številka 48 • leto XXXIX • cena 40 din___________________________________celJe, 5. decembra 1985
riovi TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORaANIZACIJ SZOL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
Hladna in sončna nedelja, prekrita s snežno odejo je kot nalašč za lov. Zelena bratovščina iz Žalca jo je to nedeljo
mahnila kar čez hmeljišče na poljski lov in imela tudi precej sreče ter seveda mirne roke. Uplenili so nekaj zajcev, 3
fazane, 10 grlic, kragulja, skobca in pižmovko.	MASNEC
Neživijeniski zakon ogrdža
programe družbenih dejavnosti
Najmanh kar Interventni zakon obeta, so Izgube
Zvezni interventni zakon
0	začasni prepovedi razpo-
laganja z delom družbenih
»edstev samoupravnih in-
teresnih skupnosti družbe-
nih dejavnosti velja od 1.
novembra do konca leta in
bistveno posega v poslova-
nje samoupravnih interes-
nih skupnosti. Porabo zdru-
' Jenih sredstev omejuje ta-
»0, da izhaja iz lani združe-
nih sredstev za družbene
nejavnosti, ki se letos lahko
Povečajo za 90 odstotkov
|fasti primerljivega dohod-
l*a na ravni republike oziro-
ma občine.
.»Interventni zakon je ne-
'ivljenjski. Zanika vso samo-
; spravno dogovarjanje in ovi-
izvajanje svobodne me-
''ijave dela.« Takšna je najpo-
1	gostejša ugotovitev, ki se ji
Pridružuje tudi vodja skup-
nih strokovnih služb SIS
družbenih dejavnosti v celj-
ski občini Vladimir Kuštrin.
V letu 1984 namreč niso pov-
sod, v vseh občinah oziroma
samoupravnih interesnih
skupnostih združili toliko
sredstev, kot bi jih lahko.
Razliko so združili letos za
nazaj, tega pa zakon ne upo-
števa, prav tako kot ne dogo-
vorjenih prednosti - na pri-
mer v Celju osnovnemu izo-
braževanju in socialno var-
stvenim pravicam - te letos
zaradi m^a uveljavljenega
sporazuma povsod zahtev£yo
več sredstev.
Resda zakon omejuje po-
rabo v družbenih dejavno-
stih samo začasno, vendar je
zaenkrat še veliko vprašanje,
kakšna osnova (omejena ali
ne) bo služila za dogovarja-
nje za leto 1986. Sam zakon
iz omejitve tudi izključuje
del porabe v družbenih de-
javnostih: socialno varstve-
ne pravice ter osebne dohod-
ke delavcev v zdravstvu, kul-
turi in izobraževanju. Žal pa
zaenkrat te olgjšave veljajo
le za mesec december. Iz
celjske občine so že poslali
zahtevek SDK Slovenije, da
bi dopolnili postopek izv^a-
nja zakona tako, da bi olajša-
vo za osebne dohodke upo-
števali od 1. novembra, od-
kar velja zakon.
Ne glede na posledice za-
kona pa so se v Sloveniji do-
govorili (zaradi zamud pri
sprejemu srednjeročnih na-
črtov 1986-1990) za sprejem
'zakona o začasnem financi-
ranju družbenih dejavnosti
za republiške interesne
skupnosti, po občinah pa bo-
do na sejah skupščine SIS
sprejeli sklepe o začasnem
financiranju. Sed^ veljavne
prispevne stopnje bodo tako
podaljšali do konca marca
L986, ko bodo skupščine
sprejele programe družbe-
nih dejavnosti in financira-
nje. Katera pa bo osnova za
vrednotenje programov in
dovoljeno skupno porabo pa
prav zaradi interventnega za-
kona ni jasno. Posledice si-
cer kratkotr^nega zakona
(podrobno pišemo o njih na
5. strani) so torej lahko vse
prej kot kratkotrajne, odvis-
no, če bodo ali ne takoj po
31. decembru dobiU do ta-
krat omejena sredstva.
MILENA B. POKLIČ
¥ nedeUo glasulme ZA!
v šentjurski občini vse nared za ne-
deljski referendum o uvedbi krajev-
nih samoprispevkov. Stran 3.
Sporna lokacHa nove trgovine
Na Dobrni krajevno vodstvo zagrozilo z odstopi. Stran 8.
Sl0¥esn0 v Elkrolu
Novi tednik predstavlja vzdušje z javne radijske oddaje
v Nazarjah. Stran 16.
Nova iirv v Levcu
Delavci celjskega Ingrada
opravljajo še zadnja dela na
novi, 66 metrov dolgi in 1,4
metra široki brvi čez Savi-
njo v Levcu. Denar za brv -
27 milijonov dinarjev - so
prispevali celjska komunal-
na skupnost, občina Žalec
(približno 10 odstotkov),
večji del sredstev pa je iz
programa celjskega samo-
prispevka.
Brv so postavili na starih
betonskih temeljih (prvo brv
na tem mestu so zgradili
nekje po letu 1960), vendar
pa so gradbinci temelje povi-
šali za 120 metra, tako da so
več kot meter nad stoletnimi
vodami. To n^ bi bil tudi po-
rok, da bodo imeli prebivalci
na desnem bregu Savinje to-
krat več sreče z brvjo. Prejš-
njo so namreč visoke vode že
po nek^ letih zamaknile, po
približno desetih letih pa jo
je narasla Savinja odnesla,
tako da so bili prebivalci pri-
bližno 10 let odvisni od pre-
cej daljše cestne povezave z
Liscami (približno 6 kilome-
trov).
Delavci Ingrada so se to-
krat tudi zelo izkazdh; brv so
zgradili v pičlih petdesetih
dneh od takrat, ko so dobili v
roke načrte (pravzaprav boU
idejno skico). V delavnicah
so po lastnih načrtih naredili
22 kovinskih členov, ki so jih
potem sestavili in obesili na
nosilno jekleno vrv. Že samo
montirarye je bilo zahtevno
delo (še bolj zato, ker se gra-
di vedno manj takih brvi in
ni izdelanih tehnologij), tako
da so precej inventivnih reši-
tev prispevah delavci sami.
Prebivalci na desnem bre-
gu Savinje so seveda zado-
voljni, saj imsgo precej kr^-
šo pot do bližnje trgovine in
avtobusne postaje. Seveda
so si bolj želeli večji in moč-
nejši most, po katerem bi
lahko voziU tudi avtomobili,
vendar pa za takšen objekt
(stal bi približno 100 milijo-
nov dinarjev) zaenkrat ni do-
volj denarja.
SREČKO ŠROT
V Celju urejena nujna
medicinska pomoč
v celjskem zdravstvenem domu so prejšnji četrtek
odprli prenovljeni trakt, v katerem so dobili pro-
store za potrebe nujne medicinske pomoči v splošni
medicini in zobozdravstvu ter za reševalno službo.
Pridobitev je pomembna tako za uporabnike kot za
izvajalce in je ekonomsko in strokovno upravičena.
Reševalna služba bo odslej pod nadzorom zdrav-
nika, ki bo odločal, kdaj je prevoz z reševalnim vozi-
lom potreben in kdaj ne. Uporabnikom ob sobotah in
nedeljah ne bo več potrebno iskati dežurne ambulante
po celem zdravstvenem domu. Odprt bo le trakt s
prostori za nujno medicinsko pomoč in samo ta trakt
bodo tudi ogrevali. V naslednjem srednjeročnem
obdobju nameravajo narediti za ta del zdravstvenega
doma tudi poseben vhod.
Ureditev novega trakta je stala preko 18 milijonov
dinarjev. Za obnovo prostorov je občinska zdrav-
stvena skupnost Celje prispevala 12 milijonov dinar-
jev, za opremo pa preko 6 milijonov dinarjev temeljna
organizacija Zdravstveni dom Celje iz sredstev amorti-
zacije.
MBP
Brv je potrebno z jeklenimi vrvmi pritrditi, da bo hoja po njej bolj varna. Delavci
Ingrada so se tokrat izkazali in dela opravili solidno in hitro. ^ ^pj ^^[^sNf^C
2. STRAN - NOVI TEDNIfiT
5. DECEMBER 1985
Uspešno delo zavirajo socialne razlike
mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmammmmmmmmtm^
V M oz i rs k i SZOL znajo prisluhniti pobudam in liritOfam občanov
Socialistična	je bila tudi v
preteklem mandatnem obdobju tista
organizacija, v kateri so znali pri-
sluhniti mnenjem, pobudam in kriti-
kam občanov, so poudarili na letni
volilno-programski seji občinske
konference SZDL Mozirje. V krajev-
nih konferencah SZDL so bili največ-
krat pobudniki povezave med vsemi
ostalimi samoupravnimi in družbe-
nopolitičnimi organizacijami, zato so
ob obravnavi opravljenega dela naj-
več pozornosti posvetili prav proble-
matiki v posameznih krajevnih skup-
nostih.
Po besedali sekretarja občinske
konference Zdravka Novaka je nere-
šenih problemov v posameznih kra-
jevnih skupnostih vehko, nanje pa so
opozorili tudi na krajevnih konferen-
cah. Precej je namreč nerešenih ko-
munalnih zadev, veliko je tudi pro-
svetnih in ostalih društvenih domov,
ki so potrebni obnove, veliko je cest.
potrebnih asfaltne prevleke. Se pose-
bej so pri tem omenjali preskrbo, slabe
avtobusne zveze ob sobotah in nede-
ljah, nejasen razvoj telefonije in neure-
jeno televizijsko pretvorniško mrežo.
Ob tem so delegati v razpravi še pose-
bej omenili pomanjkljivost smernic
dolgoročnega razvoja, saj ni nikjer
opredeljeno, kako bodo krajevne
skupnosti financirane po letu 1988, ko
se izteče sedanji samoprispevek, iz ka-
terega črpajo večino sredstev. Res je.
da s prostovoljnim delom in prispevki
ter z nevsiljeno solidarnostjo storijo
veUko, vendar ob tolikšnih nerešenih
nalogah brez urejenega financiranja
nadalinega razvoja ne bo. Ob tdTn so
delegati opozorili tudi na pomanjklji-
ve zakonske predpise, ki določajo, da
je treba ob pričetku vsake izgradnje
zagotoviti celotna predračunska sred-
stva, kar pa v pogojih etapne izgrad-
nje, ko v krajevnih*skupnostih vsak
dobljeni dinar še oplemenitijo s pro-
stovoljnim delom, ni mogoče.
Med razpravo so opozorili tudi na
potrebno izobraževanje delegatov ob
blišnjih volitvah, ob razgovoru o pa-
sivnosti delegatov pa je predsednik
OK SZDL Mozirje Hinko Cop omenil
tudi to. da uspešno politično delo v
občini zavirajo tudi vse večje socialne
razlike, ki so največkrat posledica ne-
upravičenega bogatenja. Pri tem je še
posebej omenil prekupčevanje z le-
som ter utaje davkov, saj so prijavljeni
dohodki dt^•čnih zavezancev včasih
prav smešno nizki. S tem v zvezi so
tudi omenili, da bo treba družbeno
nadzorno funkcijo socialistične zveze
še okrepiti.	R. PANTELIČ
Delegati na OK SZDL Mozirje so
tudi potrdili predlog kandidatov za
vodilne funcije OK in njenih orga-
nov. Volitve v predsedstvu in komisi-
jah pa bodo izvedli marca in aprila.
Borci rešili
čast politikom
Bolj ali manj domiselno so se prejšnji leden vrstile
proslave in druge slovesnosti v čast Dnevu republike
in to velja tuai za prireditve na osnovnih šolah, kjer so
v pionirske vrste sprejeli cicibane. Za prireditev
osnovne šole Edvarda Kardelja v Slovenskih Konjicah
lahko rečemo, da je bila izvirna in dobro pripravljena,
saj je klasiko s proslav zamenjal znameniti vlak Konji-
čan in pesmi konjiške pesnice Julke Tajnikar ter ljud
skega pevca Jurija Vodovnika.
Skoraj pa seje zataknilo tam, kjer nihče ni pričako-
val. Ko je predsednica pionirskega odreda Toneta
Melive po sprejemu novih pionirčkov napovedala, da
jih bo pozdravil predstavnik družbenopolitičnih orga-
nizacij, tega enostavno ni bilo. Polna dvorana Kultur-
nega doma in mladi pionirji na odru so čakali in kar
nekam nerodno jim je bilo. Potem pa je s sedeža vstal
nekdanji borec Miha Urbašek in vsaj v imenu krajevne
organizacije Zveze združenj borcev Slovenske Konjice
pozdravil mlade pionirje. Preprosto, s pravimi bese-
dami in občutkom. Po borčevsko.
MBP
Velenlčani ne uresničujejo
resolucijskih ciljev
Devetmesečni rezultati gospodarjenja velenjskega
združenega dela so pokazali, da so Veienjčani tudi tokrat
občinsko resolucijo zastavili preveč optimistično.
Rezultati so zelo zaskrbljujuči, kajti Veienjčani so zata-
jili pri domala vseh resolucijskih ciljih, predvsem pa pri
najbistvenejših.
Tako je od predvidene rasti industrijske proizvodnje, ki
naj bi bila 3 odstotna, dosežena le 1,4 odstotna rast. Začela
je upadati že v poletnih mesecih in ta negativni trend se še
vedno nadaljuje. Nič bolje ni z izvozom, kije šele v devetih
mesecih dosegel lansko raven. Da je to veliko premalo,
priča podatek, da so Veienjčani letos načrtovali kar 16
odstotno povečanje izvoza.
Čeprav so Veienjčani v tem obdobju izpeljali za 8 odstot-
kov več naložb kot so načrtovali, tudi ta podatek ni spod-
buden, ker ne gre za kakovostne naložbe, ki bi odpirale
nove proizvodne programe, ampak so to v glavnem
naložbe v nadomestne objekte v energetiki in premogov-
ništvu. Ostale naložbe, ki so nekoliko bolj kakovostne, pa
predstavljajo le skromen delež vseh naložb v velenjski
občini.
V. E.
Odlikovanja v Žalcu
Na predvečer Dneva repubUke je predsednik skupščine
občine Žalec Viljem Petek podehl odlikovanja Predsedstva
SFRJ zaslužnim občanom žalske občine. Red republike z
bronastim vencem je prejel Janko Cvikl, Red dela s srebr-
nim vencem Jožica Agrež, Ivan Arnšek, Alojzija Brekalo,
Franc Natek, Fredo Ogradi, Jože Sitar, Jakob Štorman,
Karel Vedenik; Medaljo zaslug za narod Marinka Baloh,
Anton Prungl, Olga Puncer, Miran Vedenik in Medaljo dela
Erna Grobelnik in Zofi^ja Jelen.
T. TAVČAR
Novi evidentirani kandidati za
najodgovornejše funkcije
V času od 10. oktobra do 11. novembra so bili za najodgo-
vornejše funkcije v občini Žalec evidentirani novi možni
kandidati. Za predsednika skupščine občine in podpredsed-
nika skupščine so bili evidentirani Jože Jan, Stanko Dolar,
Drago Pušnik in Stane Lesjak. Za delegate družbenopolitič-
nega zbora Anton Jurak, Franc Špeglič, Miran Trpin, Ivan
Uranjek in Cveta Mikuž. Za predsednika in podpredsednika
izvršnega sveta so bili evidentirani Edi Omladič, Pavel
Dolar, Anton Bratuša in Marjan Golob.
J. V.
Vzdušje med krajani ni zadovoljivo
Taifo so ugoiovili na programski konferenci SZDL v Laškem
Po dobro pripravljenem
poročilu predsednika ob-
činske konference sociali-
stične zveze občine Laško,
Zlatka Pavčnika, ki so ga
podprli tudi delegati, se je
na nedavni programski
konferenci SZDL vnela raz-
burljiva razprava. Delegati
iz nekaterih krajevnih
skupnosti so s številnimi
primeri iz življenja v kra-
jevnih skupnostih pokazali
na tiste, predvsem seveda
komunalne probleme, ki
povzročajo med krajani ne-
zadovoljstvo, ki so ga pone-
kod podkrepili celo z grož-
njami, da pomladi ne bodo
šli na volišča.
Pri svoji oceni, da vzdušje
med ljudmi ni zadovoljivo so
delegati vztrajah tudi po raz-
pravi občinskega sekretarja
zveze komunistov, Andreja
Mavrija, ki je razpravljajo-
čim tako kot tudi letnemu
poročilu o delu socialistične
zveze očital črnogledost i.n
preveliko kritičnost. Zakri-
vala naj bi dejanske uspehe,
ki so jih v občini dosegli v
zadnjih letih. Ti uspehi pa ni-
so majhni, saj gre za najbolj
uspešno plansko obdobje po
osvoboditvi. To trditev je se-
kretar podkrepil tudi z ugo-
tovitvijo, da kazalci gospo-
daijenja zadnjih dveh let ka-
žejo na realno možnost, da se
laško gospodarstvo izvleče iz
relativne zaostalosti, da
navkljub zaostrenim gospo-
darskim in socialnim razme-
ram v nobeni delovni organi-
zaciji v zadnjih letih ni bilo
javno izraženega nezadovolj-
stva, prekinitve dela, na
primer.
Vse te trditve seveda drži-
jo in jim nihče ne oporeka.
Drži tudi, da je napačno raz-
mišljanje med krajani, "da bo-
do z bojkotom volitev dose-
gli večji posluh tistih, ki so
pristojni za reševanje proble-
mov v krajevnih skupnostih.
Prav volitve z vsemi predvo-
lilnimi aktivnostmi pri izbiri
kandidatov so priložnost, da
preko svojih delegatov dose-
žejo večji posluh za razreše-
vanja nastalih težav.
Seveda so možnosti eno,
praksa pa drugo. Razkorak
med razmišljanjem sekretar-
ja zveze komunistov in ljud-
mi, ki se je očitno pokazal v
razpravi je v tem, da prvi ne
upošteva dovolj »malega«
človeka z njegovimi malimi,
vendar zanj življenjsko po-
membnimi problemi, ki jih
je mnogokrat pripravljen
krajan reševati in jih rešuje
sam, kakor ve in zna, brez
podpore tistih, ki so za to od-
govorni.
V krajevnih skupnostih,
zlasti tistih bolj odročnih,
ljudje napravijo marsikaj s
prostovoljnim delom in z
lastnimi sredstvi. Za ceste.
kanalizacijo, vodovode, tele-
fone, kakšen gasilski dom so
ljudje prispevali stotine pro-
stovoljnih delovnih ur in tu-
di po 200 tisočakov dinar-
skih prispevkov na gospo-
dinjstvo. In vendar se še do-
gaja, da vse to ne naleti na
širšo podporo. Kot na primer
telefonija v Rečici, kjer so z
veliko muko zbrali denar,
materialne prispevke, se do-
govorili za prostovoljno de-
lo, občina pa še zavlačuje z
gradbenim dovoljenjem in
območna PTT še ni priprav-
ljena pričeti z delom. Kraja-
ne Jurkloštra, pa so teden
dni ob minulem sneženju,
pustili vsi na cedilu. Ceste so
bile neprevozne, otroci so
hodili peš v 12 kilometrov
oddaljeno šolo v dolino,
odrezani so bili tudi od Heni-
ne. Podobno je bilo tudi v
Vrhu nad Laškim. Na koga
naj se torej sploh še obrnejo
krajani, kje naj potožijo, če
ne ravno na socialistični zve-
zi, ki sicer ni poklicana, da
rešuje njihove probleme, je
pa prav gotovo tisto mesto,
kjer naj ti problemi s svojimi
posledicami pridejo na dan.
