ceste do Stanka Jurkoviča v dolžini 100 m, Sončno ulico v dolžini 250 m in Kot v dolžini 300 m.
Krajani so pri teh delih sodelovali s finančno udeležbo za pokritje stroškov in s prostovoljnim delom. Občani so sami zbrali za cesto proti Cerovcu in Zg. Sečo-vem 360.000 din, za Vid Ivanuševo cesto proti Topolam 150.000 din, za Sončno ulico 120.000 din, Kot 140.000 din in za odcep od Celjske ceste proti Jurkoviču 30 tisoč din. Največ prostovoljnega dela so opravili krajani na cesti proti Topolam, v Sončni ulici in v Kotu.
400 m asfaltne ceste so potegnili tudi krajani Velikih Roden. Spodnji ustroj je pripravila KS, za stroške zgornjega ustroja in asfalt pa so zbrali krajani 150.000 din.
V	okviru programa je bi-
la letos z gramozom nasuta in usposobljena cesta Velike	Rodne—Topole—Male
Rodne—Kačji dol.
Do konca sezone je ostalo še nekaj manjših del, ki bodo opravljena do konca oktobra.
Sredstva samoprispevka se zbirajo v predvidenem obsegu in računamo, da se bo do konca leta nabralo ca. 1,300.000 din.
Tudi druga sredstva pritekajo tako kot je bilo predvideno z letnim programom, vendar znatno manj kot je bilo začrtano s srednjeročnim programom.
Komisija za izvajanje programa bo do konca leta pripravila program del in program zbiranja potrebnih finančnih sredstev za leto 1978.
L. M.
3
VRELCI
Ob rob neki disciplinski zadevi
Ne bo govora o povzročiteljih kršitve delovnih obveznosti. Tudi ni pomembno kdo, kje in ob kakšni priložnosti jo je povzročil. Pomembno je le to, da je do kršitve prišlo, da so povzročitelji prisotni, pa morda tudi to, da so prisotni v vseh naših temeljnih organizacijah.
Tipično je tudi to, da v primerih, ko je zoper kršitelje sprožen postopek, le-ti menijo, da so organi znotraj temeljne organizacije, ki odločajo o obstoju ali o neobstoju kršitve delovne obveznosti, manj vredni in da jih je moč obiti s pritožbo na nek višji forum. Ta bi pa naj bil ali republiški sindikat ali delovna inšpekcija ali pa celo Višje sodišče. S takšnim početjem pa le škodujejo varstvu svojih pravic, ker se jih nočejo posluževati. Za takšna pojmovanja so značilne izjave, ki si slede kar druga drugi: »Ne bom dal(a) Izjave na zapisnik! Nočem podpisati zapisnika o zaslišanju, ne sprejmem vabila ali odločbe!«. Vse to so jalovi poskusi za izmaličenje postopka za ugotovitev disciplinskega postopka. Zakon o združenem delu posebej v 4. odd. poglavja o odgovornosti za delovne obveznosti takšna pojmovanja odločno postavlja v pravo luč s tem, ko veleva, da delavec odgovarja za nespoštovanje odločitev, sprejetih v organizaciji, v katerih dela, za kršitev delovnih obveznosti in za druge kršitve delovne discipline, če jih stori po svoji krivdi. Delavec odgovarja v temeljni organizaciji disciplinsko in materialno.
Delavec, ki stori disciplinski prestopek ali prekršek, mora biti ves čas v vseh
stopnjah postopka seznanjen s svojimi pravicami, ki jih ima v postopku. Ko pa disciplinska komisija zaključi postopek, izreče enega od disciplinskih ukrepov. Delavca mora seznaniti o možnosti za ugovor in rok, ki je zanj določen.
Tudi pri tem pride do tega, da se delavec ne pritoži na delavski svet. Rajši ubere pot neposredne pritožbe na sodišče združenega dela. Sodišče bo pri tem zavrglo pritožbo, ko bo ugotovilo, da ni bila izčrpana pritožbena pot znotraj temeljne organizacije. Delavec bo tako zamudil rok za pritožbo, disciplinski ukrep pa bo postal pravnomočen po preteku roka, ki je bil določen za pritožbo.
Posebna pozornost velja vprašanju sprožitve postopka. Ne bom komentiral pro-cesualnih določb. Pomembna je bolj zaznava in opredelitev kršitve delovne discipline pri organih oziroma pri osebah, ki so pooblaščene za sprožitev disciplinskega postopka. Praktične izkušnje nam kažejo, da gredo številne ugotovljene kršitve zavestno mimo pooblaščenih delavcev. Nagibi za pasivnost niso morda v namenu, da bi storilca zaščitili. Po naših ugotovitvah so razlog za to nepoznavanje procesnih določil, rokov itd. in s tem v zvezi nevšečnost zasliševanja, zapisnikovanja za dokazovanj e disciplinske nered-nosti. Zaslišati je treba delavca, priče in opisati vse pomembne okoliščine, ki bi kar v najbolj objektivni luči prikazale storjeno kršitev in subjektivni odnos delavca do izvršene kršitve.
Rekli smo, da gredo ugotovljene kršitve mimo po-
oblaščenih delavcev za sprožitev postopka. Gotovo pa ne gredo mimo objektivnih sodelavcev in potencialnih (bodočih) storilcev, pa celo ne mimo konkretnega storilca. In posledice? Dejanja se ponavljajo, storilci dobe »oporo« za početje novih disciplinskih nerednosti zaradi pasivnosti komisij, vzporedno pa se rojeva prepričanje, da je počenjanje prekrškov nujen pojav v združenem delu, ki se zaradi oblasti delavcev ne kaznuje.
V večjem obsegu se pripete disciplinske kršitve, ki imajo značaj hujše in naj-hujše kršitve delovnih obveznosti.
Neki naš delavec je opeto-vano fizično napadal svojega neposrednega vodjo in nekatere svoje sodelavce. Nekateri drugi delavci so in še prihajajo na delo v vinjenem stanju, povzročajo nered in tako spravljajo v nevarnost sebe in sodelavce. Značilne nerednosti so: zamujanje na delo ob prihodu, neupravičeno zapuščanje delovnega mesta, javno upiranje izvršitvi nalog, zmerjanje in žalitev osebnosti sodelavcev, grobe kršitve etike v gostinski stroki, namero nepravilno in nestrokovno izvrševanje delovnih obveznosti, opravljanje dela na »fuš« med delovnim časom, ponarejanje podatkov v bolniških listih z namenom, da bi si pridobil(a) plačam bolniški stalež itd.