Kljub vsem dosežkom ne
smemo zapirati oči pred dej-
stvom, da razpoloženje med
ljudmi ni zadovoljivo. Njiho-
vim težavam je treba pri-
sluhniti in dati ustrezno pod-
poro njihovim prostovolj-
nim akcijam. Edino tako se
bo krepilo zaupanje ljudi, ne
pa da jim voljo zbijajo in hro-
mijo zagnanost administra-
tivne in birokratske odlo-
čitve.
Naloga občinskih družbe-
nopolitičnih organizacij in
občinskega vodstva je tudi
ta, da prisluhnejo pobudam
v bazi in jih podprejo. Kajti
zavedati se moramo, kot je
dejal tudi Jože Osterman 2
republiške konference soci-
alistične zveze, da bomo v
času v kakršnem smo, potre
bovali prostovoljno delo, kei
bomo edino tako razrešil
marsikateri komunalni pro
blem v krajevni skupnosti
Vse manj je takšnih ljudi, k
so pripravljeni prostovoljni
poprijeti za delo in še man
jih bo, če njihovega dela ii
pobude nihče ne bo upo
števal.
Naloga družbenopolitii
nih organizacij in občinske
ga vodstva je sedaj ta, da pc
magajo ljudem, da bodo nji
hove probleme pričeli rešt
vati tam, kjer so za to poki
cani. Te pa bi morali obra^
navati drugače, bolj življen,
sko, z večjim poznavanje!
in posluhom za probleme n
terenu.
VIOLETA VATOVEC
EINSPIELE
Plan - spisek želja?
v Šentjurju se hočejo otresti
nerazvitosti
Ko so pred približno dve-
ma mesecema zbori občin-
ske skupščine v Šentjurju
obravnavali predlog smer-
nic družbenega plana obči-
ne, so imeli največ pripomb
na račun prenizko načrto-
vanih materialnih okvirjev
razvoja. Na zadnji seji
skupščine so obravnavali
osnutek plana s popravlje-
nimi okvirji, kljub temu pa
so imeli spet vrsto pripomb.
Menili so, da je plan bolj
spisek želja kot realnih mož-
nosti. Po mnenju nekaterih
je dober posnetek republi-
škega plana, prilagojen šent-
jurskim razmeram, manjka-
jo pa mu predvsem analiza
preteklih razmer in dolgo-
ročne smernice razvoja.
Srednjeročni plan občine bi
morali namreč izdelati na
podlagi dolgoročnega, ven-
dar pa tega v občini še nima-
jo. V razpravi so menili, da
ne smejo pristajati na to, da
bi tudi v prihodnje ostali ne-
razviti in bi samo čakali na
solidarnost. Da se zmanjša
razkorak, ki je vsako leto
večji, morajo sami največ
storiti, pa čeprav jim to ne bo
kmalu uspelo. To nalogo so
zapisali tudi v številnih dru-
gih dokumentih in zato so
prepričani, da je temu cilju
treba podrediti vse ostale.
Osnutek družbenega plana
občine pa po mnenju nekate-
rih kaže, da v občini ni pra-
vih želja, da bi to res dosegli.
V razpravi so ponovno po-
udarUi neustrezno kadrov-
sko politiko v občini, s kate-
ro sami zavirajo svoj razvoj.
Ob tem so ugotovili, da v de-
lovnih organizacijah zvečine
nimajo razvojnih služb, s po-
močjo katerih bi lahko tudi
občinski plan bolj pogloblje-
no in dolgoročno zastavili.
Osnutek plana bo sedaj v
enomesečni javni razpravi.
Svetovno
prvenstvo
mladink v šahu
na Dobrni
Dokaj nepričakovano se
bo v torek, 10. decembra
začelo na Dobrni svetovno
šahovsko prvenstvo mla-
dink. Organizator priča-
kuje okoli 25 do 30 mladih
šahistk, med katerimi bo-
do tudi tri iz Jugoslavije.
Igrale bodo po švicar-
skem sistemu, kar pomeni
trinajst kol, tako da bo tek-
movanje zaključeno v po-
nedeljek, 23. decembra ob
16. uri. Glavni pokrovitelj
svetovnega šahovskega pr-
venstva mladink je SOZD
Merx Celje, predsednik
častnega odbora Mitja Ri-
bičič in predsednik organi-
zacijskega odbora Jure To-
plak. Tehnična izvedba
tekmovanja je zaupana ša-
hovskima kluboma Celje in
Titovo Velenje, glavni sod-
nik bo Hrovat iz Radovlji-
ce, njegova pomočnika pa
Stane Pertinač iz Celja in
Štefan Cvar iz Titovega Ve-
lenja.
Mlade šahistke bodo
igrale vsak dan razen 22.
decembra v zdraviliški
dvorani na Dobrni od 15.
do 21. ure. Zanimivo je, da
je napovedal svoj prihod
tudi predsednik FIDE, to je
svetovne šahovske organi-
zacije, Florenco Campoma-
nes, ki bo prisostvoval
otvoritvi v torek, 10. de-
cembra ob 15. uri.
TV
Morda se bodo obnesle koze...
mmmamKmmmammmmmammaBKmmmmmamKmmmmmmBmmm^m
Na Šmarskem Je več, a vendar premalo obdelane zemlje _
Lani je izvršni svet skupš-
čine občine Šmarje pri Jel-
šah imenoval komisijo, ki
ima nalogo oce^evati, ka-
ko je v občini obdelana
zemlja za kmetovanje oziro-
ma pridelovanje hrane. Ker
gre za kmetijsko usmerjeno
občino, je spremljanje sta-
nja na tem področju velike-
ga pomena.
Stanje se na tem področju
izboljšuje, ugotavlja omenje-
na komisija. Da je letos ob-
delane zemlje več kot lani, je
delno tudi posledica dragi-
nje. Glavni vzroki, zak^ je
na Šmarskem še vedno pre-
več zemlje v pušči pa ost.aia-
jo iz leta v leto isti. Gre za
kmetije, kjer se na zemlji
mučijo ostareli, za takšne, ko
imžgo več dela z zemljo na
sodiščih, kot pa na poljih, v
občini je veliko hribovitih
kmetij in zemljišč, kjer upo-
raba kmetijske mehanizacije
ni mogoča. Veliko je zem-
ljišč, ki so še zamočvirjena.
Tam, kjer so mladi ljudje in
zemlja neobdelana, je naj-
večkrat kriv alkoholizem. Si-
cer pa komisija ugotavlja, da
je v krajevnih skupnostih
premalo zanimanja za sode-
lovanje z občinsko kmetij-
sko zemljiško skupnostjo.
V Rogatcu se upravičeno
sprašujejo, kaj bo s triinde-
vetdesetimi hektari opušče-
ne zemlje, kjer se plantaže
jabolk niso obnesle. Kmetij-
ski kombinat Šmarje pri Jel-
šah je lani to zemljo predvi-
del za pašo ovac, pa iz tega ni
bilo nič. Letos je (za prihod-
nje leto) v načrtu paša mlade
govedi, pa občani v Rogatcu
na to zamisel gledajo s precej
rezerve. Če se tudi ta načrt
ne bo obnesel, imajo v kom-
binatu na voljo razmišljati le
še o kozah, saj te velike povr-
šine danes preraščata osat in
trnje.
MARJELA AGREŽ
5. DECEMBER 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 3
V nedeljo glasujmo ZAi
y šentjurski občini bodo Izpeljali relerentiume o uvedbi krajevnih samoprispevkov
Pred leti so se v Šentjurju
odločili za samoprispevek, s
katerim so v krajevnih skup-
nostih posodobili in zgradili
nove ceste, uredili vodovode,
kulturne domove ... Vendar
pa je ostalo cel kup proble-
mov, ki jih ne bodo mogli re-
šiti brez samoprispevka.
»Brez samoprispevka v šent-
jurski občini ne moremo gradi-
ti bodočnosti,« pravi Janko
Ratajc, predsednik občinske
konference SZDL. '>V manj
razviti občini kot je šentjurska
zberemo premalo sredstev, da
bi v nekaj letih uredih vse kra-
jevne skupnosti. Zato smo se
odločili, da razpišemo referen-
dume za podaljšanje krajevnih
samoprispevkov. V preteklih
letih smo z zbranimi sredstvi
in s prostovoljnim delom kra-
janov veliko naredili: posodab-
ljali in gradili smo nove ceste,
reševali komunalne probleme,
dogradili kulturne domove in
vse to dokazuje, da je razvoj
mogoč samo s samopri-
spevkom.«
- V času priprav referen-
dumskih programov je bažo
nekaj težav, saj so v krajev-
nih skupnostih želeli preveč.
»Res so v mnogih krajevnih
skupnostih v začetku želeli ra-
zlične domove krajanov, ki pa
jih ni mogoče zgraditi, saj lju-
dje potrebujejo celo vrsto bolj
pomembnih stvari. Nazadnje
smo programe le uskladili z in-
teresnimi skupnostmi, krajani
pa so se odločili za manj, toda
za kvalitetnejša dela. Tako ima
devet krcgevnih skupnosti v
svojem programu moderniza-
cijo cest, za kar bodo namenili
od 30 do 70 odstotkov samopri-
spevka. Vodooskrbo so načrto-
vali v petih kr^evnih skupno-
stih, za kar bi porabili od 20 do
50 odstotkov denai^a. Za ko-
munalno urejanje, gradnjo mr-
liških vežic in avtobusnih po-
stajališč pa so se odločili v de-
vetih krajevnih skupnostih, za
kar bi porabili od 10 do 60 od-
stotkov zbranega samopri-
spevka. Seveda pa pri vseh teh
načrtih pričakujejo pomoč in-
teresnih skupnosti. Velikega
pomena bodo tudi sredstva,
zbrana z domicilnim princi-
pom združevar^ja. V zadnjih
dveh letih smo opazili napre-
dek pri takšnem zbiranju sred-
stev, kar je povsem normalno,
s^ je 3600 naših občanov zapo-
slenih izven meja občine. Prav
je, da se vsaj del sredstev, kijih
drugod ustvarijo, vrne v našo
občino za urejanje njihovih os-
novnih življenjskih pogojev v
okoljih, kjer živijo.«
- Do referenduma je le še
nekaj dni. Kako ocenjujete
razpoloženje med krajani?
»Večina se zaveda, da brez
samoprispevka ne bo mogoče
razvijati krcgevnih skupnosti.
Priprave na referendum so do-
bro potekale, ponekod so celo
izdali posebne brošure, s kate-
rimi so predstavili svoje pro-
grame. Ti so realni, od našega
glasovanja v nedeljo pa je od-
visno, aH jih bomo lahko ures-
ničili in v razvoju sledili razvi-
tejšim.«
TATJANA CVIRN
If Steklarnah še po cehovsko
Le malokje so odprli vrata razvoju
Afi naše steklarstvo po-
trebuje strokovnjake? Na-
čelno jih, praksa oziroma
stanje pa kaže, da so v tej
industrijski panogi še ved-
no gonilna sila steklopihal-
ci, steklobrusilci in podob-
ni profili. Resda si brez njih
steklarstva ni mogoče zami-
šljati, res pa je tudi, da ti ne
morejo biti gonilna sila raz-
voja te panoge.
Dejstvo je, da je naše ste-
klarstvo izredno revno na
strokovnih kadrih in da si
sodobna tehnologija s težavo
utira pot v steklarne. Le-ta
terja strokovnjake, tehnike,
inženirje, teh pa je v vsej Slo-
veniji komajda dovolj za eno
samo steklarno. Izjema pri
tem je steklarna v Rogaški
Sla trni z najsodobnejšo teh-
nologijo, vendar tudi tu ugo-
tavljajo, da imajo premalo
strokovnjakov za vodenje.
Premajhen interes in ocena,
da naše steklarstvo ne potre-
buje tehnikov in inženirjev,
je pivi razlog za to, da v Ste-
klarski šoli v Rogaški Slati-
ni, ki bi naj bil tovrstni slo-
venski izobraževalni center,
še danes nimajo oddelka za
izobraževanje steklarskih
tehnikov, čeprav se o tem
govori in razmišlja že nekaj
let. V šoli namreč še danes
ne vedo, koliko tehnikov ste-
klarne dejansko potrebujejo
in načrtujejo in ali bi bilo teh
učencev dovolj za en od-
delek.
Drug problem, zakaj v Ste-
klarski šoli v Rogaški Slatini
še vedno ne šolajo tehnikov,
so kadri, ki naj bi poučevali
na šoli. Šola že vrsto let raz-
pisuje mesta za inženiije-
tehnologe, za profesorje ke-
mije, matematike, fizike, pa
kljub vzporedno ponujene-
mu družinskemu stanovanju
odziva ni. Na šoli upajo, da
bodo do jeseni prihodnje le-
to le uspeh odpreti oddelek
za izobraževanje steklarskih
tehnikov, pri tem pa računa-
jo na izdatno pomoč indu-
strije. Ob tovrstnih naporih
tudi ocenjujejo, da so nas-
ploh preveč prepuščeni sami
sebi, imajo občutek, kot da
so le interesenti za posel (izo-
braževanje tehnikov), in kot
da izobraževanje steklarskih
strokovnjakov ni sestavni
del našega steklarstva, ki si
bo lahko le s hitrejšim razvo-
jem zagotavljalo boljše čase.
MARJELA AGREŽ
Čvrsto konjiško gospodarstvo
Gospodarstvo konjiške občine bo prihodnje leto name-
nilo /a naložbe v osnovna sredstva 7,4 milijarde dinar-
jev. Največji investicijski zalogaj so predvideli v zre-
škem Uniorju, kjer bodo 2,2 milijarde dinarjev namenili
predvsem za homokinetiko, ureditev kovačnice in obde-
lovalnice, za razvoj obrata Vitanje ter za gostinsko-turi-
stično dejavnost. Del sredstev bodo namenili še za raz-
voj strojegradnje.
Večje naložbe so predvideli tudi v Cometu, in sicer v
višini 1,2 milijardi dinarjev. V tozdu Conek se bodo lotih
izgradnje novih zmogljivosti za predelavo dolomita, prav
tako pa bodo razširih zmogljivosti za proizvodnjo tkanui
in steklenih vlaken, za proizvodnjo izdelkov iz oksidne
keramike, za predelavo abrazivnih materialov ter za pro-
gram brusov.
V Konusu-bodo 3 milijarde dinarjev namenili predvsem
za izgradnjo nadomestnega poslovnega objekta, ureditev
čistilne naprave ter za uvajanja nove proizvodnje. V
Kostroju bodo prihodnje leto usmerili moči in sredstva v
odpravo ozkih grl v proizvodnji in za posodobitev opreme,
za kar bodo porabili 300 milijonov dinarjev. Posodabljanj
se bodo lotili tudi v LIP, kjer bodo s 63,5 milijonov dinar-
jev kupili tudi več transporterjev, v Dravinjskem domu pa
bodo 105 milijonov dinarjev potrošili predvsem za odkup
trgovine Market. V vitanjskem Kovinarju načrtujejo
obnovo kovačnice in rekonstrukcijo obrata v Stranicah ter
prizidek k livarni. Za te naložbe v prihodnjem letu so
predvideli 140 milijonov dinarjev.
Tudi v ostalih delovnih organizacijah bodo pretežni del
sredstev namenjali za modernizacijo proizvodnje, za
opremo, adaptacije in rekonstrukcije. V Kmetijski zadrugi
pa bodo poskrbeli za ureditev nasadov sadja in vinogra-
dov. Naložba bo veljala 76 milijonov dinarjev.
MATEJA PODJED
Je mladinska organizacija
odskočna deska za kariero?
Vodstvo občinske konfe-
rence Zveze mladine občine
Laško je zaman pričakovalo
kakršnekoli spodbude in
predloge delegatov osnov-
nih organizacij, ki so se na
robu sklepčnosti sestali na
programsko volilni seji
prejšnji teden.
Delegati so bili tiho. Tako
tiho kot pred dobrim letom.
To pa ni bilo čudno. Iz poro-
čila občinske konference je
bilo razbrati, da ne le popuš-
ča, ampak da je delo osnov-
nih organizacij ponekod po-
polnoma zamrlo. Tudi iz po-
ročil raznih komisij je bilo
razvidno, da večino nalog,
razen tistih standardnih (so-
delovanje na kulturnih,
športnih in drugih priredi-
tvah ter na mladinskih de-
lovnih akcijah) mladi v obči-
ni Laško niso uresničili.
Razprava, v kateri so govo-
rili člani mladinskega vod-
stva in gostje (predsednik iz-
vršnega sveta, sekretar sin-
dikata in drugi) ni dala odgo-
vora na vprašanje, zakaj taka
neaktivnost med mladinci te
občine.
Vendar se zunanji opazo-
valec le ni mogel znebiti ob-
čutka, da ima mladinsko
vodstvo še vedno premalo
stikov z mladimi v delovnih
organizacijah in krajevnih
skupnostih, premalo pozna
njihove probleme in težave,
ki se verjetno razlikujejo od
tistih, ki jih im^jo mladi v
bolj urbanih okoljih, kot so
naprimer vprašanje zaposlo-
vanja, stanovanjski proble-
mi in drugo o čemer se danes
v glavnem vodijo aktivnosti
in razprave na medobčin-
skih in republiških ravneh.
Zato veijetno program mla-
dinske organizaicje te obči-
ne, ne zadovoljuje tistih inte-
resov, ki jih imajo mladi v
bazi. Tu pa gre predvsem za
populacijo srednješolcev,
kmečke in polproletarske
mladine.
Zato ni čudno, da je mla-
dinska organizacija v tej ob-
čini z vso problematiko mla-
dih, še bolj potisnjena ob
stran, kot kje drugje, ker
mladi vsaj v okviru svoje or-
ganizacije za silo delujejo.
Vse kaže, da se stanje ne bo
spremenilo, če vodstvo mla-
dinske organizacije, ne bo
dobro premislilo, kako na-
prej.
Vsekakor pa razmišljanje
enega od članov vodstva
mladine, da ima mladinska
organizacija premajhen
vphv, da bi se v njej splačalo
delati, ker aktivnemu mla-
dincu (funkcion^u) ne nudi
dovo^ možnosti za napre-
dovnje, ni v prid organizaciji
mladih. Če imamo to organi-
zacijo zato, da bo le-ta od-
skočna deska za takšno ali
drugačno kariero, potem
lahko zaključimo z žalost-
nim spoznanjem, da tudi v
glavah mladinskih funkci-
onarjev, meljejo utečeni
funkcionarski mlini.