Da bi se izognili postopku, ker ne obvladajo njegovih procesualnih določil, gredo zadolženi delavci za sprožitev postopka po liniji najmanjšega odpora. Ta se izraža v naslednjih dejanjih: zamižijo pred storjenim postopkom, neformalno opom-
nijo kršitelja in mu svetujejo, naj odpove delovno razmerje po lastni volji.
Zapomnimo si, da so pro-cesualne določbe v postopku za ugotovitev disciplinske nerednosti (zapisnik o zaslišanju, vabila, roki itd.) nujne in neizogibne. V samem postopku 'imajo enako veljavo kot materialna določila, ki opredeljujejo konkretne disciplinske prekrške. Zato jih moramo spoštovati v postopku, saj lahko višji organ v nasprotnem primeru celoten postopek razveljavi.
Nadalje se moramo zavedati, da pasivno gledanje na kršitev delovnih obveznosti gotovo ne pelje k normalizaciji stanja, zboljšanju discipline in k varstvu miru na splošno v delovni organizaciji.
Za vsak storjen prekršek je treba sestaviti kratek zapis, ki ga morata podpisati oba. Za manj pomembne nerednosti je treba delavca opomniti. Dostikrat tudi to zaleže.
Marsikdo pa težo prestopkov stopnjuje in jih ponavlja. V teh primerih pa je treba uporabiti zapise o poprej storjenih prekrških in nazadje storjenega ter sestaviti predlog za ugotovitev disciplinskega prekrška pred komisijo za ugotavljanje (disciplinsko komisijo).
Velja si zapomniti, da naši predpisi nimajo namena ščititi delavce, ki zavestno store disciplinske prekrške. To naziranje se je precej udomačilo v naših vrstah. Ščitijo prizadevne delavce, onim pa, ki to niso, izreka pooblaščena komisija določene ukrepe z namenom, da bi se poboljšali.
Sč.
Poročilo o delu vzgojno varstvenega zavoda Rogaška Slatina
S 1. 1. 1974 se je na Okrožnem gospodarskem sodišču v Celju registriral VVZ »Rogaška Slatina« za enotno področje naše občine. Ob registraciji so delovale dislocirane enote: Rogaška, Rogatec in Šmarje z 8 oddelki in 150 otroci.
V	šolskem letu 1974/75 smo sprejeli dodatno dislocirane enote v Podčetrtku z enim oddelkom ter dodatni oddelek v Rogatcu in Šmarju. Že v tem šolskem letu so vse enote poslovale s polno kapaciteto, v Rogaški Slatini pa je bilo komisijsko odklonjenih preko 60 otrok.
V	šolskem letu 1975/76 so po potresu zgradili nove šole širom naše občine. V vsaki od teh novih stavb je družba po-
sebej namenila prostor za predšolsko vzgojo.
Odprti so novi dislocirani oddelki v Šentvidu, Lesičnem, Mestinju ter Bistrici ob Sotli. V vsaki enoti je po en polno zaseden oddelek. V tem šolskem letu je bilo v Rogaški Slatini ponovno komisijsko odklonjenih preko 70 otrok.
V šolskem letu 1976/77 so se odprle nove dislocirane enote v Kozjem, Vinskem vrhu ter dodatni oddelek v Podčetrtku. Tako ima zavod deset dislociranih enot širom naše občine, 18 oddelkov in v svoji oskrbi 380 otrok.
Že iz uvodnega dela je razvidno, da se uresničujejo sklepi CK ZKS, da se predvsem kmečkemu in delavskemu otroku nudi enak vzgojno izo-
braževalni program pred vstopom v šolo.
Povedati pa moramo, da vzgojno varstvena dejavnost ni z zakonom zagotovljena tako kot osnovne šole, ter da morajo starši del prispevkov poravnati sami.
Od družbe smo do 1. 1. 1977 prejemali kritje vseh OD delavcev, ki znašajo bruto za vzgojiteljico 5220 din ali neto 3590 din (srednja Izobrazba) ter za nekvalificiranega delavca 3540 din bruto ali 2440 din neto OD.
Od 1. 1. 1977 pa družba poravnava OD pedagoškega osebja, vsi ostali stroški (vzdrževanje, nabava, prispevki, skladi, OD tehničnega — kuhinjskega osebja ter upravno-administrativnega osebj a) se
bodo krili iz prispevka staršev.
Kljub temu, da so bili vloženi precejšnji napori (ob otvoritvi vsakega oddelka, koordinacijsko delo je spričo takega terena, pedagoškega vodstva in organizacije izredno težavno, saj so oddelki oddaljeni od uprave zavoda do 40 km) je lestvica zajetja predšolskih otrok v organizirano varstvo na predzadnjem mestu v republiki.
Specifičnost dela s predšolskimi otroki terja ogromen napor pedagoškega kadra in ogromno sredstev za njihovo delo. Saj vemo, da otroci ne prinašajo torbic ter v njih vse, kar je potrebno za delo tistega dne, ampak da so potrebne nenehne nabave (igrač, pismene-
ga materiala, odpadnega, didaktičnega, higiensko-sanitar-nega materiala) za zaposlovanje otrok v 9-urnem bivanju v ustanovi. Pri našem delu ne zvonijo zvonci, kdaj se ura konča, kdaj lahko zapusti vzgojiteljica igralnico, kajti nepretrgoma od 5.30 do 14.30 odgovarja za varnost otrok.
Oddelki, ki poslujejo širom naše občine z mladim kadrom, potrebujejo tudi nenehno pedagoško in organizacijsko pomoč, saj je miselnost, da v vrtcih samo brišejo nosove in otroke varujejo, že zdavnaj za nami in popolnoma napačna. Mislimo, da lahko potrdijo vsi starši, ki imajo otroke v VVZ, kako zahtevno in odgovorno
je delo s predšolskim otrokom.