VIOLETA V. EINSPIELER
ZDRAV SEM
Prispevke za nadaljevanje izgradnje in po-
sodobitev novih prostorov BOLNIŠNICE
CELJE lahico nakažete na naslov:
SKLAD ZA MODERNIZACIJO BOLNIŠNICE CELJE
Žiro račun: 50700-640-100084
ZDRAVSTVENI CENTER CELJE
TOZD ZDRAVSTVENI DOM
CELJE
Na podlagi 12. člena Statuta TOZD komisija za
delovna razmerja razpisuje dela oz. naloge
delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
za 4 leta in sicer:
a)	predstojnika DE dispanzerja
za žene
b)	predstojnika DE
kožnoveneričnega dispanzerja
c)	predstojnika DE psihiatričnega
dispanzerja
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora
kandidat izpolnjevati še naslednje:
a ~ c) - da ima visoko izobrazbo medicinske smeri in
specialističen izpit iz področja razpisane delovne
enote ter najmanj 5 let delovnih izkušenj z delovnega
področja delovne enote
Od kandidatov za vsa razpisana dela oz. naloge
poleg navedenih pogojev zahtevamo še:
-	da so s svojim dosedanjim delom dokazali, da
imajo ustrezne organizacijske sposobnosti
-	da aktivno sodelujejo pri skupnih družbenih nalo-
gah, da delujejo v smeri razvoja samoupravne soci-
alistične morale
-	da predložijo opredelitev svoje vloge pri realizaciji
razvojnega programa v TOZD.
Kandidati naj pošljejo ponudbe z zahtevanimi podat-
ki in dokazali ter programom v zaprti kuverti v 8.
dneh po objavi razpisa na naslov:
Zdravstveni center Celje - kadrovska služba, 63000
Celje, Gregorčičeva 7.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po spre-
jemu sklepa o izbiri.

Pogreb v IVIamelodiju
Na prvi pogled upor črnske veči-
ne Južni Afriki nekako počasi to-
ne v pozabo: javnost se nekako
utrudi od ponavljajočih se novic o
spopadih, demonstracijah, aretaci^
jah in pobitih črncih v trdnjavi res-
nega razlikovanja in zapostav-
ljanja.
Tak je včasih videz in kot marsi-
kateri videz, tudi ta vara. Ravno ta
teden je prišlo poročilo, ki priča, da
meseci in meseci izrednega stanja,
množične aretacije, na stotine po-
bitih niso mogli zatreti duha klju-
bovalnosti in upornosti. Izredno
stanje je rasistična vlada še razširi-
la na nove okraje, pa tudi to ji ne
pomaga.
Poročilo, ki ga imam v mislih, se
nanaša na veličastni pogreb v črn-
skem predmestju Mamelodiju pri
Pretorii, ko seje poslednjega slove-
sa od trinajsterice pobitih črncev
udeležilo kar 50.000 ljudi - čeprav
režim prepoveduje množično zbira-
nje na pogrebih. Pogrebci so torej
tvegali aretacijo, spopad s policijo.
Tvegali so - kot že tolikokrat do-
slej.
Udeležba diplomatov več zahod-
nih državah na pogrebu in sožalja,
ki so jih izrekli svojcem pobitih
črncev, so javni izraz nestrinjanja s
politiko Bothove vlade - obenem
pa take geste naletevajo na kritiko
tistih, ki sodijo, da sožalja in ude-
ležba na pogrebih ne morejo nado-
mestiti dejavnih ukrepov, s kateri-
mi bi južnoafriški rasistični režim
prisilili, da bi uveljavil reforme, s
katerimi bi črnci dobili socialne in
politične pravice.
Ob veličastnem pogrebnem spre-
vodu v Mamelodiju, ki priča o
uporniški zavesti in organizirano-
sti črnske večine vzlic nenehnim
spletkam, s katerimi hočejo beli ra-
sisti vnesti razdor v njihove vrste,
pa ne gre prezreti še enega dogodka
v zadnjih dneh, ki utegne prinesti
pomembne preobrate v podobi
upora zoper režim apartheida. Gre
namreč za ustanovni kongres juž-
noafriških sindikatov. Pomen tega
dejanja - kongres je bil na štadionu
v mestu Durbanu - si lahko bolje
predočimo, če upoštevamo, da re-
žim »črnske« sindikate sicer dopuš-
ča, da pa jim brani ukvarjanje s
širšimi družbenimi problemi, s po-
litiko. S tem kongresom se je 37
doslej ločenih, organizacijsko ne-
povezanih sindikatov zbralo v no-
vo združenje sindikalnih zvez, z
okoli pol milijona članov. Tako je
zdaj ta sindikat močnejši glede na
članstvo od drugih dveh, »belih^
sindikatov.
Ob tem ne gre prezreti, da so na
kongresu sklepali ne samo o skup-
nem nastopu v mezdnih sporih z
delodajalci, ne samo o prizadeva-
njih za zboljšanje delovnih razmer,
marveč tudi o političnih vpraša-
njih. Pri tem je bila v ospredju zah-
teva po odpravi apartheida, rasi-
stičnega sistema vladavine bele
matnšine.
»Črni« sindikati so bili z zako-
nom priznani šele pred štirimi leti.
Ta štiri leta - čeprav so sindikati
črnskih delavcev v nekaterih go-
spodarskih panogah delovali že po-
prej - so prinesla silovit razmah
zlasti stavkovnega gibanja. In ne
samo to: sindikalni črnski voditelji
so tudi dejavni v vodstvih Združe-
ne demokratične fronte, široke or-
ganizacije črncev, pa tudi rasno
mešanih in ljudi azijskega rodu v
boju za politične in socialne pra-
vice.
Južna Afrika je z novim enotnim
sindikatom dobila novo ne le druž-
beno, marveč tudi politično silo.
Piše Jože ŠIrcelj
4. STRAN - NOVI TEDNIfiT
5. DECEMBER 1985
Prosta carinska cona v Celju
SI Jo bomo znali pridobiti s poslovnostjo?
Skladiščno transportni
center Celje je v dvanajstih
letih svojega obstoja prera-
sel v enega izmed središč
transportno pretovorne de-
javnosti na širšem celjskem
območju, čeprav še ni dose-
gel tiste stopnje razvoja, ki
je bila začrtana ob ustano-
vitvi.
Glede na število zaposle-
nih opravlja STC kohčinsko
veliko pretovora. Javnosti je
manj znano, da so lani iz
STC Celje na Kitajsko od-
premili z vlakom štiri kom-
pletne tovarne z vso tehnolo-
gijo vred. V letošnjih težkih
gospodarskih razmerah so
po besedah dirketorja Mar-
ka Brezigerja dobro gospo-
darili, saj so celotni prihodek
v primerjavi z lanskim de-
vetmesečjem povečali za 84
odstotkov, poslovni skladi
so večji za 67, čisti dohodek
za 83 in sredstva za repro-
dukcijo za 61 odstotkov.
Letos se je menjala sestava
blaga, saj v tonaži zaostajajo
za lanskim letom, vagonskih
pretovornih operacij pa so
dosegli za 17 odstotkov več,
ali drugače povedano, doslej
so »obdelah« 2.200 vagonov.
Ponavadi se blagovni pretok
proti koncu leta poveča, zato
v STC računajo, da bo preto-
vora v zadnjem letošnjem
mesecu še precej, čeprav so
že sedanje zaloge za 12 od-
stotkov večje, kot so jih v
istem času zabeležili lani. To
je pač splošen pojav v gospo-
darstvu.
Po besedah Marka Brezi-
gerja je veliko prelitemu čr-
nilu v napisanih dokumen-
tih za integralni transport le-
tos vendarle prišlo do premi-
kov. Na zvezni ravni smo ko-
nec leta 1984 v Jugoslaviji
končno sprejeli družbeni do-
govor o integralnemu tran-
sportu, na osnovi katerega
bo potrebno določiti nosilce
razvoja skladiščno pretovor-
ne dejavnosti za celotno ob-
močje Jugoslavije. V celoti
smo na področju transport-
no pretovorne dejavnosti si-
la nerazviti in vse študije po-
trjujejo, da sta prav tran-
sport in pretovor že postala
cokla celotnega razvoja go-
spodarstva.
Pred mesecem je bil spre-
jet zakon o prostih carinskih
conah, ki je poslovno vzne-
miril marsikatere gospodar-
ske regije, ki pač sodobno
razmišljajo o organizaciji
transporta, skladiščenja in
obvladovanju blagovnega
prometa. Poslej bo mogoče
proste carinske cone obhko-
vati tudi znotraj ozemlja Ju-
goslavije, saj so bile doslej
carinske cone rezervirane za
pristanišča.
•V Celju računamo na
možnosti oblikovanja proste
carinske cone in skupno z in-
dustrijo načrtujemo nastop
oziroma kandidaturo,« pravi
Marko Breziger, »saj bi ca-
rinska cona ob določenem
prestrukturiranju omogoča-
la industriji oziroma gospo-
darstvu bolj sproščeno kro-
žene reprodukcijskega mate-
riala brez carine. Tudi uvoz
potrebne tehnologije bi v
prosti carinski coni pomenil
konec papirnati vojni raznih
dovoljenj«.
Glede na blagovne tokove
in potrebe industrije celjske-
ga območja bi torej imeli vse
pogoje za carinsko cono, tu-
di ob sedanji in predvideni
organizaciji STC Celje, ven-
dar gre za skupni poslovni
napor celotnega celjskega
območja. Ta napor pa bo mo- ^
ral biti hiter in konkreten,
kajti regije bodo tekmovale z
regijami in tiste, ki bodo bolj
iznajdljive oziroma bolj or-
ganizirane bodo do proste
carinske cone tudi prišle ozi-
roma si jo bodo izborile. To
pa si je mogoče izboriti
predvsem s poslovno pro-
dornostjo in zanimivimi pro-
grami. Upati gre le, da celj-
sko območje ne bo preveč
časa porabilo za medsebojno
usklajevanje in morda zamu-
dilo vlak, ki bo vozil do pro-
ste carinske cone.
MITJA UMNIK
Cilj zakonskih določil o
možnostih oblikovanja pro-
stih carinskih con je v veča-
nju izvoznih učinkov gospo-
darstva na določenem ob-
močju. Prednosti prostih
carinskih con pa je še več.
Na primer: celjsko iztroše-
no industrijo bi ob sicerš-
njih velikih flnančnih zalo-
gajih bistveno lažje preno-
vili s pomočjo proste carin-
ske cone kot pa brez nje.
STC upravlja danes s pri-
bližno 30.000 kvadratnih
metrov pokritih skladišč,
7.000 kvadratnih metrov
odprtih skladišč, s parkiriš-
čem za 50 kamionov-vlačil-
cev, 30 viličarji z ustrezno
dodatno opremo in zaposlu-
je 67 delavcev. Čeprav še
vedno STC funkcionira kot
javno skladišče, kjer bla-
govne skupine ponavadi ni-
so znane, niti stranke, imajo
na razpolago 744 paletnih
mest v regalih in povrhu go-
spodarijo še z dvema kilo-
metroma tirov in kilome-
trom cest.
Kreator v novih prostorih
Prejšnji četrtek so v Celju, ob Kersnikovi ulici, slovesno odprli nove proizvodno-
poslovne prostore Kreatorja. Novi prostori, naložba je veljala 70 milijonov dinarjev, so bili
zgrajeni v šestih mesecih, večino sredstev, kar 60 odstotkov pa je prispeval Kreator. Ostalo
sta prispevala kooperanta Gorenjska oblačila iz Kranja in v obliki posojila Ljubljanska
banka. Praznična delovna zmaga pomeni delavcem Kreatorja vehko, saj so se z dosedanjih
treh lokacij ob Prešernovi, Stanetovi in Zidanškovi ulici preselili v nove skupne prostore.
R. P., FOTO: E. M.
Hišni sveti
Opekarniška ulica
a-12
objavljamo
prosta dela In naloge
hišnika
Zaželeno je, da imajo kan-
didati izobrazbo IV. stopnje
elektro, strojne ali podobne
tehnične smeri.
Hišniško stanovanje je za-
gotovljeno.
Kandidati naj vloge z doka-
zili o izobrazbi pošljejo v 15
dneh na naslov;
Samoupravna stanovanj-
ska skupnost občin Celje,
Delovna skupnost za go-
spodarjenje s stanovanjski-
mi in komunalnimi objekti,
Celje, Gledališka ulica 4.
Pojasnilo
Zaradi obilice gradiva
je iz te številke izpadlo
nadaljevanje romana, ki
ga objavljamo in horo-
skop. Prosimo za razume-
vanje.
Tekstilci pod isto streho
¥ Šentjurju načrtujejo združitev obeh Toprovih tozdov
Toprovi temeljni organi-
zaciji Elegant in Moda v
Šentjurju sta že pred leti
skušali zaživeti pod isto
streho, pa za njil]i>ve želje
ni bilo pravega pošluha. Pri
oblikovanju razvojnih pro-
gramov pa so te zamisli zno-
va postale aktualne in zapi-
sali so jih v svoje srednje-
ročne plane.
Rezultati poslovanja so v
obeh tozdih v tem času
ugodni, saj so dosegli načrto-
van obseg proizvodnje. V
Elegantu imajo nek^ težav s
kooperanti, saj jim je zaradi
nepravočasnih dobav in sla-
be kvalitete izpadel del pro-
izvodrije. Obe temeljni orga-
nizaciji pa se ubadata s pre-
cejšnjimi zalogami in v Ele-
gantu so izdelali kratkoročni
program sanacije, da bi do
konca leta rešili te težave.
Tako kot v vseh tekstilnih
organizacijah so tudi v Šent-
jurju osebni dohodki zapo-
slenih na repu dohodkov v
gospodarstvu. Od lani do le-
tos so povečali izplačila za
več kot 100 odstotkov, s tem
pa so samo ublažili rast živ-
ljenjskih stroškov, niso pa
zmanjšali zaostajanja. Pov-
prečni osebni dohodek v
Elegantu znaša tako v tem
času okrog 34.000 dinarjev.
Povezava obeh šentjur-
skih tozdov v enega bi v na-
slednjih letih prinesla boljše
razvojne možnosti za oba,
skupno investiranje, ki bi bi-
lo cenejše m enoten nastop
obeh na trgu. Že prihodnje
leto nameravajo zato zgraditi
novo proizvodno halo ob
Elegantu, kamor bi se nato
preselila Moda. Skupen raz-
voj obeh je gotovo tudi edina
pametna rešitev za približno
350 zaposlenih v obeh tozdih
in za razvoj tekstilne indu-
strije v šentjurski občini.
TC
Pobuda za boljše rezultate v
Ferraiitu
v žalskem Ferraiitu niso najbolj zadovoljni z doseže-
nimi rezultati gospodarjenja, saj Tizični obseg proizvodnje
upada, zmanjšuje pa se tudi prodaja izdelkov.
Da bi v Ferraiitu dosegali boljše rezultate je dala konfe-
renca sindikata in delovne skupnosti delovne organizacije
vsem zaposlenim, političnim organizacijam, samoupravnim
organom, vodilnim in vodstvenim delavcem pobudo za
doseganje boljših rezultatov. Delavski sveti v tozdih so o tej
pobudi že razpravljali, jo sprejeli in potrdili.
Pobuda zajema številna pomembna področja za dobro
gospodarjenje. Omeniti velja racionalnejše koriščenje
delovnega časa, večjo tehnološko disciplino, zmanjševanje
zastojev v proizvodnji, varčevanje z materiali, zmanjševanje
izmeta, ukrepe za zmanjšanje bolniškega staleža ter neupra-
vičenih izostankov in nenazadnje inventivno dejavnost.
V Ferraiitu so prepričani, da bi z doslednim izvajanjem
opredeljenih nalog v pobudi lahko izboljšali gosp|odarske
rezultate, kar pomeni, da bi lahko bili višji tudi osebni
dohodki.
JANEZ VEDENIK
LIBELA CELJE
Industrija tehtnic
in finomehanike
Komisija za delovna razmerja DSSS, oz. TOZD
TOVARNA TEHTNIC na osnovi Pravilnika o
delovnih razmerjih delavcev DSSS, oz. TOZD in
Pravilnika o razvidu del in nalog
OBJAVUA
prosta dela in naloge
1.	RISANJE NAČRTOV, RISB IN
SHEM
1 delavec
2.	POIVlOČ PRI REZANU
PLOČEVINE NA STROJNIH
ŠKARJAH
3 delavce
Poleg splošnih zakonskih pogojev morajo kandidati
izpolnjevati še naslednje pogoje;
Pod 1.:
-	da imajo IV. stopnjo izobrazbe - smer tehnično
risanje,
-	obvezno aktivno znanje strojepisja,
-	12 mesecev delovnih izkušenj,
-	odslužen vojaški rok.
Pod 2.:
-	NK delavec,
-	1 mesec delovnih izkušenj,
-	odslužen vojaški rok.
Za opravljanje zgoraj navedenih del in nalog združu-
jemo delo za nedoločen čas s polnim delovnim
časom.
Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošlji-
te na naslov;
LIBELA CEUE, Opekarniška 2, 63000 CEUE,
Kadrovska služba, v 6 dneh po objavi.
Kandidati bodo o izboru pisno obveščeni v roku 8
dni po sklepu KDR.
5. DECEMBER 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Neživljenjski zakon ogroža programe družbenih delavnosti
Interventni zakon o za-
ifsni prepovedi razpolaga-
nja z delom družbenih sred-
iev samoupravnih interes-
lih skupnosti družbenih de-
fvnosti bo imel v posamez-
lih občinah in posameznih
»moupravnih interesnih
kupnostih različno izrazite
losledice.
V celjski občini so izraču-
lah, da zakon omejuje za vse
pteresne skupnosti 633 mili-
onov dinarjev, kar predstav-
|a 10 odstotkov za letos do-
pvoijenih sredstev za druž-
lene dejavnosti. Če bo mo-
(oče uporabiti del blokira-
jih sredstev za osebne do-
lodke v zdravstvu, kulturi in
(obraževanju tudi za mesec
lovember, bi se ta vsota
manjšala na 270 milijonov
inarjev. Naprej bodo sred-
|tva blokirana (veijetno so
|e od včeraj) v občinski kul-
Urni skupnosti, skupnosti
ocialnega skrbstva in zdrav-
jtveni skupnosti. Blokada
bmeni, da te skupnosti ne
[odo mogle uporabiti sred-
|tev za plačilo faktur izvajal-
pv, temveč le za izjeme (so-
dlno varstvene pomoči in
fli bne dohodke v treh skup-
rtstih).
Ke glede na zakon so se
p adi rasti cen v občini od-
čili, da bodo valorizirali
edstva programov izvajal-
IV za 7 odstotkov v pov-
•ečju. Odbori za svobodno
enjavo dela v interesnih
tupnostih, komite za druž-
bene dejavnosti in izvršni
svet so to podprli, odločih pa
bodo delegati skupščin SIS
na zasedai^ih v decembru.
Samo izvajanje dodatkov k
samoupravnim sporazumom
o svobodni menjavi dela pa
se bo zaradi interventnega
zakona zakasnilo in se pre-
maknilo v prvo polletje 1986.
V interesnih skupnostih bo-
do zato morah paziti na vsak
dinar, vendar v vsakem pri-
meru ne bo šlo brez pri-
manjklj^a.
V	konjiški občini prispev-
ne stopnje v globalu niso zni-
žali, ampak samo popravljaU
med posameznimi skupnost-
mi. Znižali so jo pri: otro-
škem varstvu, kulturi m te-
lesni kulturi, povišali pa pri
izobraževanju in zdravstvu.