O delu v VVZ pa se lahko prepričajo tudi drugi naši občani, saj smo z našimi malčki pripravili že vrsto kulturnih prireditev, vsakoletne likovne razstave in prvo občinsko razstavo likovnih izdelkov naših malčkov širom naše občine.
Vsakemu je dostopen vpogled v naše delo, v naše dejavnosti in naše poslovanje. Kajti tudi mli želimo, da se z našim delom seznanite in pretehtate storjene korake na predšolskem področju.
Občani naše občine imajo možnost, da programe dela VVZ »Rogaška Slatina«, katere redno pošiljamo vsako leto na vse KS, občino Šmarje,
zavod za šolstvo — Celje, Skupnost otroškega varstva — Šmarje, obravnavajo ter vanje vnašajo svoje želje, pripombe in napotke, kar pa do danes ni še nihče storil, razen KS Šentvid pri Grobelnem.
Prav tako smo v zavodu samoupravno organizirani s predstavniki ustanovitelja, KS, družbeno političnih organizacij in staršev, s katerimi sodelujemo na Svetih staršev in zborih, roditeljskih sestankov, razširjenih svetih zavoda, kateri so sproti seznanjeni z delom in problemi, napredkom na področju predšolske vzgoje in našega poslovanja.
Sodelovanje članov Sveta staršev je izredno aktivno, saj smo ob njihovi pomoči rešili
marsikateri pereči problem (npr. letovanje otrok na morju, delovne akcije za ureditev okolice VVZ, pomoč pri nabavi odpadnega materiala, soodločanje pri večjih nabavah npr. nakup osebnega avtomobila).
Zal pa se ob vsakodnevnih problemih (bolniški izpadi, porodniški dopusti, nenehna nabava in razvoz materiala, razdrobljenost terena in oddaljenost oddelkov, finančne težave mladega samo ženskega kolektiva) še srečujemo z nerazumevanjem okolice za naše delo in pomen predšolske vzgoje za vsakega otroka.
Ravnateljica:
MAJDA VEŠLIGAJ
Vzroki otroških nezgod
(Prof. dr. LEO MATAJEC, IZVLEČEK PREDAVANJA)
Statistični podatki o umrljivosti otrok nam govore, da umre največ otrok v različnih starostnih obdobjih zaradi nezgod. Vzroki nezgod so odvisni od starosti otroka in okolja, v katerem se otrok giblje.
Nezgode se dogajajo povsod v vseh letnih časih: doma v stanovanju, zunaj na cesti, na železnici, ob rekah, jezerih, morju in gorah, pri igri, športu in na izletih.
Dojenček ni aktiven in postane najčešče žrtev okolja. Najpogostejše nezgode pri dojenčkih so opekline in zadušitve. Opekline nastanejo največkrat zaradi prevročega mleka ali čaja v ustih in žrelu. Posebno nevarne so opekline v spodnjem delu žrela, ker napravijo brazgotine in zožijo požiralna ali dihalna pota. Nevarno je puščati ležišče dojenčka v bližini peči (električne, plinske, železne), posteljnina se vname, dojenček se opeče ali zaduši. Po prvem letu starosti, ko otroci shodijo, skušajo doseči vse, kar jim je dosegljivega. S štedilnika vlečejo posodo in se oparijo. Pri mizi se oparijo z vročimi jedmi. Dokler je hoja še negotova, se spotikajo ob robove preprog in se močno poškodujejo. Majhni otroci stikajo po predalih in policah, kjer staknejo marsikaj. Zelo vabljivi so noži, britve in podobni ostri predmeti. Tablete, dražeje, katere ležijo doma, so podobne bonbonom in za otroke vabljivi. Znane so težke zastrupitve z vsemi mogočimi zdravili, zlasti s sredstvi za pomirjanje in tabletami za spanje. Tudi alkohol (posebno liker) je zelo vabljiv za otroke.
Ker pa otroci zelo slabo prenašajo alkohol, pogosto pride do smrtnih primerov zaradi zastrupitve z alkoholom.
Majhen otrok ima navado, da tlači vse v usta, nos in ušesa. To privede do hujših nesreč. Tujki, kot so gumbi, fižol, grah in razne lupine, lahko zaidejo v dihala in povzročijo otrokovo smrt.
Tujke, ki zaidejo v prebavila in se zataknejo, je potrebno z operacijo odstraniti. Težko odstranljivi so tujki, ki zaidejo v ušesa in nos.
Radovednost in vedoželjnost otrok, ko gledajo skozi okno ali se nagibajo čez balkon, pripelje do težkih poškodb ali smrti.
Vzrok za otroške nezgode je tudi električna napeljava v stanovanju, raziskovanje vtičnic, »popravljanje« aparatov, nepravilno shranjeva-
nje strelnega orožja, napačno uskladiščenje gorilnih snovi (bencin) in še mnogo mnogo za otroke zelo vabljivih in nevarnih stvari. Da preprečimo nesrečo, morajo starši otroka podučiti, nadzorovati in sami dosledno pospravljati nevarne predmete in snovi.
Z naraščanjem prometa rastejo tudi prometne nesreče. Otrok je neizkušen in se ne zaveda nevarnosti na cesti. Če zagleda na drugi strani ceste znanca ali kaj zanimivega, se ne ozre ne levo ne desno, temveč slepo steče prek ceste. Prav tako slepo steče za žogo prek ceste, na žalost mnogokrat pod kolesa vozila. Otroci se radi obešajo na vozila, pri skoku pa ne pogledajo, kam priletijo in spet je nesreča. Pozimi se zgodi veliko nesreč pri sankanju, smučanju, ko iz stranskih ulic pridrve na glavno cesto pod avtomobil.
Tudi pri športu, igrah in izletih pride do hudih nezgod. Pri nogometu so naj-pogostejši zlomi kosti ali poškodbe trebušnih organov zaradi udarcev.
Pri sankanju, smučanju, drsanju pride zaradi padcev do poškodb glave, težkih zlomov kosti ter poškodb notranjih organov. Pri plavanju v deročih vodah, jezerih, morju so otroci vsako leto žrtve. Do utopitve pri otrocih pride zaradi objestnosti, neznanja plavanja, včasih pa tudi zaradi preutrujenosti.
Večji otroci radi hodijo v gozd. Tu so izpostavljeni kačjemu piku, zastrupitvi z volčjimi jagodami, strupenimi gobami. Nevarne so tudi perle, napolnjene s ciankalijem, katere uporabljajo lovci za lov na lisice. Perle so podobne bonbonom, zato jih otroci vtaknejo v usta, kar povzroči takojšnjo smrt.
Mnogo nezgod pri otrocih lahko preprečimo, če pomislimo na možnost nesreče.
1.	V stanovanju zavarujmo vse električne naprave in odstranimo zdravila, vžigalice ter vnetljive in eksplozivne tekočine iz otrokovega dosega.
2.	Poskrbimo, da je otrok pod stalnim nadzorstvom. Večje otroke nenehno opozarjajmo na nevarnost prometa, učimo jih prometnih pravil in obnašanja na cesti.
3.	Ne puščajmo otroke na daljše pohode in izlete v gozdove same brez nadzorstva. Prav tako naj se otroci ne kopajo sami brez osebe, ki jim lahko svetuje in pomaga.
Le tako bomo znižali invalidnost in umrljivost otrok zaradi nezgod.
S. Š.
/
VRELCI
HUMOR
NEVARNOST
»Dandanes pa pešec res ni več varen na ulicah.«
»Imate popolnoma prav. Kjerkoli že greš, te pobara kakšen upnik za plačilo dolga.«
NESREČA
»Pomisli, naš Francelj je padel z dvajsetmetrske lestve!«
»Oh, ta siromak! Ah se je zelo poškodoval?«
»Kako neki! Je imel srečo. Stal je šele na prvem klinu.«
MATERINŠČINA
»Ati, zakaj rečemo, da je naš jezik materinski?«
»Zato, ker oče sploh ne pride do besede in tudi na sploh nima kaj govoriti pri hiši.«
LOKACIJA
Micka reče še ne preveč izkušenemu Janezu: »Danes pa jo imam in čutim pod križem.« (Mislila je na revmo.)
»Še dobro, da si mi povedala,« odvrne presenečeno Francelj, »drugače bi jo iskal na prejšnjem mestu.«
NESPORAZUM
»Vse vino bi bilo treba zliti v vodo!«
»Ste zavzet antialkoho-lik?«
»Ne! Sem potapljač.«
Učinkovito orožje
FRANC ŠETINC TOVARNIŠKIM NOVINARJEM
Glasila združenega dela so učinkovito orožje delavcev v njihovem samoosvobodilnem boju, je na srečanju organizatorjev obveščanja, urednikov in novinarjev glasil združenega dela, ki je bilo v četrtek, 7. t. m. v Kliničnem centru v Ljubljani, dejal sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Franc Šetinc.
V naši republiki izhaja skoraj petsto časnikov, ki jih izdajajo delovne organizacije. Ti časniki izhajajo na ravni temeljnih organizacij združenega dela in v Višjih oblikah njihovega povezovanja (slednje prevladujejo). V Sloveniji delavci združujemo delo v šest tisoč temeljnih organizacijah združenega dela, ki so povezane v približno tisoč delovnih organizacij. To pomeni, da lastna glasila izdaja že približno polovica delovnih organizacij, pregled nad glasih, ki ga ima naša komisija, pa kaže, da izdajajo svoja glasila praktično vse večje delovne organizacije v naši republiki. Če vemo, da obstoj glasila med drugim pogojuje tudi višina njegove naklade, lahko hitro izračunamo, da je zgornja meja števila glasil združenega dela v naši republiki manj kot tisoč, že danes pa je naklada ene številke vseh glasil združenega dela blizu osemsto tisoč izvodov. Nedvomno impozantna številka, ki dokazuje, da so glasila združenega dela resnična sedma sila!
Če smo z razširjenostjo glasil združenega dela lahko še kar zadovoljni, pri tem pa se seveda ne smemo prepustiti lagodju 'in brezbrižnosti kot posledici doseženih rezultatov, z vsebino teh glasil še zdaleč ne moremo biti. Še vse prepogosto so le albumi doseženih uspehov, često so orodje v rokah tehnokratov in birokratov, ki se jih poslužujejo, da bi prikazali svoje uspehe, namesto da bi glasila združenega dela bila resnične samoupravne tribune! Torej proč z lakiranjem ter lažnim mirom in idiliko, ko vendar vemo, da je spreminjanje medsebojnih odnosov v združenem delu nadaljevanje revolucije — ta pa ni brez konfliktov!
Glasila v združenem delu so samo en aspekt 'informiranja delavcev, kanal za pretok informacij, ki ima svoje dobre pa tudi slabe strani — med slednjimi omenimo predvsem njihovo premajhno aktualnost (težko je biti aktualen, ko večina glasil izhaja mesečno) — in slabe možnosti za povratni tok informiranja, to je za pogovor. Sindikati zato še kako poudarjamo, da so sindikalne skupine kot eden načinov organiziranega srečavanj a delavcev in demokratičnih oblik ustvarjalnega dialoga zelo primerne za vsebinsko dorečeno samoupravno izrekanje in odločanje.
Glasila združenega dela so sestavni del informacij skega
sistema v naši republiki. Ne smejo pa se zapirati za tovarniške plotove, odprta morajo biti za vso družbenopolitično problematiko, tako svoje ožje kot širše družbenopolitične skupnosti! Ne gre za to, da iz slehernega tovarniškega glasila naredimo pomanjšano Delo; številni problemi, k'i jih osrednja glasila prikazujejo načelno, se na ravni temeljne organizacije izkazujejo konkretno. Primer: štirje zakoni, zakon o delovnih razmerjih, zakon o referendumu, zakon o samoupravni delavski kontroli in zakon o volitvah in odpoklicu organov upravljanja, o katerih sindikati te dni začenjamo javno razpravo, so nedvomno pomemben sistemski ukrep, ki ga morajo obravnavati vsa glasila; republiška in pokrajinska seveda z drugega aspekta kot glasila združenega dela.
Če smo zapisali, da so glasila združenega dela sestavni del informacijskega sistema, naj to svojo vlogo tudi dejansko opravljajo, zato je za obstoj in razvoj glasil združenega dela odgovorna vsa organizirana družbena skupnost, posebej pa še sindikati, ki smo dolžni razvijati delavsko samoupravljanje kot eno najpomembnejših pridobitev naše socialistične revolucije, seveda ob sodelovanju še drugih osveščenih družbenih sil.