77 mio viškov, ki so jih
ustvarili, bodo porabili za iz-
plačilo OD izvajalcev (zdrav-
stvu, kulturi in izobraževa-
nju). Problem, ki ga čutijo v
konjiški občini je v tem, da
intervencijski zakon upošte-
va kot osnovo samo zbrana
sredstva, ne pa prima^klja-
ja. In tega je 41 milijonov,
kar predstavlja 5,5% letoš-
njih programov SIS družbe-
nih dejavnosti. Konjiška ob-
čina je bila ena izmed treh v
Sloveniji, ki so imele prihve
usklajene z dobljeno porabo.
V	poprečju so prispevne
stopnje v občini Šmarje pri
Jelšah zvišah za 0,56 odstot-
kov. Pri izračunu so upošte-
vali repubhško rast dohod-
ka. Sredstva za družbene de-
javnosti so se v primerjavi z
letom 1984 povečala za 81,38
odstotka. Blokiranih sred-
stev naj bi bilo ob koncu le-
tošnjega leta po oceni dobrih
133 milijonov dinarjev. Gle-
de na rast dohodka (indeks
191) so v občini planirali
sredstva za skupno porabo z
indeksom rasti 182,7. Inter-
ventni zakon ne upošteva
vsebine programov, zato bo-
do na tem področju nastopih
problemi. V občini Šmaije
pri Jelšah so imeli namreč v
programu sanacijo osebnih
dohodkov delavcev, zaposle-
nih v družbenih dejavnostih,
k rednim programom so
vključih dodatne, zlasti v te-
lesni kulturi, kulturi, zdrav-
stvu. Posebej v zdravstvu so
nameravali povečati pri-
spevno stopnjo, zato bodo
pomanjkanje sredstev obču-
tili zlasti v tej dejavnosti, s
finačnimi težavami pa se bo-
do ubadali tudi ostah izva-
jalci.
Velenjčani so zaradi zvez-
nega interventnega zakona,
ki zahteva 10-odstotno zao-
st^anje skupne porabe za
rastjo dohodka, milo rečeno
ogorčeni. Prizadeti so na-
mreč kar dvakrat, prvič zara-
di izgube sozda Rek Franc
Leskošek-Luka in drugič za-
radi prizadevanj, da bi sred-
stva skupne porabe kar se da
racionalno porabih.
Kar zadeva izgubo sozda
Rek Franc Leskošek-Luka,
ob devetmesečju je znašala
več kot dve in pol milijardi
dinarjev, Velenjčani ne mo-
rejo razumeti, da po eni stra-
ni širša družbenopolitična
skupnost zahteva od njih ne-
nehno povečevanje izkopa
premoga, po drugi strani pa
vsaka nova tona izkopanega
premoga pomeni še večjo iz-
gubo, zaradi katere so poleg
sozda najbolj prizadete rav-
no družbene dejavnosti.
Svoj delež k že tako neugod-
nemu položaju v premogov-
ništvu je dodalo tudi lansko
podaljšanje beneficiranega
delovnega časa iz 15 na 17
mesecev. Zaradi tega se je
lani upokojilo 200 rudaijev
več kot so pričakovah Ve-
ler\jčani, kar pomeni, da bo-
do morali te delavce ponov-
no »uvoziti« iz sosednjih re-
publik. To obenem tudi po-
meni vrsto novih problemov
v zdravstvu, otroškem var-
stvu, šolstvu, ipd. Vsako leto
mor^o Velenjčani odpirati
nove oddelke na osnovnih
šolah, prihodnje leto bo na
primer potrebnih 12 novih
oddelkov. Nadalje Velenjča-
ni že več kot deset let niso
razširih osnovne zdravstve-
ne dejavnosti, da je ob vsem
tem tudi veliko premalo no-
vih stanovanj, pa veijetno ni
potrebno posebno poudariti.
Velenjčani so skušali vsa-
ko leto sredstva za skupno
porabo tudi čimbolj raci-
onalno razporediti in porabi-
ti, kar dokazuje podatek, da
so imeh lani ob koncu leta
250 mihjonov dinarjev pri-
manjkljaja. Zaradi tega so bi-
li n^boU prizadeti osebni
dohodki delavcev v družbe-
nih dejavnostih, ki so jih Ve-
lenjčani usklajevah šele le-
tos pomladi in amortizacija,
ki je minimalna ali pa je
sploh ni.
KakorkoU že, ker so Ve-
lenjčani z resolucijo sprejeli,
da bo rasla skupna poraba
skladno z rastjo dohodka, za-
radi interventnega zakona
prispevnih stopenj ne bodo
zmanjševali. Priliv sredstev
bodo prilagodiU dovoljeni
porabi, posamezni sisi druž-
benih dejavnosti pa bodo po
vsej verjetnosti poslovah z
izgubo. Zakon bo namreč
okrnil sredstva za družbene
dejavnosti za 380 milijonov
dinarjev.
Interventni zakon bo vpli-
val tudi na družbene dejav-
nosti v šentjurski občini. Od
4. decembra dalje jim bodo
blokirali okrog 14 milijonov
dinarjev, kar pomeni, da iz-
v£yalcem ne bodo mogli pla-
čevati njihovih storitev. To
bo gotovo negativno vphva-
lo na izvajarge programov
družbenih dejavnosti, ki že
sed^ zaostio^o, ScO se delež
zanje vsako leto manjša. V
šentjurski občini ims^jo še
dodatne težave z zbiranjem
solidarnostnih sredstev, ki
kasnijo tudi do 3 mesece in
prav zaradi tega so se v
zdravstveni skupnosti otepa-
li z izgubo. Interventni za-
kon pa pomeni še dodatno
omejevanje sredstev, zaradi
česar bodo verjetno vse
skupnosti prihodnje leto
imele primanjklj^,
V občini Laško sledijo za-
stavljeni pohtiki razbreme-
njevanja gospodarstva in re-
solucij skim usmeritvam o
letnem 10 odstotnem zaosta-
janju sredstev za skupno po-
rabo za rastjo dohodka.
Vso pohtiko delitve do-
hodka in skupne porabe so v
občini Laško že v začetku le-
ta naravnah tako, da sledi re-
solucijskim usmeritvam, kar
dosegajo z nizko prispevno
stopnjo in racionalnim obna-
šanjem pri skupni porabi.
Decembra ne bodo imeli
blokirana sredstva na no-
vemberski prihv. Kako bo
ob koncu leta pa je odvisno
od rasti osebnih dohodkov.
Vendar menijo, da jih glede
na pohtiko, karšno so si za-
stavih v tem letu, ta zakon
tudi ob koncu leta ne bo bi-
stveno prizadel.
V žalski občini jih zvezni
zakon o začasni prepovedi
razpolaganja z delom druž-
benih sredstev samouprav-
nih interesnih skupnosti
družbenih dejavnosti ni po-
sebej prizadel, pravi vodja
skupnih služb samouprav-
nih interesni i skupnosti
Marjan Golob. Lanski plani
so namreč bih usklajeni, ta-
ko da so zbrali toliko sred-
stev kot je bila dovoljena po-
raba. Probleme imajo seveda
tiste občine, ki so lani zbrale
premalo sredstev glede na
dovoljeno porab«. Intervent-
ni zakon je Žalčane prizadel
le za deset milijonov dinar-
jev, za kohkor bodo okrnjeni
plani, to pa predstavlja le 0,4
odstotka dogovoijenih sred-
stev za družbene dejavnosti.
Tudi v občini Mozirje bo-
do, kot posledica intervent-
nega zakona, imeli precejšen
izpad sredstev. Ker zakon
pri dovoljeni porabi izklju-
čuje investicije in primanjk-
Ij^e, bo teh sredstev za pri-
bližno 59 milijonov, od tega
37 milijonov v šolst\ai (lani
so zgradih prizidek k osnov-
ni šoli Moziije). S tem bo pri-
zadeta tudi redna dejavnost
saj je že sedaj jasno, da niti
osnovni programi ne bodo
realizirani.
O posledicah še ni mogoče
govoriti, zato so za prve tri
mesece prihodnjega leta pri-
pravili začasne prispevne
stopnje, ki so na ravni letoš-
rgih oktobrskih in novembr-
skih. Če bodo v začetku pri-
hodnjega leta blokirana
sredstva sprostili, bodo takš-
ne prispevne stopnje zadrža-
li, v nasprotnem primeru pa
jih bodo morali povečati.
MODERNIZACIJA ^
BOLNIŠNICE V CELJU
Enodnevni zaslužek so od 2Z. do 27. novembra prispevali:
OBČINA CEUE
Zdravilišče Dobrna	421.502,00
Oder Ivan, Stanetova 22, enodn. zasl. obrtn. in del. 3.000,00
Kragulnik Vili, Zidanškova ulica 6	25.000,00
ZCP Cestno podjetje Celje	1,482.339,00
Dobrajc Robert, Trubarjeva 53	1.200,00
OBČINA ŽALEC
Hmezad KZ »Savinjska dolina« Žalec, TZO Trnava 208.000,00 ,
OBČINA ŠMARJE
Plavčak Erika	800,00
Sajko Jakob, gradb. meh. Šmarje	1.800,00
Vešliga) Josip, R. Slatina, enodn. zasl. obrtn. in del. 7.800.00
>mit Drago - ključavničarstvo Rogatec	2.200,00
.rhlanko Franc, Sp. Gabernik 12	4.840,00
Zdolšek Anton, Šmarje	1.800,00
Sakelšek Sonja, gradb. meh. Buče, enodn. zasl. obrtn. in del.
4.680,00
■ ?rjev Mladen, avtoprevoznik Rogatec	1.800,00
,erjav Josip, avtotaxi Rogatec	1,200,00
' eskovšek Andrej, avtoprevoznik Buče	1.800,00
^hovnik Anton, Sp. Preloge 21, enodn. zasl. obrtn. in del.
7.073.00
.nid Ludvik, mizar Bistrica ob Sotli '	1.400,00
''INA LAŠKO
ce Miran, avtomehanik, enodn. zasl. obrtn. in del. 5.501,00
.ar Jože, gradb. meh. Laško, enodn. zasl. obrtn. in del.
L	3.760,00
OBČINA SLOVENSKE KONJICE
Konus SI. Konjice - razi. v enodn. zasl.	505.880,00
Kostroj	1,040.951,00
Prispevki iz OD LIP Konjice, Kovinar in Konus 991.050,00
Dravinjski dom Slov. Konjice	425.457,00
OŠ TO SI. Konjice	17.854,00
Dom TE »Boris Vinter« Slovenske Konjice	27.741,00
! OBČINA MOZIRJE
Kleinše Aleksander, Nazarje 14, enodn. zasl. obrtn. in del.
5.225,00
Smreka Gornji Grad 340.937,00
Rechbach Uršula, Mozirje, enodn. zasl. obrtn. in del. 2.269,00
I^rovt Vili in Anica, Rečica ob Savinji 7_15.398,00
S^KUPAJ VPLAČANO DO 27/11-1985_132,638.301,50
Rekapitulacija
CELJE	69,969.642.00
ZALEC	20,365.751,50
SMARJE	12,737.479,00
UŠKO	10,219.693,50
SL. KONJICE	• 9,884.728,00
Mozirje	4,770.722,50
ŠENTJUR 4,403.691,00
VELENJE 176.952,00
SEVNICA____100.642,00
^UPAJ__^_132,638.301,50
OPOMBA:
V zadnjih informacijah smo pomotoma navedli prispevek
^SlCRA lEZE FERITI Ljubljana-Ljubno, pod občino Šmarje
Pl Jelšah, pravilno pa spada to nakazilo pod občino Mozirje.
6. STRAN - NOVI TEDNIfiT
5. DECEMBER 1985
Z usposabljanjem do boljših zborov
Pred kratkim se je v Celju iztekel
tritedenski seminar za učitelje glas-
benega pouka na osnovnih šolah. Se-
minarja, ki ga je organizirala celjska
enota zavoda za šolstvo, se je udeleži-
lo 67 učiteljev in vzgojiteljic, preda-
vali pa so priznani glasbeni pedago-
gi: Branko Rajšter, Dragica Žvar, Ed-
vard Goršič, Vid Marčen in Mirko
Slosar, seminar pa je vodila pedago-
ška svetovalka Vida Bukovac.
Seminar je nastal po regijskem po-
svetu, ki so ga v začetku šolskega leta
imeli ravnatelji ter glasbeni pedagogi
osnovnih šol. Takrat so ugotovili, da se
program glasbene vzgoje ne uresniču-
je po novo zastaljenih smernicah med
drugim tudi zato, ker po eni strani pri-
manjkuje učiteljev glasbenega pouka,
po drugi pa tudi tisti, ki so, niso vselej
dobro usposobljeni za svoje delo, še
zalasti jim primanjkuje znanja za zbo-
rovodje. Zato tudi ne morejo na vseh
šolah ustanoviti toliko zborov, kot jih
predpisuje zagotovljeni program os-
novne šole. Vsaka večja šola naj bi
imela obvezno tri zbore in sicer otro-
ški, mlajši mladinski in mjadinski pev-
ski zbor.
Trenutno imamo v vsej regiji 158
zborov, od tega je najmanj mlajših
mladinskih (26) ter 119 zborovodij. Če
bi hoteli v celoti uresničiti zagotovlje-
ni program, potem bi morali na šolah
ustanoviti še 51 zborov, za kar pa bi
potrebovali tudi nekaj več zborovodij.
Kakorkoli že, prvi korak k izboljša-
nju kakovosti glasbenega pouka na os-
novnih šolah v naši regiji smo storili.
Po zaključku seminarja so udeleženci
izrazili željo, da bi s tako obliko poklic-
nega izpopolnjevanja nadaljevali tudi
v bodoče. Za to ni ovir, zatrjuje Vida
Bukovac, ki meni, da bi bilo dobro, če
bi se tovrstna oblika dela z glasbenimi
pedagogi uveljavila v vsej Sloveniji.
VIOLETA V. EINSPIELER
Ohcet v
Slovenskih
Konjicah
Svatovske šege in nava
de, kakršne so bile v rabi
pred^sto in več leti po
kozjanskem delu laške
občine je oživilo kulturno
društvo Anton Tanc iz
Marija gradca pri Laškem
in jih povezalo v šopek
pod naslovom Ohcet, bo
ohcet. S tem folklornim
zapisom so zavzeti člani
društva nastopili na večih
odrih na Celjskem, jutri
pa bodo v gosteh v kul-
turnem domu v Sloven-
skih Konjicah, in sicer ob
19. uri.
S .staro kmečko ohcetjo
bodo popestrili kulturno
ponudbo v kraju, kjer so
po vaseh po Pohorju ljud-
ski običaji še vedno živi, a
drugačni. Zato bo zlep-
Ijenka slik Ochet, bo oh-
cet, prenesena na pohor-
ska tla za marsikoga toli-
ko bolj zanimiva. Sege je
zbral in v scenarij povezal
ter ob pomoči vseh nasto-
pajočih tudi režiral Jure
Krašovec.
MP
Prva naloga naj bo kakovost
IIIIIII.....I MB—WM
Na vrsii Je tuiJi Jurklošierska kartuzija
Denarja za kulturo v obči-
ni Laško kronično primanj-
kuje, kar ni čudno, saj je
prispevna stopnja zanjo
nizka, ker pač morajo v La-
škem s prispevki iz bruto
o.sebnih dohodkov pokrpati
vrzeli, ki so vse večje celo
pri uresničevanju zagotov-
ljenih programov nekaterih
drugih interesnih skupno-
sti. Nič drugače ne bo tudi v
naslednjih petih letih.
Med največje uspehe v
tem srednjeročnem obdobju
štejejo to, da so v vsaki kra-
jevni skupnosti ustanovili
kulturno društvo. To je lep
dosežek, vendar so že na
aprilski problemski konfe-
renci o kulturi opozorili, da
množičnost sama po sebi še
ni merilo za kakovost. In ob-
staja celo bojazen, so rekli,
da dalj ne bodo prišli, če ne
bodo pričeli načrtno skrbeti
za izobraževanje ljudi, ki se
ukvarjajo s kulturo in da
brez profesionalnega znanja
tudi v amaterski kulturi ne
bo šlo. Zato so si med naloge
v planske dokumente zapi-
sali skrb za kakovost in stro-
kovno usposabljanje ljudi, ki
se ukvarjajo s kulturo. Same
dejavnosti in programa pa
ne bodo širili.
V občini imajo številne
zbore, tudi v delovnih orga-
nizacijah. Žal, marsikje s sla-
bimi zborovodji. Na šolah ni
dosti bolje. Ravno od tu naj
bi se regrutirali novi pevci
pa tudi člani drugih kultur-
nih dejavnosti. Zato bo po-
trebno okrepiti sodelovanje
s šolami, jim najti kakovost-
ne zborovodje in mentorje za
druge kulturne dejavnosti.
Tudi objekti, kjer nai bi to
kulturo ponujali, so v sla-
bem stanju. Kinodvorane so
pod kritiko, čeprav so zadnje
čase bolj pozorni pri izbiri
programa. Kulturne domove
bodo skušali nekoliko izbolj-
šati z rednim vzdrževanjem
in manjšimi adaptacijami.
Če pa bodo kje kakšna sred-
stva pa si želijo prenoviti
dom Dušana Poženela, ki je
sicer osrednji prireditveni
prostor v občini, žal pa po-
polnoma neprimeren za kul-
turne prireditve.
S preselitvijo knjižnice,
edine profesionalne kultur-
ne ustanove v občini v Laški
dvorec, so pridobili bistveno
boljše pogoje za delo in ni
čudno, da se je v zadnjih le-
tih število bralcev povečalo
za desetkrat. Toda v Rade-
čah in Rimskih Toplicah sta
njižnici v neprimernih pro-
storih, s skromnim fondom
knjig in zelo skromnim šte-
vilom članov. Skušali bodo
najti primernejše prostore
zanje.
VIOLETA V. EINSPIELER
Edina svetla točka v pri-
hodnjem petletju je na po-
dročju ohranjanja kulturne
dediščine. Pomoč jim je po-
nudila kulturna supnost
Slovenije. Tako imajo v na-
črtu sanacijo Jurklošterske
kartuzije, dokončno obno-
vitev Aškerčevine in resta-
vracijo nekaterih sakralnih
spomenikov.
Lutkarji v knjižnici
Lutkarska dejavnost, ki si
ponekod le s težavo odgri-
nja zastor, je v Slovenskih
Konjicah vzcvetela predv-
sem po zaslugi učiteljice
Slave Kokot z osnovne šole
Edvard Kardelj. Skupina
lutkarjev, ki jih vodi, je
povsod lepo sprejeta in
ogreje dlani tako mlajših
kot starejših obiskovalcev.
Pred dnevi so se tretješolci
mudili v gosteh občinske
knjižnice, kjer se z vsako no-
vo predstavo vselej najprej
predstavijo. Okoli 70 malč-
kov je budno sledilo igrici
»Kdo se boji vode« in kar je
bilo prav tako imenitno: po
uspeli predstavi so lahko
otroci nataknili lutke tudi na
svoje prste in si jih pobliže
ogledali in tako doživeli z
njimi še bolj pristen stik.
Odprta vrata knjižnice v
Slovenskih Konjicah so
sploh zelo priljubljena obli-
ka srečanja otrok s svetom
knjige in pravljic, ki jih v
knjižnici redno pripravljajo
že dlje časa. Še posebej ži-
vahno bo v naslednjih ted-
nih, pred Novim letom, ko
bo otroke pozdravljal in jim
pošiljal pisemca dedek Mraz.