Požarna preventiva
Požari povzročijo velike materialne škode, a dostikrat terjajo tudi človeška življenja. Če analiziramo vzroke požarov, pridemo do zaključka, da je največkrat povzročitelj požara človek, na eni strani iz nevednosti, na drugi strani pa iz malomarnosti ali neprevidnosti. Statistike govorijo, da je več kot petdeset odstotkov požarov pripisati človekovi malomarnosti.
Na delovnem mestu, doma in drugod v okolju uporabljamo raznovrstna sredstva, ki so bolj ali manj nevarna za ogenj.
So snovi, ki so podvržene samovžigu, do samovžiga pa pride zaradi nepravilnega ravnanja z njimi. Krpe, natopljene s firnežem, se zelo rade vžgejo same od sebe.
Nekatere snovi, mešane z zrakom, tvorijo eksplozivne mešanice. Vedeti pa moramo, da so vse snovi organskega porekla bolj ali manj gorljive, odvisne so pa od temperature vžiga.
Če želimo požarno preventivno delovati, kar tudi mo-
ramo kot zavestni člani samoupravne družbe, ne bomo kopičili vseh mogočih stvari pred razdelilne električne omare, na podstrešja, v kletne prostore in podobno. Ni lepo, če te prostore nakopičimo z raznimi predmeti, ki niso .za drugo kot da jih sežgemo na določenem mestu. Star in neuporaben material najraje odnesemo na podstrešje ali pa v kletni prostor, v katerem imamo gorilno olje, butan propan plin in kurilnico. Moramo se zavedati, da smo dolžni spoštovati veljavne pozitivne predpise o varovanju premoženja, ljudi in okolja, v katerem živimo.
Glede na stanje poučenosti in ravnanja odgovornega osebja, kakor tudi delavcev, lahko konstatiramo, da nazadujemo. Izgovarjamo se, da nimamo nikdar časa, zdaj je sezona, zdaj so ljudje na prostih dnevih, ali pa najdemo kakršenkoli drugačen izgovor.
Delavce, ki opravljajo por-tirsko ali čuvajsko delo na področju OZD, niso pa pripadniki enega od gasilskih društev, moramo ostro grajati.
Kako se ravnamo ob nevarnosti pred požarom ali ob izbruhu požara
Delavci, ki opravljajo vzdrževalna dela na objektih Zdravilišča, naj bodo posebej pozorni, da med delom in po končanem delu ne povzročijo požara (varjenje v objektih).
Elektrikarji naj ne krpajo električnih vodnikov, varovalni elementi varovalk naj bodo v mejah dovoljenih toleranc. Vsak delavec Zdravilišča naj opravlja le delo, za katerega je izučen, ne vtikaj se v delo, ki ga ne znaš.
Skladno z opremljenostjo objektov Zdravilišča so tudi sredstva za začetno gašenje v objektih razmeščena po namenu. Za gašenje začetnega požara imamo na razpolago:
—	hidrantsko omrežje v objektih,
—	ročne gasilske aparate, ki so razmeščeni v objektih.
Kako naj ravnamo s temi napravami?
Enkrat za vselej se zapomnimo, da požara, katerega vir je elektrika, ne gasimo s sredstvi, katerim je dodana voda,
ali s sredstvi, ki prenašajo elektriko. Požar na električnih napravah lahko gasimo z S aparati (prah) ali s C02 aparati pod garancijo, da je suhi CO,. Za vse druge požare lahko uporabljamo kemična sredstva, ki jim je podlaga voda.
Kako ravnamo z gasilsko opremo?
Vsak gasilski aparat ima na sebi označbo namena in uporabe; če teh označb nima, ne sme biti v prometu oziroma pripravljen za uporabo.
Zdravilišče ima na razpolago naslednje gasilske aparate:
PH — aparati na peno
CO-> — aparati na ogljikov dioksid
S — aparati na prah.
PH aparati so namenjeni za začetno gašenje požara. Pri uporabi aparata postopamo takole:
—	aparat prinesemo na mesto oziroma neposredno bližino požara,
—	odstranimo varovalno sponko,
—	odvijemo spiralno vreteno do konca,
(Nadaljevanje na 8. strani)
Zdraviliški
orkester
Pod tem imenom se z njim postavljamo le pičla dva meseca v vsaki glavni sezoni. So pa naši. Posamezni člani so nam bili zvesti že polnih dvajset let.
Navadili smo se nanje, pa kar težko se spoprijaznimo z dejstvom, ko konec avgusta utihnejo ubrani glasovi teh mojstrov koncertne glasbe. Naši obiskovalci se vedno že spomladi zanimajo, če bodo igrali v sezoni. Polke, uverture, valčki, fantazije in narodna glasba so mojstrovine, ki jih izvabijo iz svojih ubranih glasbil. Vsi so poklicni in priznani godbeniki, M so že igrali v mnogih gledaliških hišah širom naše domovine 'in v tuj ini.
Na letošnjem zaključnem sprejemu in pogostitvi je član tega orkestra tovariš Orešič Ivan recitiral svoja »spakedrana modrovanja«, kot to sam imenuje. Ker so aktualna tudi za nas, jih prečita j mo:
SPAKEDRANA MODROVANJA OB KONCU PROMENADNEGA IGRANJA
Spet iz domovine širne smo se zbrali, da v Rogaški bi igrali.
Pripravili smo inštrumente, uredili bas, violine in trobente, pogumno se na pot podali.
Navajeni vseh vrst pokore, zgoditi se nam nič ne more . . .
Poleg kalcija,
magnezija še glasbe čar prispeva, da je Slatina za
drobec
bolj vesela — pa še zraven
polstoletna tradicija je cela . . .
Slatine Rogaške čudodelni vir tristo let je znan,
(tako nam je
podatek dan),
a balneologi so prezrli:
zdravilno moč
dobila voda je
čez noč —
to spoznali so
takrat,
ko orkester
prišel je
sem igrat!
Igranje naše po svetu širnem primere nima!