Ob koncu meseca pa jim bo
še sam povedal kakšno
bajko.	M. PODJED
Družine pojo in
igrajo
Zrečani skrbno ohra-
njajo slovensko ljudsko
izročilo. Za naslednje leto
pripravlja društvo Svobo-
da prireditev z naslovom
»Družine pojo in igrajo«
in zato vabi vse družine,
kjer se ob različnih prilož-
nostih še sliši slovenska
narodna pesem ali pa
igranje na instumente, da
se prijavijo društvu ali
članom , pripravljalnega
odbora. Če bo odziv do-
ber, v kar skoraj ni dvo-
miti, bodo v Zrečah pri-
pravih to prireditev ob
slovenskem kulturnem
prazniku.
MP
Bolha v ušesu v SLG Celje
Jutri ob pol osmih zvečer se bo ansambel Slovenskega ljudskega gledališča Celje predstavil
občinstvu z novo premiero v tej sezoni, z delom Georgesa Feydeaua: Bolha v ušesu. Komedija
Bolha v ušesu sodi med Feydeaujeve najbolje napisane tekste. Je prava mojstrovina dramske
tehnike, priložnost za gledalce, ki bi se radi smejali in za izvajalce, ki jim ponuja zvrhano mero
priložnosti. Delo je režiral Vinko Moderndorfer, nastopa pa domala ves igralski ansambel. Na
fotografyi: Iztok Valič, Drago Kastelic, Ljerka Belak in Borut Alujevič.
Večer v čitalnici
Kulturno prosvetno dru-
štvo Vrba iz Vrbja že dalj časa
zelo aktivno deluje. Občin-
stvu se je predstavilo že z več
dobrimi uprizoritvami, sedaj
pa pripravljajo zahtevno igro
Večer v čitalnici. Predsednik
društva Anton Holobar nam
je pripovedoval o pripravah
na uprizoritev.
»Priprave tečejo že dalj časa,
datuma premiere pa še nismo
točno določili. Bo pa zadnje
dni tega ali prve naslednjega
leta. Kot že pri nekaterih dose-
danjih prireditvah nam tudi
pri tej pomaga Bogomir Veras
in to kar v več vlogah. Je reži-
ser, scenograf, kostumograf,
skratka, nanj računamo v vseh
pogledih. Sicer pa je delo zelo
zahtevno in nam bo vzelo veli-
ko časa. Kako smo se ušteli
vam pove že to, da smo na za-
četku računali s premiero za
Dan republike, danes, ko je
praznik že mimo, pa še ne mo-
remo govoriti o datumu.«
O ekipi igralcev in članstvu v
društvu nasploh pa je povedal,
da im^o težave predvsem z
uključevanjem starejših kraja-
nov, sicer je članstvo kar do-
volj močno, bojijo se le, da bi
prišlo do osipa.
T. TAVČAR
Slovensko ljudsko gledališče Celje
Petek. 6. dec. ob 19 30; Georgos Fevdeau: BOLHA V
UŠESU. Za abnoma premiera. Med odmorom bo modna
revija, ki sta jo pripravila Teko Celje in Center za balet in
ritmiko Celje.
Sobota. 7. dec. ob 19.30: Georges Feydeau: BOLKA V
UŠESU. Za abonma Sobotni večerni in izven. Med odmo-
rom bo modna revija.
Ponedeljek, 9, dec. ob 12.: Georges Feydeau: BOLHA V
UŠESU. VI. mladinski abonma.
Ob 19.30: Georges Feydeau: BOLHA V UŠESU. 1. mla-
dinski abonma.
Torek, 10. dec. ob 19.30: Georges Feydeau: BOLHA V
UŠESU. Abonma torek in izven.
Sreda, 11. dec. od 12.: Georges Feydeau: BOLHA V
UŠESU. III. mladinski abonma.
Klub kulturnih delavcev I. Cankar In
Center za klubsko dejavnost
v celjskem klubu kulturnih delavcev Ivan Cankar bo
jutri ob 20. uri otvoritev razstave -nova dela- maribor-
skega fotografa in oblikovalca Miše Hochstatterja. Obisko-
valci celjskega Centra za klubsko dejavnost pa si bodo
lahko v soboto ogledali Hochstatterjeve jazzovske por-
trete, ki so nastah v zadnjih osmih letih na različnih festi-
vahh jezza doma in v tujini.
Po otvoritvi razstave ho v zgornjih prostorih Centra za
klubsko dejavnost Mišo Hochstatter v sodelovanju z Mila-
nom Latino-Muso, izvedel lasten avdiovizualni program
»Balada o Johnu Lennonu«.
Kulturni dom Šoštanj in Dom kulture
Titovo Velenje
v soboto, 7. decembra bo v Šoštanju in Velenju gosto-
valo Lutkovno gledališče iz Maribora. V šoštanjskem kul-
turnem domu bo lutkovno igrico Bibe z griča uprizorilo ob
9. uri, v velenjskem domu kulture pa ob 11. uri.
Razstavni salon Rogaška Slatina
v Razstavnem salonu v Rogaški Slatini bo v soboto. 7.
decembra ob pol osmih zvečer koncert Ženskega pev-
skega zbora Zdravilišča, ogledate pa si lahko tudi razstavo
likovnih del slikarja Poldeta Miheliča.
Likovni salon Celje
v Likovnem salonu bodo danes ob 18. uri odprli raz-
stavo z naslovom Utrinek slovenske likovne tvornosti.
Razstava je prodajnega značaja, odprta pa bo do 22. de-
cembra.
Knjižnica Edvarda Kardelja Celje
v Knjižnici Edvarda Kardelja bodo v torek, 10. decem-
bra ob 10.45 uri odprli razstavo knjižnega gradiva ob 150-
letnici Prešernove pesnitve Krst pri Savici.
Pokrajinski muzej Celje
v Pokrajinskem muzeju je odprta razstava Kašče na
Celjskem. Razstava je odprta vsak dan razen ponedeljka
od 9. do 12. ure in ob sredah od 14. do 16. ure in sicer do
konca leta.
Knjižnica Titovo Velenje
v razstavnem prostoru knjižnice bodo jutri ob 19. uri
odprli razstavo oblikovalca Jacquesa Toussainta iz Fran-
cije. Razstava bo odprta do 18. decembra.
V	torek, 10, decembra pa bo v knjižnici kulturni večer v
počastitev Dneva človekovih pravic. Dom kulture Titovo
Velenje.
V	avli doma kulture bodo v soboto, 7. decembra od 17.
uri odprli razstavo fotografij Stojana Kerbleija iz Ptuja.
Razstava bo odprta do 21. decembra.
Razvojni center Celje
v Razstavnem prostoru Razvojnega centra je odprta
razstava risb in slik Milana Todiča. Razstava bo odprta do
9. decembra.
5. DECEMBER 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Povsod Odlična smulca
v vseh večjih smučiščih so bih ob prazničnih dneh zado-
voljni z obiskom. Kljub temu, da so bile na Rogli vse poste-
lje zasedene, večjega drena in vrst na smučiščih ni bilo, kar
pomeni, da lahko ta center sprejme že kar lepo število
smučarjev. Po nekaj sto smučarjev je bilo vsak praznični
dan tudi na Kopah in Celjski koči, precej več, okoli tisoč
dnevno, pa jih je bilo na Golteh, kjer so bile vrste najdaljše.
Tudi posnetek je z Golt, s spodnje postaje sedežnice Med-
vednjak, kjer je bila vrsta najdaljša.
Dobra smuka na Golteb
Zima nam je za praznike postregla z
debelo snežno oddejo in s tem tudi
premaknila začetek smučarske sezone
na precej zgodnejši datum kot sicer.
Tudi na Golteh je bilo med prazniki
mnogo smučarjev. O prvi smuki pa so
nam povedali:
Andrej Volk: Na Golte hodim smu-
čat že vsa leta, pa tako lepe in zgodnje
smuke še ne pomnim. Danes so imeh
delavci tega centra nekaj težav, preden
so vse naprave stekle, zato je bilo pre-
cej gneče, potem pa smo se vsi lepo
razvrstili in ni bilo razlogov za neje-
voljo.«
Sabina Puncer: »Doma sem iz Mo-
zirja, stara pa sem 12 let. Smučam zelo
rada in n^več na Golteh, ker ^p nam te
tudi najbolj pri roki. Bolj prijetnih
praznikov in lepšega vremena si tisti,
ki radi smučamo, res ne bi mogli že-
leti.«
Stane Gojzdnik: »Delavci tega cen-
tra zaslužijo pohvalo predvsem zato,
ker so odlično pripravih vse proge, kar
je zelo pomembno za dobro smuko. Če
ne bo hujše odjuge, bomo letos na Gol-
teh imeli res dolgo in prijetno smučar-
sko sezono.«
Silva Ročnik: »Vsako leto komaj ča-
kam prvega smučanja, letos pa ni bilo
treba dolgo čakati. Z ozirom na gnečo
mislim, da nas je takih kar precej, za
čakanje v vrstah pa smo nagrajeni z
odlično pripravljenimi progami in
smuko.«
Jani Pofcej: »Danes sem tukaj drugič
v letošnji sezoni. Pri nas doma smuča-
mo vsi in smo danes tudi tukaj vsi. Za
vsakega, ki ima rad ta šport, je škoda,
če je zamudil današnjo priložnost, saj
je vreme čudovito, smuka enkratna,
tako da nas niti dolge vrste ne morejo
spraviti v slabo voljo.«
TONE TAVČAR
Ue počivajo na lovorikah
¥ Vojniku bi radi razvili kmečki lurizem
»Pred vojno smo imeli v
centru kraja dvanajst gostišč,
danes imamo eno samo!« Ta
misel že nekaj časa ne da mi-
ru Jožetu Tanšku, predsedni-
ku Turističnega društva Voj-
nik. Pa ne le njemu, tudi nje-
govim sodelavcem, ki že vrsto
let s trudom negujejo in pro-
pagirajo urejenost in turistič-
no ponudbo Vojnika.
»Vojnik je le korak od Dobr-
ne, kamor prihaja vsako leto
množica turistov. Marsik^ bi
lahko od njih iztržili tudi mi, a
jim nimamo kaj dosti ponuditi.
Edino gostišče, ki ga imamo,
ne zmore nahraniti niti polne-
ga avtobusa potnikov, kaj šele,
da bi se lahko ponašali s kakš-
no posebno gostinsko ponud-
bo, recimo domačo kuhinjo,«
pravi Jože Tanšek, ki vidi pri-
hodnost vojniškega turizma
predvsem v manjših, speciali-
ziranih lokalih in v razvoju
kmečkega turizma.
In res je v bližnji okolici Voj-
nika kar nekaj kmetij, ki bi ob
ustrezni ponudbi, seveda, raz-
veseUle romantike željne po-
čitnikaije, saj se ponašajo z iz-
jemno lepim, zelenim okoljem.
Vzpodbujanje kmečkega turiz-
ma je tako ena prvih nalog voj-
niškega turističnega društva,
ne pa tudi edina. Budno pazijo
tudi na urejenost kraja in če-
prav bi lahko bil Vojnik marsi-
katerem.u slovenskemu kraju
za zgled, še niso zadovoljni.
»Radi bi več cvetja na oknih,
še več zelenja v mestu, zato na
vsakem koraku spodbujamo
naše krajane, da bi skrbeh za
lepo okolje, gojer^je rož in zele-
nja. Vse površine urejamo s
prostovoljnim delom, pri tem
pa nam veliko pomaga vrtnar
Mirko Kraševec, ki nam daruje
sadike in svetuje,« pripovedu-
je Tanšek. Da bi se v akcijo
urejanja okolja vključilo čim-
več kr^anov, vsako leto tudi
-ocenjujejo posamezna okolja
in podeljujejo priznanja naj-
bolj prizadevnim posamezni-
ke rft, gospodinjstvom, obrtni-
kom in družbenemu sektoiju.
Ker vedo, da se vzgoja kr^a-
nov, ki bodo radi negovali svo-
je okolje, začne že v n^rosnej-
ših letih, imajo podmladek tu-
rističnega društva tudi na voj-
niški osnovni šoh Bratov Do-
brotinšek.
Svoje prizadevno delo je tu-
ristično društvo Vojnik letos
kronalo z izdajo zanimive bro-
šure Vojnik v mejnikih časa, ki
v sliki in besedi predstavlja
preteklost tega kraja.
Tudi pozimi ne bodo držali
križem rok. Organizirali bodo
predavanja in snuh načrte, da
bodo spomladi spet lahko plju-
nili v roke.
Uspehov vojniškega turistič-
nega društva Jože Tanko sicer
ne skriva, tudi izpostavlja jih
ne, pač pa raje pove, kau vse še
morajo postoriti. Morda pa je
prav to skrivnost uspešnega
dela tega dvestopetdeset član-
skega društva, za katerega pra-
vijo, da je eno najaktivnejših v
celjski turistični zvezi.
N.K.
prodajalna gradbenega materiala
»ANDERBURG«
GRADITELJI POZOR!
Po konkurenčnih cenah vam nudimo vse vrste grad-
benega materiala.
Kupljeno blago vam dostavimo na dom.
Informacije na tel.: 741-515 ali vprodajalni grabene-
ga materiala »ANDERBURG« v Šentjurju pri Celju.
imajo le toliko živine, da preživijo
Na obisku pri Roškarievlh v Rainkcvcu nad Rogaško Slatino
V Rajnkovcu, vasici, ki je raztrese-
na ob vaškem kolovozu, visoko nad
Rogaško Slatino, stoji Roškarjeva
domačija. Sestavljena je iz hiše, ki ne
more skriti stare patine in gradnje
izpred tristo let. Poleg nje stoji dobro
ohranjena kapelica in gospodarska
poslopja. V njih je le toliko živine, da
se preživi družina, ki šteje štiri člane.
Ce gre kakšen rep iz hleva, z njego-
vim izkupičkom popravljajo domačiji-
co, ki je zaradi odvzema zemlje ostala
precej okrnjena. Le pet hektarov je še
ostalo, z njimi pa gospodari Franc Ga-
beršek, po domače Roškaijev ata.
Kmalu bo dopolnil dvainsedemde-
set let, ki jih spretno skriva, zlasti ko
zvemo, da mu življenje ni trosilo na
pot sarno rožic. Kar precej trnja je bilo
zraven. K hiši je bil vzet, ni bil domači
sin, pa mu dela, ko je delal še za stare
Roškarje ni nihče priznal. Ko je posta-
la domačija njegova, jo je bilo treba
obnoviti, denarja zanjo pa ni bilo. Niti
za družino, ki si jo je gospodar Franc
medtem ustvaril. Pripeljal je ženo Ma-
rijo, rodila mu je tri hčere, umrla pa
pred desetimi leti.
Številna usta je bilo potrebno pre-
hraniti^ zato se je Franc na^jprej zapo-
slil v Storah, v železarni. Nekaj let je
vzdržal v dolgih vožnjah in vsakod-
nevnem pešačenju, ki mu je izpilo mo-
či. Ko se je zaposhl v steklarni v Roga-
ški Slatini, je bilo že bolje. Bližje domu
je bil in lažje je potem doma poprijel za
delo.
Medtem so odraščale hčere in bile
ena drugi mame, ker jim je tista prava,
ki podpira tri vogale pri hiši, umrla.
Bilo je težko, a tudi sami so se znašh.
Obdelovali so zemljo in skrbeli za živi-
no v hlevu.
Ko sta se očetu Francu prvi dve hče-
ri omožili, mu ni bilo lahko pri srcu. A
nista šli daleč, kar v bhžini sta ostali.
Kadar je pri hiši kakšne večje delo,
znajo priti domov in priskočiti na
pomoč.
Najmlajša, Jožica, je še pri hiši. Tudi
ostala bo in ko bo oče Franc izpregel,
bo ona poprijela vajeti v roke. V veliko
pomoč ji je že mož Jože in sin Andrej,
čeprav zadnji še trga hlače v šolskih
klopen. Jožicin možje sicer zaposlen v
steklarni v Rogaški Slatini, a ko je šiht
pri kraju, se prelevi v kmeta.
Tako zdaj s skupnimi močmi moder-
nizirajo staro hišo. Najprej bodo nape-
ljali centralno kurjavo, potlej se bodo
lotih prizidav. Pri tem bodo poskrbeli,
da zunanji videz hiše ne bo spremenil,
da bo ostal starinski nadih. Ko bodo s
hišo pri kraju, bodo prišla na vrsto
gospodarska poslopja.
»Če bo sloga pri hiši, pa še kaj druge-
ga,« smeje dodaja ata Roškaijev, ki
ima vehko smešnih in hudomušnih za
klobukom, a k^ ko tako po »slatinski«
govori, da ga komaj kaj razumemo.
ZDENKA STOPAR
Roškarjev ata rad ruži koruzo, še raje pa spije skodelico črne kave. Mlajša hči
Jožica mu pri delu pomaga.
Tovarna konfekcijskih
in športnih izdelkov
TOPER - CELJE
TOZD KONFEKCIJA ELEGANT
Komisija za delovna razmerja TOZD Konfekcija
Elegant Šentjur
vabi
k sodelovanju nosilce za opravljanje del in nalog
Kuharica-koordinator
Pogoji:
-	V. stopnja strokovne izobrazbe gostinjske smeri -
smer kuharstvo
-	1 leto delovnih izkušenj
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandi-
dati pošljejo v 8. dneh pc objavi na naslov:
TOPER - CELJE, Teharska cesta 4, 63000 CELJE,
kadrovsko-socialni sektor.
objavlja
prosta dela in naloge
1.	Prodaja storitev in elementov
Pogoji:
-	inženir strojništva ali strojni tehnik
(VI oz. V. stopnja)
-	3 leta delovnih izkušenj
2.	Čuvaiije tovarniških prostorov
2 delavca
Pogoji:
-	vratar - čuvaj II. stopnja
-	3 mesece delovnih izkušenj
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev po-
šljite v roku 8 dni na naslov:
SIP-Strojna industrija Šempeter v Sav. dolini.
O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 15 dni po
sprejemu sklepa o izbiri.
8. STRAN - NOVI TEDNIfiT
5. DECEMBER 1985
PreapoKlicna vzgoja je VKijucena v posamezne učne teme
od prvega do osmega razreda, bolj poudarjena pa je v
višjih razredih. Na fotografiji učenci šole Pohorski odred
v Slovenskih Konjicah pri šiviljskem krožku.
Nlihov prvi dom
Uspešno desetletje COŠ Pohorski odred
Celodnevna osnovna šola
Pohorski odred v Sloven-
skih Konjicah, ki je bila
zgrajena s sredstvi samo-
prispevka, je proslavila 10-
letnico svoje uspešne poti.
Pouk s prilagojenim pro-
gramom obiskuje 72 učen-
cev iz konjiške občine, ki
jih 14 pedagoških delavcev
skozi celih osem let skrbno
in z ljubeznijo pripravlja na
vstop v samostojno živ-
ljenje.
Na slovesnosti, bila je mi-
nuli četrtek, je slavnostni go-
vornik dr. Emil Roje, sekre-
tar medobčinskega sveta
ZKS Celje, izrekel kolektivu
priznanje »za neusahljivi pe-
dagoški optimizem in za da-
leč naokrog znane dosežke
pri vzgojnem delu in uspo-
sabljanju, za trden korak
otrok v življenje ...«
Šola se je v tem desetletju
močno vrasla v kraj in nave-
zala stike z domala vsemi de-
lovnimi organizacijami v ob-
čini, ki imajo tudi izreden
posluh za zaposlovanje
učencev, ki končajo šolanje.
Vsaka delovna organizacija
v občini sprejme letno na de-
lo enega do dva učenca. Veli-
ko jih najde delo v zreškem
Unioiju, ki je zato na sloves-
nosti dobil posebno prizna-
nje. Ker daje šola poseben
poudarek predpoklicni
vzgoji, je še kako dragocena
pomoč mentoijev,ki prihaja-
jo med učence iz združenega
dela. Učence večkrat na leto
obiščejo tudi predstavniki
družbenopohtičnih organi-
zacij v občini, pa tudi znani
pesniki in pisatelji. Več so-
delovanja si na šoh želijo še s
krajevno skupnostjo.
Sicer pa šola ni odrinjena
na stranski tir, pravi ravnate-
ljica Milena Šegel, saj izred-
no dobro sodeluje tudi z
ostalimi osnovnimi šolami
VIZ, Kjer se čuti kot enako-
vredni partner kadar gre za
športna, kulturna ali kakšna
druga srečanja. Stkala je sti-
ke tudi z ZTKO Slovenske
Konjice. Podpisali so samo-
upravni sporazum o urejanju
in čiščeiyu trim steze, kjer
preživljcgo del prostega časa
tudi učenci. Sploh pa je ge-
slo: lepo okolje - naš ponos,
zasijalo v pravi luči. Učenci z
veseljem urej^o okolico, na-
redili so celo ribnik, za spra-
vilo pridelkov s šolskih iyiv
pa klet-zemljanko. Z veliko
Ijubez^o negujejo mali bo-
tanični vrt, posadili so vin-
sko trto, naredili čebeljnak,
barako za orodje in še kaj.
Skozi vse te dejavnosti se
ob rednem učno-vzgojnem
programu pripravljajo za sa-
mostojno delo. Za trden ko-
rak v življenje. Ko odletijo z
varnega gnezda, ki je mno-
gim iz gmotno in socialno
ogroženih družin v resnici
prvi dom, se kot lastovke ra-
di vračajo vanj, bodisi po na-
svet ali samo na kramljanje o
novih poteh življenja.
MATEJA PODJED
V treli žalsi(ili Icrajevniii
sifupnostili za samoprispevelc
y nedeljo bodo glasovali v Preboldu, na Vranskem In v Žalcu
Potem ko letos v žalski
občini ni več občinskega sa-
moprispevka, se je za uved-
bo krajevnih samoprispev-
kov odločilo že precej kra-
jevnih skupnosti. V nedeljo
pa bodo referendumi za
uvedbo krajevnih samopri-
spevkov tudi v krajevnih
skupnostih Prebold, Žalec
in Vransko. Krajani se bodo
odločali predvsem za razre-
šitev nekaterih komunalnih
težav. Na Vranskem pa med
drugim tudi za obnovo šole.
V Žalcu naj bi krajani pri-
spevali odstotek in pol iz
osebnih dohodkov, upoko-
jenci pa 0,75%, tisti, ki preje-
majo manj kot 31.000 dinar-
jev, pa bodo plačevanja sa-
moprispevka oproščeni. Z
zbranim denarjem namera-
vajo zgraditi otroški vrtec s
šestimi igralnicami, mrliško
vežico, urediti kopališče za
Savinjo, kanalizacijo ter uli-
ce, pločnike in javno razsvet-
ljavo.
V Preboldu naj bi za samo-
prispevek plačevali po dva,
odstotka od osebnih dohod-
kov. Urediti nameravajo vo-
dovod in kanalizacijo, razši-
riti mrhško vežico, obnoviti
dom Svobode ter dvorano v
zadružnem domu, kopališče
ter razširiti telefonsko
omrežje v hribovitem prede-
lu Marija Reke. Tudi v Pre-
boldu bodo plačevanja sa-
moprispevka oproščeni upo-
kojenci z najnižjimi pokojni-
nami, kar seveda velja prav
tako za Vransko, kjer naj bi
sicer krajani za samoprispe-
vek plačevali po 1,5 odstotka
od osebnih dohodkov.
V	krajevni skupnosti
Vransko bodo opravili šte-
vilna komunalna dela v vseh
zaselkih, del sredstev bodo
namenili za izgradnjo avto-
busne postaje, ureditev
športnega igrišča v Prekopi
ter za obnovo šolske kuhi-
nje. Z zbranim denarjem bo-
do razpolagali vaški sveti.
V	vseh treh krajevnih
skupnostih seveda račun^io
tudi na prispevke samou-
pravnih interesnih skupno-
sti ter pomoč združenega de-
la in zasebnih obrtnikov. Se-
veda pa tudi v bodoče ne bo
šlo brez prostovoljnega dela
in prispevkov krajanov.
JANEZ VEDENIK
iVIaniša icmetijslca proizvodnja
v Žalcu načrtujejo večjo proizvodnjo hrane
V žalski občini letos ne bo-
do dosegli načrtovane kmetij-
ske proizvodnje. Vzrok za to
je v suši, pa tudi v previsoko
zastavljenih ciljih, ki izvirajo
iz izjemno dobre letine v letu
1984.
Hmelja so letos pridelali
2859 ton ali skoraj desetino
manj kot so načrtovali, jabolk
le 1570 ton ah tretjino manj,
mleka deset milijonov 900.000
litrov ali četrtino manj. Mladih
govedi so spitali 1303 tone ali
tretjino manj kot so načrtovali.
prašičev pa devetnajst ton, kar
je le petina načrtovanih koli-
čin. Le pšenice so pridelali več
kot so načrtovali - 1178 ton ali
štirideset ton več.
Sicer pa so v občini izvedli
nekaj zemljiških operacij, ka-
terih cilj je seveda povečana
proizvodna hrane. Regulirali
in meliorirali so prvi del koma-
sacijskega področja Korgščice
v izmeri 167 hektarov. Do kon-
ca leta bo končana komasacija
kompleksa Virte v velikosti 32
hektarov. Omeniti velja tudi
urejanje planinskih pašnikov
na Dobrovljah, Čreti in v Za-
homcah. Obsežno so zastavlje-
ne naloge na tem področju tu-
di za prihodnje leto. Tu velja
omeniti hidromelioracijo in
komasacijo drugega dela
Kompleksa Konjščice na povr-
šini 200 hektarov, hidromeli-
oracijo kompleksa Gomilsko-
-Šmatevž v velikosti 35 hekta-
rov, namakanje kompleksa
Šmatevž na po\Tšini 200 hek-
tarov ter dopolnitev obstoječih
namakalnih sistemov v hme-
ljiščih družbenega in zasebne-
ga sektoij a na površini 300
hektarov. Prihodnje leto naj bi
obnovili tudi 63 hektarov hme-
ljišč ter zgradili osem hektarov
hmeljišč v družbenem sektor-
ju. V zasebnem pa naj bi obno-
vili 39 hektarov hmeljišč ter
zgradili 28 hektarov žičnic. V
Mirosanu načrtujejo obnovo
23 hektarov nasadov jablan.
JANEZ VEDENIK
Uspešen mozirski ^
radiokiub
Radioklub Mozirje je edina
nizacija s področja tehnične
re v mozirski občini. Žal je d
nje kluba za večino ljudi b<
manj neznano, saj k tej anoi '
sil pripomore že sama specif ^
delovanja. Dejavnost se i
predvsem v klubu, med tefe
njem na planinah, ob konstr
stvu pa predvsem doma.
Radioklub šteje nad sto član
tega je 42 osebnih operateij
klubskih operateijev, ostali
člani CB sekcije, sprejemnoo I
sekciji im^o organizirani na ( I
ziije in COŠ Gorr\ji grad. Čla i
ba se povezujejo z amaterji
movini in po svetu preko kra
ultrakratkih valov. Na podroi
čine pa delile poleg klubskih
ko 30 osebnih amaterskih
Tehnični pogoji jim omogočji
zveze preko amaterskih satel
Radioamateiji se danes uk
z vsemi področji elektronike,
munikacij vseh vrst pa vse do
ja in gradnje različnih elektr
naprav. Pomembno vlogo ini
šiijeryu tehnične kulture me
mladino in tudi odraslimi, Zi
dejstvo, da prenekateri vr
strokovr^ak v naših tovarna}
v vzgojno-izobraževalnih usti
izh^a iz radioamaterskih vri
si je pridobil osnovno znanj*
kušnje.
Člani mozirskega radioklu
bro sodelujejo z oddelkom 2
sko obrambo in občinskim i
teritorialne obrambe, kajti ne
je pomen radioamaterstva za
be splošnega ljudskega odj
družbene samozaščite.
RAJKO Pl
V Lembergu za
starejše
sokrajane
Od vseh prebivalcev jih je v
šmarski krajevni skupnosti
Mestinje kar deset odstotkov
takšnih, ki so stari nad se-
demdeset let. Zato ni naključ-
je, da temu delu občanov v tej
krajevni skupnosti posvečajo
veliko pozornost. To se je po-
kazalo tudi prejšnji teden, ko
so v prostore lemberške os-
novne šole povabili in pogosti-
li vse sedemdeset in več let sta-
re sokrajane. Lemberške go-
spodinje so kuhale in pekle,
igrali so harmonikaiji, tiste, ki
na srečanje niso mogli priti pa
so obiskali mladinci na domu.
Za vse so organizirali tudi
prevoz.
M. A.
Sporna iokacija nove trgovine
Krajevno vodstvo Dobrne grozilo z odstopi
Zazidalni načrt Dobrne je
zadnje dni ponovno osred-
nja tema pogovorov v tej
krajevni skupnosti. Tokrat
je sporna lokacija nove tr-
govine, ki naj bi jo začel
graditi sozd Merx že prihod-
nje leto. Društvo za varstvo
okolja iz Dobrne namreč ne
soglaša z lokacijo, ki sta jo
predlagala vodstvo krajev-
ne skupnosti in celjski načr-
tovalci prostora.
Čeprav gre med predlaga-
nima lokacijama le za nekaj
deset metrov razlike, je spor
segel že tako daleč, da so za-
čeU krajevni funkcionarji
groziti z odstopi, Z name-
nom, da razumno razreši
spor, je celjska občinska
konferenca Socialistične
zveze pred kratkim sklicala
sestanek, Iger sta se sprti
strani ponovno skušali spo-
razumeti.
Brez predstavnikov SZDL
bi bil to tudi tokrat jalov po-
sel, kajti niti društvo za var-
stvo okolja niti krajevno
vodstvo nista odstopila od
svojega prepričanja, čeprav
nobena stran ni imela na vo-
ljo dovolj argumentov, s ka-
terimi bi podprla svoje mne-
nje. Ne gre namreč le za var-
stvo okolja, temveč tudi za to
koliko bi trgovina na tej ali
oni lokaciji stala. Zato so se
na seji dogovorili, da bo Za-
vod za načrtovanje in izgrad-
njo Celja finančno ovredno-
til obe možnosti in izdelal ta-
ko natančen načrt, da bo
moč nazorno videti, kohko
in kakšno zemljo bo potreb-
no žrtvovati za novo trgo-
vino.
Ob tem bo Zavod za načr-
tovanje in izgradnjo tudi ra-
zložil, kako si predstavlja na-
daljno pozidavo Dobrne, kaj-
ti novi objekti so dolgoročno
nedvomno potrebni, če ho-
čejo v Dobrni še naprej raz-
vijati zdraviliški turizem. Tu-
ristom je namreč treba ponu-
diti tudi kaj drugega kot svež
zrak in trim steze. Tega se v
krajevni skupnosti vsi zave-
dajo, le da so predstave, ka-
ko nadaljni razvoj izpeljati,
razUčne. Društvo za varstvo
okolja iz Dobrne, ki šteje več
kot tristo članov zahteva, da
se zaščitijo vse zelenice, ob-
stoječi parki in obdelovalna,
rodovitna zemlja, ter predla-
ga adaptacijo že obstoječih
dotrajanih poslopij in nado-
mestne gradnje.
Načelno s tem soglašajo
tudi načrtovalci in krajevno
vodstvo, odločitev za eno ali
drugo lokacijo nove trgovine
pa bo pokazala, ali so v kra-
jevni skupnosti Dobrna pri-
pravljeni odšteti za lepše in
urejeno okolje kakšen dinar
več. Zavod za načrtovanje in
izgradnjo iz Celja bo predla-
gani lokaciji finančno ovred-
notil že v decembru in sicer
še pred javno razgrnitvijo za-
zidalnega načrta celjske ob-
čine.
VILI EINSPIELER
SJabe gostilne ho potrebno zapreti
Čistoča ostaja glavni problem vseh gostišč na Šmarskem
V občini Šmarje pri Jelšah
je premalo dobrih gostiln.
Pravzaprav jih je veliko sla-
bih, takšnih, ki mečejo slabo
luč na celotno področje go-
stinstva in turizma šmarske
občine. Turizem pa je v tej
občini ena od treh prednost-
nih panog gospodarstva. Na
celotnem območju občine je
38 gostinskih objektov v pri-
vatnem sektorju, 17 v družbe-
nem sektorju, 12 restavracij
in 16 hotelov. Žal bi bilo med
vsemi temi objekti (razen ho-
telskimi) težko najti takšne-
ga, ki bi si zaslužil tri zvez-
dice.
Da je stanje na tem področju
zares zaskrbljujoče, je pokazal
letošnji inšpekcijski ogled sta-
nja gostinskih obratov v druž-
benem in zasebnem sektoiju.
Večina obratov namreč ne
ustreza določbam pravilnika o
minimalnih tehničnih pogojih
poslovnih prostorov za gostin-
sko dejavnost in o storitvah v
gostinskih obratih.
Največji problem je. higiena.
Gostinski objekti so slabo higi-
ensko vzdrževani, zaposleno
osebje pa ne upošteva osnov-
nih pravil čistoče. Odvzeti bri-
si na snažnost v nekaterih go-
stinskih objektih so pokazali,
da je higiensko stanje zelo sla-
bo. V vsakem objektu je bila
več kot polovica brisov nes-
nažnih, poleg tega pa so bile v
ryih tudi bolezenske bakterije.
Drug problem je opremlje-
nost gostinskih objektov. Ve-
čina gostiln je dolgočasnih, ne-
privlačnih, z dotrajano opre-
mo. Pri starejših objektih ima-
jo probleme s toplotno izolaci-
jo, zračenjem, ogrevanjem pro-
storov in podobnim.
Poglavje zase je gostinska
ponudba, ki je ozka, neizvirna,
neprivlačna. Mnoge gostilne
so se zaradi dobičkonosnosti
prelevile v bifeje, zato bo imel
inšpektor v kratkem kar do-
volj dela. Tudi z izločanjem iz
prometa tistih odprtih vin, ki
so slaba, ter neprimerne hrane.
živil.
Sploh je šmarska gostinska
ponudba vse bolj bifej skega
značka, kar pa je povsem v na-
sprotju s težnjami v občini.
Bržčas bo treba občinsko
davčno politiko ubrati tako, da
bo le-ta pospeševala gostilni-
ško in zavirala bifej sko ponud-
bo. Največ dela pa v tem času
čaka občinkega sanitarnega in-
špektorja. Ker do sedaj izdane
odločbe za odpravo pomanjk-
ljivosti niso veliko zalegle, bo
treba seči po strožjih ukrepih.
»Globe« pri sodniku za prekr-
ške stanja ne spreminj^o,
morda ga bodo zaprta gostilni-
ška vrata.
MARJELA AGREŽ
1085
NOVI TEDNIK - STRAN 9
Topolšica brez trgovine
Medtem ko so ponekod ob
prazniku republike odpirali
nove objekte so v Topolšici
pred prazniki po več kot
petdesetih letih zaprli edi-
no trgovino v tem zdravili-
škem kraju.
Med obema vojnama so bi-
le v Topolšici kar tri trgovine
in sicer pri Menhartu, Kova-
ču in Lukmanu. Po vojni se
je najdlje obdržala trgovina
pri Menhartu, ki sojo kasne-
je preselili v nekdanji objekt
»Zora«, ki je bil v sestavi
zdravilišča. Ko so leta 1983 ta
objekt podrh zaradi novega
hotela Vesna, so trgovino
presehh v gasilski dom in jo
sedaj dokončno ukinili.
Že na občnem zboru novo-
ustanovljenega turističnega
društva v Topolšici 26. no-
vembra 1983 leta so krajani
vpraševali glede izgradnje
nove trgovine, stanovanj in
pošte. Le la se že več kot 60
let stiska v malem prostoru.
Takratni predsednik krajev-
ne skupnosti Topolšica Rudi
Rožič je odgovoril, da bodo
vsi ti objekti verjetno zgraje-
ni že v letu 1984, kar pa se žal
ni zgodilo. Čeprav se je To-
polšica kot kraj po vojni zelo
razširila, saj so na vsaki stra-
ni ceste do samega zdraviliš-
ča zrasle številne hiše delav-
cev zaposlenih v zdravihšču,
Šoštanju in Titovem Vele-
nju, na te vsakodnevne po-
trebne objekte niso zadosti
mislili in tako je sedaj prišlo
do ukinitve še edme preosta-
le provizorne trgovine.
Ljudje seveda upravičeno
negodujejo, saj morajo sedaj
po najnujnejše življenjske
potrebščine v 4 km oddalje-
ni Šoštanj. Upajmo, da bodo
ob številnih neizkoriščenih
zdraviliških objektih le našh
primeren prostor tudi za za-
časno trgovino v zadovolj-
stvo krajanov in nenazadnje
tudi zato, ker se Topolšica
vedno bolj razvija tudi kot
zdraviliški kraj, v katerega
prihaja vedno več tujcev.
V. K.
Poilod po poteh
Pohorsfcega
batallona
Planinsko društvo Zreče, ki
sodi med n^bolj delovna dru-
štva v koryiški občini, se že
skrbno pripravlja na organiza-
cijo tradicionalnega pohoda po
poteh Pohorskega bataljona.
Letošrxji bo že deveti po vrsti.
Planinska pot na Osankarico
in Roglo se bo pričela na zbor-
nem mestu 12. januaija pri-
hodnje leto ob 7. uri zjutreg v
Oplotnici. Na prizorišču zad-
nje bitke legendarnega Pohor-
skega bataljona, pri Treh žeb-
Ijih, bo ob pol devetih kome-
moracija. Spominska sloves-
nost pa bo tudi ob pol treh po-
poldne na Rogh.
Pokrovitelj tega tradicional-
nega pohoda je Unior v sodelo-
vanju z ostalimi delovnimi or-
ganizacijami v konjiški občini.
M. P.
FERRALIT ŽALEC
Cesta žalskega
tabora 10
Komisija za delovna razmerja TOZD STROJNI OBRAT
objavlja
naslednja prosta dela in naloge
planer polizdelkov in proizvodnje
(1 izvajalec)
Pogoji:
-	zaključeno izobraževanje na V. stopnji zahtevnosti
srednjega usmerjenega izobraževanja smer STROJ-
NI TEHNIK
-	1 leto delovnih izkušenj v planiranju
-	tečaj iz varstva pri delu
Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s tro-
mesečnim poskusnim delom.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev
pošljite v 8. dneh po objavi na naslov:
FERRALIT ŽALEC. Cesta žalskega tabora 10.