To res je mojstrovina, saj vsak od nas v kupu not se
znajde —
črnih pik neskončna
kača
vredna je kolajne . . .
Veter note nam
obrača,
vsak v hipu po spominu brska — le kaj prinese nam naslednja vrsta? Ščipalke za perilo še na tla letijo, a roke, ki običajno inštrument držijo, nerodno, mahedravo leteče note polovijo.
Uh, kaka je zadrega, potrpežljivo čakaš, kdaj pomiri se nadlega . . .
Po načelu tem: mi se ne damo! — skladno srečno le do konca doigramo in številni gostje, neredki, ki radi v senci bi sedeli, stoje v pripeki,
imajo svojo to zabavo, če slučajno ne gredo v naravo, ali v mlekarno tam na kavo . . .
Zadnje čase paviljon, ki sicer igranju služi, ugodnost drugo nudi: ko črn oblak se
privali,
dežek po okolici
škropi,
v hipu mlado in staro v paviljon hiti in uspešno tam
Dobra volja je
najbolja! Ko vsak od nas po hribu prisopiha, brž jo nekam še ucvre, šele pri mizi se
nadiha,
a potlej jedilni list
uzre —
o, jojme, neee! že spet je čufti in pire!
Ko član od »godbe« (tako imenovane) — žlico v juho hladno že namaka, jedilni list do konca preštudira, glej ga spaka — obe izbiri v hipu akceptira — le začimba je vprašljiva: tu bratstvo in
edinstvo
je zamisel prava — ko Srb Hrvata po slovensko zafrkava — naj sol bo moja ali tvoja — dobra volja je najbolja!
Strežajka kaže potrpljenje, iz oči nam bere želje — ta bi rad fižol, a drugi zelje!
Na koncu vse srečno se premelje, kompot al’ jogurt v finale dneva nas pripelje . . .
Po napornem delu in izdatnem jelu vsakomur od nas prileže se
opoldanski počitek,, a kratkoročno spanje kaj kmalu isprevrže se v moreče sanje: tanki prihrumijo, peklenščki imajo zborovanje!
Hitro te zbudijo, ko zaveš se, stvar je pestra: to je Celjska cesta — da ne zamudijo, delavci domov se naglo vračajo z opravkov ali delovnega mesta.
Če koga čast izredna
doleti,
da v domu
Beograjskem stanuje in domuje in hoče ob petih zjutraj če kam budilke sploh ne potrebuje: tisočeri mopedisti, ki po Celjski cesti gor in dol brnijo, brencljajo in brenčijo, z motorčki veterani, ki njih dušilci že zdavnaj so zgubljeni
al’ zažgani — zanesljivo poskrbe, da ti spanec mine!
vstati, potuje —
Tovornjakov še ropot nenežno in dokončno te iz posflje rine.
S prikolico kovinsko, kot da bi zašli na polje minsko, po Celjski cesti gor in dol drvijo, razločno in poskočno nobene asfaltne gube ne spustijo . . .
In ta voda
čudotvorna — aqua mineralis — Styria, Donatis — prva prijetno te
odžeja,
a druga — taka
diareja!
Ta čistilna terapija ni nobena parodija, je kot taka vzrok, da človek večkrat kam hiti, ker se strašno mu mudi . . .
Če drugačen je povod, lahko se še zgodi, da ne more med ljudi . . .
Statistika po svetu pove nam marsikaj, recimo — pridelkov
zalogaj, med drugim — koliko vrelcev kje izvira,
ali — koliko ljudje jedo krompirja! Rogaška na primer — je na prvem mestu, glede porabe toaletnega papirja . . .
Če dčnata preveč si točiš,
•eeeeeei
e
f
• e e e •
©
©
@
e
©
!
GOSTJE O NAS
Naš večletni pacient Jaka Avšič, general JLA, nam je pisal takole:
Povedati bi hotel, da sem bil z vsem zelo zadovoljen, v vseh vaših sektorjih dela. Z nami bolniki in gosti so bili prav korektni in prijazni odnosi. Posebno za gostinski sektor velja, da je potrebna velika potrpežljivost pri strežbi in visoka strokovna zavednost. Zdi se mi, da je tudi od tega odvisna večja ali manjša dobra volja gostov in njihov večji obisk za naprej, za druga leta in sploh renome. Konkurenca te vaše zdraviliško-gostinske dejavnosti je v Jugoslaviji v stalnem in hitrem porastu. Prav pred nekaj dnevi sem bral v Delu članek o črnogorskem zdravilišču Igalo, kako je pravkar razširilo kapacitete in kakšne velikanske investicije ima še za naprej zagotovljene. V Štrosmajerjevem Domu, kjer sem stanoval, je v tem traktu imenitno urejeno. Upam, da boste uspeli še naprej modernizirati stara poslopja poleg novih.
Poslovodja Turnšek Janez je sposoben, na strokovni višini, in tudi strežbi ni kaj ugovarjati, mislim vse, ki strežejo popolnoma odgovarjajo za svoje delo in so tudi prijazne z gosti. Mislim pa, da so Vaši gosti pretežno bolniki (pacienti — trpeča oseba), kar pomeni bolj živčni kot navadni ljudje in bolj zahtevni kot navadni gosti. Poleg tega so na dieti, kar pomeni, da so jim odtegnjene razne začimbe, na katere so bili doma navajeni in so zato nezadovoljni. Dovoljujem si povedati svoje mnenje, kakor sem opazoval, da bi kazalo povečati število sedežev oziroma miz, tako da bi manj izgledalo kot menza in bolj kot hotel visoke kategorije. Tako bi imel gost svoj sedež in bi se cela strežba še prijaznejše razvijala. Ne bi bilo take naglice, v kateri je tehnično nemogoče biti prijazen in ustrežljiv, ker čas preveč priganja zaradi novega turnusa. Tudi za gosta bi bilo udobnejše, ker bi se počutil kot lastnik svojega sedeža in ga nihče ne bi pritiskal k odhodu. Sicer pa mi je tovariš Turnšek povedal, da imate v načrtu pridobitev novih sedežev z neko drugo razporeditvijo.