O izidu bomo kandidate obvestili v 15 dneh po
opravljeni izbiri._
10 prinaša obilo
liie
ftz ženice, ki se je vpel v objek-
it Vojnikom, v Kladnartu, je ob-
iimi sončnimi žarki. Če so žarki
svetla in bistra misel, ki se
)iElizabete Majger, ki je v prete-
ipopnlnila štiriinosemdeset let.
ipri starejši hčerki Marici Prelož-
il leta vnaša v številno družino
i postori po hiši in okoli nje le
ti more. Nihče je ne sih, a kaj ko
ne more biti.
'a v Ghnskem, v družini je bilo
ofito nobenemu ni bil odmerjen
Zgodaj je morala poprijeti za
Ovijati vse do tedaj, dokler se ni
pfioža je vzela knapa, se z njim
in tu sta si ustvarila družino.
S spravila na svet, medtem pa je
t^oko pod zemljo, tam v dalnji
premog. Ko je bil ncoml^ši
cleti, je dobila sporočilo, da ji je
sebe je preživljala tako, da je
1 in šele po dolgih letih si je
] '^ino za umrhm možem.
se poročila,«' pravi smeje in
("i tem pa ne skriva ponosa nad
I \ svojo mamo nadvse radi. Le
'il mehke pogače, zlasti Če je
in pomirjujoča?	2 s
Vodovnilf in njegovi
Poboroi na kaseti
Pred dvema letoma je bila v
Zrečah svojstvena prireditev,
ko so člani kulturnega dru-
štva, domačini s Skomarij,
Gorenja, Bezine in Zreč, ob
slovenskem kulturnem praz-
niku prepevali in pripovedo-
vali pesmi Jurija Vodovnika.
Ta izjemni ljudski pevec,
kronist dogodkov njegovega
časa v vezani besedi, sicer pa
veščak mnogih kmečkih »an-
tverhov« (poklicev), je zapustil
pismo in v izročilu vehko bo-
gastvo izvirne ljudske literarne
tvornosti. Ni čudno, da se je
globoko vkoreninil med ljud-
mi, ki so njegove rime ponav-
Ijah iz roda v rod pri opravihh
v zapečku, ob domačih prazni-
kih in na proščenjih. In tako se
je ohranil v obeh oblikah, v
pisni in izročilu, do današnjih
dni - vendar ne brez hvale
vrednih zaslug ljubiteljskih
kulturnih ustvaijalcev v njego-
vem kr^u.
In takrat so se srečno našli
na tej prireditvi tudi sodelavci
priljubljene oddaje »Sloven-
ska zemlja v pesmi in besedi«,
ki jih je Jurij Vodovnik v iz-
vedbi domačinov z zreškega
Pohorja osvojil in zdaj je po-
srečena posledica tega stika
tu!
Glasbena kaseta pod naslo-
vom »O pohorskem, kmetu
vam hoč'mo zapet« vsebuje 13
Vodovnikovih pesmi, ki so
večjidel pete, nekatere pa tudi
pripovedovane v krcgših od-
lomkih, vse to pa prepletajo tu-
di godčevske viže. N^ izvajalci
poj6 ah pripovedujejo, oboje
preveva zveneče južnopohor-
sko narečje s svojimi odprtimi
vokali in v odsekanem ritmu,
kot zveni hod v lesenih cokljah
in kot se sunkovito zaganja ve-
ter v vrhove vitkih pohorskih
smrek ter rožljajo skodlje
streh.
Jurij Vodovnik, živel je v
Prešernovem in Slomškovem
času, je opisal veliko dogod-
kov, ki so pretresu ljudi. I^se-
ta vsebuje nek^ takih: Pesem
o lovrenškem Tončku in Do-
hnškovih sinovih. Poje o tra-
gični usodi preprostih kmeč-
kih ljudi vrženih v izjemne
okohščine. Tudi kakšno prine-
šeno pripoved je znal prehti v
verze, kot je na primer Pesem
o strupu po pridigi Janeza Sve-
tokriškeg. Je silno hudomu-
šen, ko se ponorčuje iz teh
smešnih »purgaijev« in novih
časov. Kljub lahkotnosti in
enostavnosti v svojih verzih
Vodnik poje o delu in razme-
rah v življer\ju pohorskih kme-
tov ter tako v rime zaklepa
svojstveno pričevanje o druž-
benih in socialnih razmerah, ki
ga je poznanjsko obvladal.
.In še beseda o izvajalcih. Vse
je nepotvorjeno in izvirno. Gla-
sovno so ubrani in sledijo izro-
čila v ljudskem petju, kije eno-
stavno, polnozvočno in čisto.
Narečja nevajen poslušalec bo
po nek^kratnem poslušanju
premostil tudi to oviro, ki jo
predstavljeno lokalizmi in
okrajšave besed. Narečje ima
pri Vodovniku pač pomemben
delež v njegovi izvirni privlač-
nosti.
O hvalevrednem delu ohra-
rxjevalcev ljudskega izročila na
območju zreškega Pohorja pa
kaj več ob drugi priložnosti.
JURE KRAŠOVEC
Kaseta z Vodovnikovimi
pesmimi je v redni prodaji v
trgovski mreži, tisoč izvodov
pa ima kulturna skupnost
Slovenske Konjice posebej
namenjenih za razna društva
in druge kulturne delavce. Da
je do izida kasete sploh prišlo,
gre zahvala predvsem dru-
štvu Svoboda Zreče, ki je ob-
delavo Vodovnikovih pesmi
predlagalo Inštitutu za slo-
vensko narodopisje v Ljublja-
ni. Večino pesmi je bilo pos-
netih lani v živo na prireditvi
v Zrečah, le del pa tudi na
terenu. Izid je podprla Kul-
turna skupnost Slovenije. Ka-
seta nosi oznako Slovenska
zemlja v pesmi in besedi - 5.
1Q. STRAN - NOVI TEDNIK
5. DECEMBER 1985
Pionirji
fotografirajo
še preden se je naša akcija
zadela, so se nam oglasili pi-
onirji z osnovne šole Anton
Aškerc v Titovem Veler\ju ter
nam s šopom fotografij nazna-
nili, da pri njih že pridno dela-
jo. Očitno tudi letos pionirji iz
Titovega Velenja štartno na
največjo nagrado, ki jo vsako
leto skupaj s Fotolikom pode-
limo najuspešnejšemu krožku,
vendar naj Vsem ostalim pove-
mo, da čaka skora^j enakovred-
na nagrada tudi naslednji kro-
žek oziroma tistega, ki se bo
letos prvič priključil naši akci-
ji. Letos bomo pripravili raz-
stavo ob zaključku šolskega le-
ta v celjskem Muzeju revoluci-
je, kjei bomo podelili prizna-
nja in nagrade. Fotolik bo tudi
letos za vsako objavljeno foto-
grafijo na tej strani prispeval
nagradni kupon, ki je vreden
600 din in ga bodo naši prijate-
lji lahko vnovčili v njihovi pro-
dajalni. Pričnite pošiljati pri-
spevke že sedaj, saj bomo upo-
števali sodelovanje skozi vse
leto.
Pred šolo pa je nastal posne-
tek, ki nam ga je že prejšnje
šolsko leto poslal Boštjan Ko-
rent iz osnovne šole Frana Ro-
ša v Celju. Boštjan bi dobil
boljši učinek, če bi vzel široko-
kotni objektiv, ki bi mu omo-
gočil, da bi bil sošolec v ospre-
dju bolj viden, linije zida in šo-
le pa bi bile popačene.
Urednik fotografije
Potovala sem z
Vlakom bratstva
Vsaki dve leti odpelje Vlak
bratstva v Srbijo, da obudimo
spomine na težke vojne čase, ko
so bratje Srbi odprtih src sprejeli
naše izgnance. Letos sem se z
Vlakom bratstva odpeljala tudi
jaz, ker sem bila izbrana na na-
gradnem natečaju.
Nad nepregledno nižino se je
smehljalo jutranje sonce. Med
zrelimi koruznimi polji je vozil
Vlak bratstva. Z enega od njego-
vih številnih oken sem opazovala
to čudovito žitnico Jugoslavije.
Prelepa polja so se kmalu zače-
la spreminjati v vse številnejša
naselja, ki so rasla in zrasla v pre-
čudovito mesto Beograd. Na že-
lezniški postaji nas je pričakala
množica ljudi. Igrala je godba, vi-
hrale so zastave.. . Ljudje so se
objemali in po licih so jim tekle
solze, ki so izražale iskreno ljube-
zen do svojih vojnih tovarišev.
Znanci so se morali kmalu po-
sloviti, saj je bivše izseljence ča-
kalo še dolgo potovanje. Še nek^
ur smo lahko opazovali divjo le-
poto srbske pokrajine. Zdaj je bi-
la nizka in rodovitna, zdaj se je v
velikih skalnatih gmotah dvigala
v višave.
Ob progi so bile številne posta-
je in na vsaki so nas pričakali
ljudje veselo in nestrpno. Spreje-
mali so nas s smehom, od nas so
se poslavljali s solzami.
Hvala ti, bratska Srbya, za ve-
selje, solze in spomine!
VESNA TLAKER, 7. r
OŠ II. grupe odredov
MOZIRJE
Semafor
Semafor sredi ceste stoji,
na sebi ima lučke tri.
Prva je rdeča, druga rumena,
tretja, ta pa je čisto zelena.
Če Janezek ne uboga,
zelena luč mu pravi:
»Janezek, pojdi čez cesto
pri luči pravi!«
Kaj naj tu še dodala bi?
S^ bilo nobene nesreče ni!
BRIGITA JELEN, 3. r
OŠ TAEOR
Tiho, tiho pada sneg
Zjutraj, ko sem se prebudil,
sem videl, kako padajo snežinke
na tla. Hitro sem se oblekel in
stekel po svoje tovariše, da nare-
dimo sneženega moža. Zbral sem
tovariše in pričeli smo delati sne-
ženega moža. Dražen, Dragan ^n
jaz smo začeli valiti velike sneže-
ne kepe. Kmalu smo končali z
delom. Pred nami je stal velik
snežen mož. Kepali smo se okoli
moža. Tudi zaplesali smo okrog
njega in bili zelo veseli. Klicale
so nas mame, n^ pridemo gor.
Zelo smo bili žalostni, ker smo se
morali vrniti domov. Ko sem
drugo jutro šel v šolo, sem videl,
da se je sneženi mož stopil. Na-
smejal sem se in se odpravil v
šolo.
DRAGO KOLAR, 4. a
OŠ XIV. divizije
TITOVO VELENJE
NAGRAJUJE
ATKINE
IZŽREBANCE
OPIS
SEN
ROG
Na začetek zgornjih besed moraš dodati nekaj črk, da
boš dobil tri besede naslednjega pomena: letni čas, izmi-
šljeno žival iz slovenske legende in časnik. Opisi so pome-
šani med seboj, a najbrž ne boš težko ugotovil vrstnega
reda. Besede, ki jih boš dopisal, sestavljajo slovenski pre-
govor.
Dopisnico z odgovorom pošlji na naslov: NOVI TED-
NIK, Trg V. kongresa 3a, 63000 CELJE, do torka, 10.
decembra 1985. Enega od reševalcev bo nagradila tovarna
AERO.
Avtor verzov, ki jih je Atka predstavila v prejšnji zanki,
je slovenski pesnik OTON ŽUPANČIČ. Zreb pa je bil
naklonjen: Bojani Fras, Škapinova 8, 63000 Celje.
KOVINSKA
INDUSTRIJA
VRANSKO P.O.
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA
OBJAVLJA
naslednja prosta dela in naloge
1.	projektant - za Sarajevo
marketing-razvoj
2.	projektant - konstruktor
3.	potnik - na terenu REKA
4.	eiektrikar
5.	strugar
6.	več ključavničarjev
7.	več kleparjev
8.	ličar
Pogoji:
pod 1 se zahteva visoka šola tehnične smeri zahtev-
nosti VII ali višja šola tehnične smeri zahtevnosti VI
in dve leti delovnih izkušenj
pod 2 se zahteva višja šola tehnične smeri zahtevno-
sti VI in dve leti delovnih izkušenj
pod 3 se zahteva srednja šola komercialne ali druge
ustrezne smeri zahtevnosti V in eno leto delovnih
izkušenj
pod 4, 5, 6, 7 se zahteva poklicna šola ustrezne smeri
zahtevnosti IV eno leto delovnih izkušenj
pod 8 se zahteva ustrezna šola, skrajšan program
zahtevnosti II in eno leto delovnih izkušenj
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen cas s
trimesečnim poskusnim delom.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev
naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov:
DO »KOVINSKA INDUSTRIJA VRANSKO«, Vransko
57,
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30. dneh po
končanem izbiranju ponudb.
Svet Srednje šole za ekonomsko
usmeritev
Tone Grčar Celje
ponovno razpisuje dela in naloge:
- ravnatelja šole
Za ravnatelja šole je lahko imenovan, kdor izpolnjuje
naslednje pogoje:
-	da ima visokošolsko izobrazbo ekonomske, prav-
ne ali filozofske smeri in izpolnjuje pogoje za učitelja
srednje šole
-	da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojno-
izobraževalnem delu in pedagoško izobrazbo
-	da ima organizacijske sposobnosti
-	da je družbenopolitično aktiven in da pri svojem
delu uveljavlja načela socialističnih samoupravnih
odnosov
-	da predloži ustrezen pismen predlog o načinu
uresničevanja programske usmeritve in nakaže svo-
jo vlogo pri uresničitvi toga programa
Imenovanje velja za štiri leta
Pisne prijave kandidatov sprejema odbor za delovna
razmerja Srednje šole za ekonomsko usmeritev To-
ne Grčar Celje, 15 dni od dneva objave razpisa.
Izvršni odbor
CENTRA ZA MLADINSKI
TURIZEM CELJE
objavlja prosta dela in naloge
vodje delovne skupnosti
Centra za mladinski turizem - za nedoločen čas
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjeva-
ti še pogoje po pravilniku:
-	visoka ali višja izobrazba ekonomske, turistične ali
geografske smeri
-	5 let delovnih izkušenj za višjo in 3 leta za visoko
izobrazbo, pri izvajanju de! in nalog iz tega področja
Kandidati, ki se bodo prijavili na razpisana prosta
dela in naloge vodje delovne skupnosti, naj pošljejo
prijave z opisom dosedanjega dela in dokazili o
izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi
na naslov:
Center za mladinski turizem Celje, Kocenova 2
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po kon-
čanem zbiranju ponudb.
l>OI$eiriV...2ELEZMIIAIUU
Klasične in kovane kljuke, obešanke, ključavnice
za zidanice in še marsikaj kar zaman iščete dru-
god, dobite v Železnlni.
ko vi note h n a tozd tehnična trgovjiia
5. DECEMBER 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 11
•	Ivan H. m Milan M. sta
spremljala tri dekleta po Can-
karjevi m Stanetovi ulici v
Celju. Fanta sta se očitno ho-
tela malo postaviti pred de-
kleti in sta v obeh ulicah raz-
bila 6 prometnih znakov. Ni
znano, če sta s to objestnostjo
kaj zrastla v očeh deklet, sod-
nik pa jima tega zagotovo ne
bo štel v dobro.
•	Srečko O., Asim M. in
Franjo C. so se stepli pred
hotelom Merx. Krajši konec
je potegnil Franjo C., ki je
prestregel največ udarcev. O
tem, kdo se bo zadnji smejal,
pa bo odločil sodnik za pre-
icrške.
® Jože V. in Enes S. sta so-
delovala v pretepu V gostilni
Ob Savinji. Oba so prepeljali
V prostore za treznenje, za Jo-
žeta V. pa se je srečanje z mi-
ličniki končalo še s precejš-
njo finančno izgubo; naredili
so preiskavo v njegovem sta-
novanju in našli ter zaplenili
kar pol kilograma mari-
huane.
•	Za intervencijo so prosili
tudi iz gostilne Čulk, Iger je
razgrajal star znanec milični-
kov (in sodnikov za prekrške)
Marjan R. Marjan je znan po
tem, da samo vpije, nikoli pa
se ne pretepa. Tudi tokrat je
le preizkušal svoje glasilke.
S.Š.
Pojasnilo
v prejšnji številki našega časo-
pisa smo v rubriki »Nočne cvet-
ke« objavili, daje na celjski avto-
busni postaji razgrajal Leopold
O. Oglasil seje Leopold Oserban,
slikopleskar iz Stanetove ulice v
Celju, ker se čuti prizadetega. Za-
to pojasnjujemo, da na avtobusni
postaji v Celju ni razgrajal Le-
opold Oserban iz Stanetove uli-
ce, ampak Leopold O., ki stanuje
v Iršičevi ulici 14 v Celju.
Družbeno premoženje še vedno
varujemo slabše od zasebnega
v prvih desetih mesecih
letos so miličniki in krimi-
nalisti na Celjskem obrav-
navali 4220 kaznivih dejanj
(na lestvici vodi Celje s 1635
kaznivimi dejanji pred Ti-
tovim Velenjem z 852 kaz-
nivmi dejanji), v katerih je
bilo za več kot 400 milijo-
nov dinarjev škode. Večino
te škode je utrpelo družbe-
no premoženje, kar potrjuje
ugotovitev, da je družbeno
premoženje še vedno pravi-
loma slabše zavarovano od
zasebnega.
Delavci organov za notra-
nje zadeve so tudi letos opra-
vili precej preventivnih pre-
gledov, ugotovitve pa kaže-
jo, da se odnos do družbene-
ga premoženja že izboljšuje,
vseeno pa je še preveč nepra-
vilnosti, da bi lahko govorili
o dobrem varovanju. To še
posebej velja za nekatere de-
lovne organizacije, kjer so ta-
tvine najbolj pogoste. Tako
so letos največ tatvin odkrili
v Gorenju Titovo Velenje -
kar neksg več kot 80, na dru-
gem mestu je z vpč kot 70
kaznivimi dejanji ŽTO Celje
(vlomi v vagone). Precej ta-
tvin je še vedno na nezavaro-
vanih gradbiščih Igrada in
Gradisa (nekaj več kot 60), s
precejšnjim številom tatvin
in drugih kaznivih dejanj pa
sc lahko/>pohvalita« tudi Že-
lezarna Štore (več kot 30) in
Cinkarna (nek^ več kot 20
kaznivih dejanj).
Organi za notranje zadeve
ugotavljajo, da je še vedno
veliko skladiščnih prostorov
povsem nezavarovanih ali pa
zelo slabo varovanih. Dokaj
neučinkovite so tudi čuvaj-
ske službe, saj so na teh de-
lovnih mestih pogosto lju-
dje, ki so slabo delah v proiz-
vodnji ali pa so za kakšno
drugo delo nesposobni iz
zdravstvenih razlogov. Zato
tudi rezultati preventivnih
akcij ne presenečajo: čuvaji
pogosto zapuščajo svoja de-
lovna mesta (8 primerov),
prihajajo vinjeni na delovno
mesto (7 primerov), spijo na
delovnem mestu (31 prime-
rov), predvsem pa so slabo
seznanjeni s svojimi naloga-
mi. Večkrat tudi ni pravega
nadzora nad čuvajsko
službo.