Lepo je, a za strežno osebje utrudljivo in zahtevno, saj vsakega gosta uspevajo naslavljati in komunicirati z njim v njegovem materinem jeziku, kar ni majhna prednost. Pri vsem pa je ohranjen slovenski značaj zdravilišča. Za privabljanje tujcev izza meje je pomembno imeti takšen program, kot ga je imel letošnji orkester, ki pa je bil lepo sprejet tudi od naših gostov. Prav tako pa bi bilo pomembno in kulturno restavriranje stebrišča.
iesee##i
kislino ti razredči, razkroj mesa prepreči. Zvečer tam gori
v Soči
v trebuhu te črviči, na jedilnem listu so telečji ptiči; ker v želodcu obležalo je meso, milo prosiš — za spremembo to, da kako drugo reč ti prineso: recimo — cmoke
iz zdroba — o, ti smola — to je
preč!
No, pa praženec
iz testa — tudi odnesli so, kar
z mesta!
Prosim, prinesite, kar imate,
pa makar — kuhane
podplate! »Prinesem kuhan
zdrob,
to dobro bo za vas,
gospod!«
Tako so složno v sili problem boleč
rešili . . .
Oprostite, to je jasno, kot na dlani — tako bilo je lani!
Letos stvar je bolja: na mizi je program, za naslednji dan se želodec psihično pripravi,
že v naprej se stvar prebavi,
razloga ni in ni, da prebavilo
katerokoli
se lahko pokvari . . .
Naj to vam še
povem — naš vodja, šef, naš vse, vsi vemo: to tovariš
je Brošč —
poleg tega, da
organizira, dirigira, po potrebi
še igra — v našem domu — (Beograjskem domu), sestri prednici
v pritličje, pred strogo nje
obličje — vsako leto mora
na raport, in zakaj? Kriv je
čuden šport — nekaterih naših sred’ noči,
po stopnicah gor hode, dar govora in smeh
spuste.
Saj smeh je zdrav!
Zal so gostje mnenja, da to ni prav. Razumevanje pa tako! Naj vsak si oblikuje
noč
po želji — dolgo
ali kratko, če more tudi sladko s partnerko prikupno, seveda ne prehrupno! Če kdo od gostov slabo drema, je to postranskega pomena!
Igranje naše po svetu širnem primere nima!
Kljub tesnobam in
tegobam,
orkester naš pod veščo roko in taktirko najprej en’ga, potlej druz’ga dirigenta* kar pridno miga; le intonacija nam je deveta briga!
Ko je toplo, še nekako gre!
Cim hladneje, tem nečisteje!
Iz tega dvoje zaključit’ bi se dalo: čistost kot termometer bi bila za rabo — in drugič —
za orkester okroglih dvajsetih
stopinj
potreben je obratovalni spekter!
A propos — naš junak Broše
zdaj proti koncu igral je boben in
činele;
roke njegove
ritem dobro so zadele!
Le notni material
tolkalski
mu jo je zagodel: večkrat štiri taktov je bilo premalo, ali pa jih nekaj je ostalo!
Naj končam to poezijo spakedrano!
A brez zamere, če mi je na voljo
dano,
da v imenu orkestra zahvalim se obema
vdano,
ki našo ladjo skozi
burje
pripeljala sta v pristan na varno!
Naj živi el Capit&no prvi,
naj živi el Capitano
drugi!
Prav lepa hvala, direktorju, upravi za počutje blagodejno na zaključni tej
proslavi!
Še vsem navzočim
kličem — ostanite zdravi!
IVAN OREŠIČ
VRELCI
VRELCI
Kadrovske novice
V mesecu avgustu 1977 so sklenili delovno razmerje naslednji delavci:
SDS SKUPNE SLUŽBE
KOMAR Milan — 1. 8. 1977, razporejen na delovno mesto potnik za prodajo min. vode za nedoločen čas;
KIDRIČ Cvetka — 1. 8. 1977, razporejena na delovno mesto fakturist — pripravnik za nedoločen čas;
PILDEK Nada — 2. 8. 1977, razporejena na delovno mesto administrator v komercialnem sektorju — pripravnik za nedoločen čas.
TOZD ZDRAVILIŠKA
DEJAVNOST
ZDRAVSTVO
Dr. ODER Franc — 1. 8. 1977, razporejen na delovno mesto zdravnik splošne prakse — pripravnik za nedoločen čas;
STIPLOVŠEK Marija — 5. 8. 1977, razporejena na delovno mesto hydroterapevt — za določen čas;
JUGOVAR Bojan — 8. 8. 1977 — razporejen na delovno mesto kopalec — za določen čas.
RESTAVRACIJE
CERNOŠA Erika — 2. 8. 1977, razporejena na delovno mesto — kontrolor — pripravnik za nedoločen čas.
TOZD POLNILNICA
KRALJ Avguštin — 4. 8. 1977, razporejen na delovno mesto skladiščni delavec za določen čas;
DROFENIK Janez — 16. 8. 1977, razporejen na delovno mesto skladiščni delavec — vrnil iz JLA.
Delovno razmerje je prenehalo v mesecu avgustu naslednjim delavcem:
SDS SKUPNE SLUŽBE
KOLAR Ediju — 5. 8. 1977, razporejenemu na delovnem
(Nadaljevanje s 6. strani)
—	aparat obrnemo z glavo navzdol, nato ga obrnemo dva do trikrat za 180°, oziroma dobro ga pretresemo, da se tekočine, ki so v njem, dobro premešajo. V tem trenutku prične skozi grlo prihajati tekočina v obliki pene, ki jo moramo usmeriti proti gorišču. Gasiti moramo v nasprotni smeri širjenja ognja. PH aparate lahko uporabimo za gašenje vnetljivih tekočin, ne smemo jih pa uporabiti za gašenje električnih instalacij.
COj aparati so primerni za gašenje vseh vrst požarov, imajo pa še eno prednost, da gašeni material po izvršeni intervenciji ne zeubi na kvaliteti. S temi aparati so in moralo biti oskrbljene kuhiie.
C.O-, aparate uporabljamo takole:
—	odvijemo ventil na jeklenki,
—	sunek usmerimo na poža-rišče,
—	nikoli ne smemo držati v
mestu vodja prodaje mineralne vode — sporazumno.
TOZD ZDRAVILIŠKA
DEJAVNOST
ZDRAVSTVO
TOJNKO Angelini — 1. 8. 1977, razporejeni na delovnem mestu hydroterapevt — samovoljno zapustila delovno mesto.
RESTAVRACIJE
ŠKODIC Stanku —8. 8. 1977, razporejenemu na delovnem mestu kuhar — v JLA;
SOLMAN Josipu 31. 8. 1977, razporejenemu na delovnem mestu natakar — sporazumno.
HOTELI
PEPELNIK Jožici — 30. 8. 1977, razporejeni na delovnem mestu odgovorna sobarica — sporazumno;
NOVAK Regini —31. 8. 1977, razporejeni na delovnem mestu sobarica sporazumno;
PUTANEC Heleni — 31. 8. 1977, razporejeni na delovnem mestu žurnalist — sezonska zaposlitev.
TOZD POLNILNICA
MURKO Anici — 31. 8. 1977, razporejeni na delovnem mestu razkladanje prebiranje — sezonska zaposlitev;
GOBEC Danici —31. 8. 1977, razporejeni na delovnem mestu razkladanj e-prebiranj e — sezonska zaposlitev;
HREPEVNIK Roziki — 31. 8. 1977, razporejeni na delovnem mestu vlaganje polnih steklenic v zaboje — sezonska zaposlitev;
BRENCE Kristini — 31. 8. 1977, razporejeni na delovnem mestu razkladanj e-prebiranj e.
V mesecu avgustu je rodila Tepeš Danica, sobarica — deklico.
Zakonsko zvezo je sklenila ŠVETAK Gordana, natakarica.	K. T.
roki gumijasti del cevi, ampak redno ročnik. Ce ne ravnamo tako, lahko dobimo opekline zaradi nizke temperature.
S aparati:
Imajo vsestranski namen za začetno gašenje požara. Uporabljamo jih za gašenje požara na električnih napravah, zelo primerni so za gašenje arhivskega materiala, ker pri gašenju ne poškodujejo papirja. Ravnanje z njimi je enostavno: izvlečemo zaščitno sponko, ročko pritisnemo navzdol, stisnemo ročko na ročniku in curek prahu usmerimo na ogenj. Ročko na ročniku stiskamo v presledkih. Prednost teh aparatov je, da lahko prekinemo z gašenjem in aparata ni potrebno do kraja izprazniti.
Vsak gasilni ročni aparat mora biti plombiran in opremljen s kartonom, na katerem je vpisan datum pregleda oziroma polnjenja in podpis osebe, M je polnjenje oz;roma pregled izvršila.	P. J.
niemoeiam
Mirko Kučan, obrato-vodja v restavraciji Soča, je za vedno odšel. Med nami je živel več kot
dvajset let. Bil je dober tovariš in strokovnjak v svojem poklicu gostinskega delavca.
Skrbno in vedno pedantno urejen je skrbel za svoj brezhiben zunanji izgled. Nikoli se ni izogibal svojih delovnih obveznosti. »Ne smemo dovoliti, da bi naši gostje odšli nezadovoljni cd nas«. To je bil njegov moto.
Poklicne izkušnje so v njem izoblikovale izreden čut in psihološko poznavanje gosta. Velik nauk in primer za mlajše gostinske delavce.
Naj bi spomin nanj vedno živel med nami!
ZAKAJ TAKO?
Lansko športno leto smo zaključili še kar ugodno, saj smo bili v skupni uvrstitvi tekmovanj v občinskem merilu na tretjem mestu, kljub težavam, ki so nas spremljale skozi vse leto.
Letošnje leto gre h koncu in če pogledamo, kaj smo storili na področju športne rekreacije in športa nasploh, vidimo, da skoraj ničesar. Razen nekaj kegljaških tekem in šahovskega turnirja, se drugih športnih srečanj nismo udeleževali. Kje so vzroki? Zakaj je tako? Komu očitati, da šport ni zaživel tako, kot bi moral. Na razpise turnirjev med TOZD v šahu, kegljanju in strelstvu ni bilo odziva. Na šahovski turnir je prišla samo ekipa Polnilnice. Zakaj ni bilo drugih ekip? Morda je delni vzrok denar, ki je namenjen pogostitvam po srečanjih. Vsekakor pa moramo vzroke iskati vsak pri samem sebi. Mislim, da ni v toliki meri odvisno, sploh v današnjem času, ko izhajamo iz odločanja vseh delovnih ljudi, ne posameznikov, kdo vodi športno rekreacijo. Ta mora izpolnjevati le naloge, katere posreduje večina zaposlenih. Menim, da bi že bil čas, da tisti, ki se samo delajo športnika, niso pa športniki, opustijo izražanje neresničnih besed oziroma jasno povedo, kaj mislijo, ne pa za hrbtom. Saj danes je samoupravljanje in se tudi v športu lahko vsakdo izraža samoupravno.
To, kar delamo sedaj, ni športno in ni v skladu s samoupravnimi in socialističnimi načeli.
Tekmovanja so merjenje moči med ekipami ali posamezniki. Seveda pa pridemo do zadovoljivih rezultatov le s treningi. Vendar pri nas ne moremo govoriti o zadovoljivem obisku na treningu. Zato je skrajni čas, da se dogovorimo ali šport še gojiti, trenirati, nato pa se udeleževati športnih srečanj, ali pa šport opustiti. Vsak zaposleni se upravičeno zamisli nad trošenjem denarja v športne namene in nad doseženimi rezultati, če gremo na športno srečanje nepripravljeni.
Bližajo se nam gostinske športne igre, ki bodo letos na Bledu 13. in 14. oktobra. Želim, kakor želijo tudi drugi, da se jih udeležimo. Toda udeležili se jih bomo, če bomo pripravljeni, torej če bomo sedaj pričeli z intenzivnimi treningi. Le to je porok, da bomo častno zastopali našo organizacijo združenega dela.	S. P.
VRELCI — glasilo delavcev Zdravilišča Rogaška Slatina. Izdajajo ga delavski sveti vseh TOZD in SDS Zdravilišča. Izhaja mesečno v nakladi 750 izvodov in ga prejemajo vsi člani delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Stane Cujež. Tisk in klišeji: CGP Mariborski tisk. Glasilo je oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov na osnovi mnenja republiškega sekretarja za informacije.