Organi za notranje zadeve
so poslali 81 poročil o ugo-
tovljenih pomanjkljivostih
delovnim organizacijam, •
vendar pa je bil odziv skro-
men; praviloma so v delov-
nih organizacijah v opraviči-
lo na^jraje poiskali objektiv-
ne vzroke (kadrovske težave,
pomanjkanje denarja ipd.).
Zato bi veljalo izpostaviti ne-
kaj primerov najbolj neres-
nega varovanja družbenega
premoženja: Termoelektrar-
na Šoštanj (slab nadzor nad
gibanjem). Gorenje (tatvine)
in Hmezad (ravnanje s
strupi).
S. ŠROT
Goljufivi
poslovodja
Kriminalisti so ovadili
Mirka Mastnaka, poslo-
vodjo trgovine v Loki
pri Žusmu (Kmetijski
kombinat Šentjur), ki je
v zadkih dveh letih po-
neveril za več kot 6 mili-
jonov dinarjev, tako da
ni odvajal dnevnih izku-
pičkov.
Mastnak je bil precej iz-
najdljiv, zato poneverbe
tudi niso odkrili tako dol-
go. Dokumentacijo o pro-
metu je ponaredil, pred
vsako inventuro pa je na-
bavil blago, s katerim se
ni takoj obremenil, ga je
pa vnesel v popisne liste.
Tako kot pri večini pri-
merov takih goljufij, se je
tudi pri Mastnaku zalomi-
lo, še posebej, ker je po-
stal že kar lakomen in si
prigoljufal precej de-
S.S.
Divje vožnje razjarjenega mladoletnika
Nezanimiv film, še bolj pa verjetno
slaba vzgoja sta kriva za divjanje ko-
maj 15-letnega Celjana R. K., ko je
prejšnji torek uničil tovornjak in po-
škodoval več osebnih avtomobilov
ter naredil za približno 700.000 dinar-
jev škode.
R. K. je nek^ po 19. uri odšel iz kina,
ker mu film ni bil všeč. Jezo je najprej
stresel nad tremi osebnimi avtomobili,
ki so bih parkirani pred Elektrom; pri
vlomih v vozila je odnesel tudi dva
avtoradia in ju skril v bližnje grmovje.
Potem pa se je na parkirišču ob Vrun-
čevi ulici (za Kovinotehno) vsedel v
tovornjak in se odpeljal v Novo vas.
Na koncu Škapinove je moral obrniti
vozilo, ker pa je nevešč volana, je po-
škodoval tri osebne avtomobile. Malo
za tem je zapeljal na travnik, kjer je
tovornjak obstal v blatu.
Mladoletnik se je vrnil nazaj v Vrun-
čevo ulico in vlomil še v dva osebna
avtomobila in iz njih demontiral dva
avtoradia. Tokrat se je poskusil odpe-
ljati z osebnim avtomobilom, vendar
ni znal pravilno spojiti žic, zato je še
enkrat ukradel tovornjak in se odpe-
ljal v Trnovlje. Pri drugi vožnji je še
bolj pretiraval in zaradi prevelike hi-
trosti in neizkušenosti zapeljal s ceste
v jarek, nato pa v 40 centimetrov debe-
lo drevo, ki ga je tovornjak prelomil.
Drevo je padlo na cesto, tako da je bila
ta nekaj časa zapita za ves promet.
R. K. je tudi iz te nesreče odnesel
celo kožo. Očitno pa mu je bilo dovolj
voženj za ta večer in se je odpravil
domov. Nek£y po 21. uri, ko so ga mi-
hčniki izsledih s pomočjo občanov, je
že bil v postelji.
S.Š.
Neprevidno na
prednostno cesto
Po lokalni cesti iz Trnovega, je
zapeljal na magistralno cesto v
Sevcah voznik osebnega avto-
mobila MARJAN SEIDL, 21, iz
Laškega in zavijal v levo proti
Laškemu, ni pa se prepričal, če je
pot prosta. Z njegove leve strani
je takrat pripeljal z osebnim av-
tomobilom KAREL DEŽELAK,
35, iz T. Velenja, ki je sicer zavi-
ral, kljub temu pa se je zaletel v
levi bok Seidlovega vozila. Pri
nesreči so se huje ranili voznik
Seidl in njegova sopotnica ter so-
potnica v Deželakovem vozilu,
škodo pa so ocenili na okoli
500.000 dinarjev.
Pešec po desni
strani
Voznik avtobusa MARJAN
ŠTANCER, 34, iz Šentjurja, je
pripeljal avtobus iz Celja v Štore.
Pri hiši št. 63 je dohitel pešca
JANEZA JAGRA, 77, iz Kompol,
ki je hodil po desni strani in tik
pred avtobusom nameraval preč-
kati cestišče ter zato stopil na ce-
sto.- Štancer ga je zadel s spred-
njim desnim žarometom in zbil
po vozišču, pri čemer se je Jager
huje ranil - ima zlomljena rebra
in pretres možganov.
Neprilagojena hitrost
Iz smeri Aije vasi je pripeljal v
Titovo Velenje voznik osebnega
a'/tomobila CIRIL VERDELJ,
28, iz T. Velenja. Vozil je z nepri-
merno hitrostjo glede na stanje
cestišča, zato ga je začelo zanaša-
ti. Obrnilo ga je za 180 stopinj in
zaneslo na levi vozni pas, po ka-
terem je nasproti pripeljal s kom-
bijem KAREL BOLINC, 37, iz
Henove in prišlo je do trčenja.
Voznik Bolinc se je huje ranil,
dva sopotnika v Verdeljevem vo-
zilu pa imata lažje poškodbe.
Kosilnica in sod v košu
Neverjetna serija vlomov
je uspela 47-letnemu Anto-
nu Jeseneku iz Slovenske
Bistrice; v zadnjih letih je
samo na celjskem območju
vlomil (ali poskusil vlomi-
ti) v 77 vikendov in praznih
hiš, približno toliko vlomov
pa je izvršil tudi na mari-
borskem območju, predv-
sem v Slovenski Bistrici.
Številka pa verjetno še ni
dokončana, saj so krimina-
listi v vlomilčevi hiši našli
še nekaj stvari, za katere ne
vedo, čigave so. Verjetno
nekaj lastnikov vikendov
niti ni prijavilo vlomov, za-
to jih kriminalisti pozivajo,
da to čimprej storijo.
Jesenek je delal kot avto-
disponent na ŽTO Maribor.
Delovni čas (delal je ves dan,
vsak drugi dan pa je imel
prosto) mu je omogočil, da
seje pogosto odpravjal na ta-
tinske pohode. Glede na ši-
rok krog delovanja presene-
ča tudi njegova oprema: mo-
ped in koš.
Iz vikendov je jemal vse,
kar mu je prišlo pod roke: od
predmetov vrednih nekaj
starih tisočakov do kosilni-
ce, sodov in drugo. Podatke
o praznih vikendih in drugih
hišah je večkrat dobil od do-
mačinov.
Miličniki so precej časa
razpolagali s precej dcbrim
opisom vlomilca in tudi po-
gosto pripraljali zasede na
terenu. Vendar pa občani ni-
so bili pripravljeni sodelova-
ti; vsaj tako dolgo ne, dokler
ni vlomil tudi v njihov vi-
kend. Nazadnje je bilo vlom-
ljeno že v vsak drugi vikend
na tem območju, Jesenek pa
se je ujel v mrežo letos sep-
tembra, ko je miličnike ob-
vestil neki občan.
Antona Jeseneka so priprh
19. septembra letos, pri nje-
mu doma pa so našli tudi
precej nakradenih pred-
metov.
S.Š.
Prerivanje z
žeparji
v Celju so zašli trije znani
žeparji Zoran Radičevič in
Aleksander Lukič iz Požarev-
ca ter Zekan Petrovič iz Ba-
nje Luke, ki običajno kradejo
na vlakih med Beogradom in
Ljubljano.
Žeparji so takoj zavih v trgo-
vino »NIK« na Tomšičevem tr-
gu, kjer je Zoran Radičevič
spravil v potovalko troje hlač v
vrednosti 24.000 dinarjev. Ta-
tvino so opazile prodajalke in
poskušale zadržati žeparje pri
izhodu iz trgovine.
Začelo se je prerivanje, trem
prodajalkam pa je priskočil na
pomoč še neki občan, ki je bil
takrat v trgovini. Petrovič in
Lukič sta pobegnila, Radičevi-
ča, kije nekoliko manjši in šib-
kejši, pa so uspeh zadržati do
prihoda miličnikov. Pred trgo-
vino se je zbrala tudi precejš-
nja gruča radovednežev, ven-
dar nihče ni priskočil na po-
moč pogumnim prodajalkam.
Radičevič je bil tudi oborožen
in je kasneje z nožem napadel
miličnika, ki pa je njegovo na-
mero pravočasno opazil in ga
razorožil.	S. S.
Lahkomiselno poslovanje z
Italijansko firmo
Celjski kriminalisti so ovadili javnemu tožilcu 52-
letnega Evgena Sosiča iz Široke Paje pri Rovinju,
sicer pa direktorja Gorenja Korting Italia s sedežem
v Milanu. Sosič naj bi z lahkomiselnim poslovanjem
z italijansko firmo Carma SPI naredil Gorenju za več
kot 200 milijonov dinarjev škode.
Sosič je osumljen kaznivega dejanja nevestnega
gospodarjenja; kljub opozorilom iz Titovega Velenja je
vseeno posloval s sumljivo italijansko firmo in to na
odpit račun in brez zavarovanja plačil. V letih od 1980
do 1983 je Carmi dobavljal belo tehniko iz Titovega
Velenja in rjavo tehniko iz Grassaua, potem pa je
Carma SPI šla v stečaj. Izkazalo se je, da je imela le
toliko kapitala, da je pokrila obveznosti do države,
upniki pa so ostali na cedilu. Med njimi tudi Gorenje,
ki mu je Carma dolgovala 2 milijardi in 24 milijonov lir.
S. Š.
Popravek
v 34. številki našega časopisa (29. avgusta letos) se nam je v
prispevku pod naslovom »Kradle iz skladišča« prikradlo nekaj
netočnosti. Pera Kovačevič bi morali pravilno napisati Pero, ki
takrat ni delal kot čistilka, ampak kot varnostnik. Poleg tega pa
ni kradel skupaj z drugimi, ampak so ga kriminalisti ovadili
kaznivega dejanja prikrivanja. Pero Kovačevič pa tudi zatrjuje,
da nima osebnega avtomobila, kot smo takrat pomotoma zapi-
sali.
HOTEL DOBRNA
SILVESTROVANJE - Cena 5.000 din. V ceno
je vračunan silvestrski coctail, novoletni
menu, tatarski biftek po 24. uri.
Za zabavo bo skrbel: ALFI NIPIČ in ansambel
VENUS
VIDEODISCOTEKA v kavarni in PANONSKI
TRIO v cocktail klubu.
ZDRAVILIŠKI DOM
SILVESTROVANJE: cena 3.500 din. V ceno je
vračunan silvestrski coctail, novoletni menu,
tatarski biftek po 24. uri.
Za zabavo bo skrbel ansambel CMOK.
NOVOLETNO ŽREBANJE NAGRAD!
Za vaše cenjene rezervacije se
priporočamo! Telefon 778-000.
12. STRAN - NOVI TEDNIfiT
5. DECEMBER 1985
Mladi Žolek želi
v reprezentanco
Med najperspektivnejšimi
mladimi igralci v hokejski eki-
pi Cinkarne Celje je 18 letni
Robert Žolek, rojen 12. aprila
1967. Je prodoren in hiter na-
padalec, eden najobetavnejših
ne samo v Celju, ampak tudi
Jugoslaviji. Drsa že šest ict.
Najprej je nastopil v pionirski
vrsti, pozneje v mladinski, kjer
je za državno reprezentanco
odigral tudi petnajst tekem.
• Letos imamo dobre pogoje
za delo, kajti nov trener je res-
nično odličen. Vadba je stro-
kovna, uspehi pa bodo vidni
šele v naslednjih sezonah, zato
je potrebno tudi malo strpno-
sti,« razmišlja mladi Robert
Žolek, ki je sicer izučen mon-
ter khmatskih naprav in zapo-
slen v celjski Klimi. Tam razu-
mejo njegovo veselje do hoke-
ja in ga pri tem tudi podpirajo.
»Želim se uvrstiti v člansko dr-
žavno reprezentanco, kar pa
bo mogoče šele po odsluženju
vojaškega roka. Takoj ko se
bom vrnil, bom začel vestno in
pospešeno trenirati, da bom
nadoknadil zamujeno.«
Robert Žolek še pove, da je
ryihova letošnja želja osvojitev
šestega ali sedmega mesta v
zvezni ligi, kar bi jim zagotovi-
lo obstanek. Sicer pa igra v
mladem napadu z Alešem Zu-
pancem in Tomažem Felicija-
nom, medtem ko je prvi mesec
igral celo z znanima Poljako-
ma Kuczynskim in Chrzaste-
kom, kjer je pridobil veliko
znanja.
J. KUZMA
Foto: T. TAVČAR
Žalski šahisti
drugi v republiki
V Topolšici je bilo 39. repu-
bliško šahovsko ekipno pr-
venstvo, kjer je nastopilo 10
ekip, s celjskega območja pa
tudi lanski član H. zvezne lige
ŠK Žalec. »Ves turnir smo vo-
dili bitko za najvišje mesto s
Kovinarjem iz Maribora,« pri-
poveduje član žalske ekipe
Franc Brinovec starejši in do-
da, da so v zadnjem kolu po
•čudni« zmagi Kovinarja s
Ptujem izgubili naslov prvaka
in uvrstitev v II. zvezno ligo.
Imajo isto število točk kot
zmagovalec, žal pa slabši zbir
zmag. »Pred prvenstvom smo
mislili, da se bomo borili proti
izpadu,« razmišlja Franc Bri-
novec st., »vendar smo z bor-
beno igro pokazali, da znamo
več. Sicer pa ni bila nikdar
močnejša liga kot letos.« Za
ŠK Žalec so nastopih: Vojko
Zorman, Marjan Črepan, To-
mo Halik, Marjan Slak, Franc
Brinovec st., Jože Zorko, Mitja
Urisek. KarH Turk, Bojana
Zorko, Suzana Urisek, Franc
in Dušan Brinovec ter Darko
Plahuta. Ekipo sta vodila
Branko Pipal in Zvone Kunst.
Celjski šahistI v boju
za prvo ligo
Celjski šahisti so v prejšnji
sezoni izpadli iz republiške li-
ge, zdaj pa se vanjo poskušajo
znova vrniti. Prvi del tekmo-
vanja desetih ekip so opravili v
Titovem Velenju in po šestih
kolih vodijo, preostala štiri ko-
la pa bodo igrali v Mariboru.
Upajo, da bodo zdržah in se
kot člani najstarejšega sloven-
skega šahovskega kluba vrnili
tja, kamor sodijo.
Bogat delovni načrt smučarskega
kluba
Smučarski klub Skomarje, najmlc^ša športna organizacija v
konjiški občini, sicer pa tudi ena najmočnejših in najbolje orga-
niziranih, stopa v tretje leto svojega delovanja. Tudi tokrat z
novimi uspehi in novimi načrti. Vlečnici na Slemenu se je zdaj
pridružil teptalni stroj, poleg tega pa tudi električna razsvet-
ljava. Tako bo poslej možno smučanje tudi v večernih urah.
V delovnem načrtu je več tekmovanj doma in sodelovanje na
drugih preizkušnjah. To velja tako za alpske smučaije kot za
tekače. V prvi polovici januaija bo zanimivo srečanje s smučarji
iz Mozirja. Poleg tega bo ta ne preveč zahteven teren na voljo
tudi delovnim kolektivom v občini in od drugod za njihova
tekmovanja. Klub se torej odpira. V času šolskih počitnic bo več
začetniških in nadaljevalnih tečajev. Stekle so tudi priprave za
drugi smučarski ples, ki bo 18. januaija v hotelu Dobrava v
Zrečah.
Sicer pa bodo člani kluba ocenili dosedanjo aktivnost in spre-
jeli delovne usmeritve za naprej na rednem občnem zboru, ki bo
3. januarja. Tudi ta dogodek bo priložnost za pohvalo aktivnim
društvenim delavcem, še posebej pa predsedniku kluba Mar-
tinu Grumu.	-af
Poiščite, izberite, kupi-
te. Kje? V malih oglasih
- Novega tednika
Cilj še vedno
samo obstanek
Hokejisti Cinkarne so po
prvem delu državnega prven-
stva osvojili sedmo mesto
med desetimi ekipami in bo-
do od sobote dalje igrali v
drugem delu prvenstva za
končno uvrstitev od petega
do desetega mesta.
Po prihodu poljskega trener-
ja in treh igralcev je zavladal v
celjskem taboru optimizem, ki
pa se je žal kasneje izkazal za
neutemeljenega, kcgti samo tri-
je igralci pač ne morejo vso se-
zono nositi bremena celotne
ekipe.
Trener Zenon Hajduga:
•Odmor do sobote nam ni ko-
ristil, kajti ob zaključku prve-
ga dela smo bili v zelo dobri
formi. Moštvo se počasi sestav-
lja v solidno ekipo, v kateri pa
imajo poljski igralci žal še ved-
no vodilno vlogo. V drugem
delu prvenstva je naša edina
želja še vedno samo obstanek
v zvezni ligi ter da v moštvo
aktivno vključimo čimveč zla-
sti mladih perspektivnih igral-
cev. Če bomo v tem uspeli, bo-
mo dobili solidno osnovo za
naslednje prvenstvo, v kate-
rem se bomo že lahko potego-
vali za višja mesta. Ob tem pa
bomo morah izpolniti še mar-
sikaj drugega, kot recimo tre-
nirati dvakrat na dan, če se ho-
čemo počasi vrniti med n^-
boljše jugoslovanske hokejske
ekipe.«
JK - Foto: T. TAVČAR
Vodi Zlatarna pred
Kovinotehno
v nadaljevanju občinske sin-
dikalne hokejske lige je Opekar-
na premagala Kovinotehno 4:1,
Zlatarna pa Železarno 6:2, med-
tem ko je bila ekipa Grofije pro-
sta. Naslednje kolo bo na spore-
du v nedeljo, 15. decembra na
drsališču v Mestnem parku, ko
se bosta srečali o D 16,30 Grofija -
Opekarna in ob 17,30 Kovinoteh-
na - Žalezarna. Vodeča Zlatarna
bo v tem kolu prosta.
Otvoritev kegljišča
ingrad
Po nekaj mesecih so znova od-
prli prenovljeno kegljišče In-
grada, zibelke celjskega organi-
ziranega kegljanja, ki prav letos
slavi 25 letnico obstoja. Pripra-
vili so nastop štirih ekip, zmagal
pa je ljubljanski Gradiš 5299
pred Celjem 5099, Konstruktor-
jem 5096 in Ingradom 5004. Nzg-
boljSi posamezniki v ekipah: pri
Gradisu Juvančič 918, Celja
Gmajner 867, Konstruktoiju Pe-
čovnik 893 in Ingradu Lipovšek
871, kegljev.
strelci v Laškem
SD Stane Rozman v Laškem
je pripravila Z. kolo občinske li-
ge s serijsko zračno puško, kjer
Je nastopilo osem ekip. Zmagala
je SD D. Poženel Rečica pri La-
škem pred SD Pivovarna Laško,
SD Tone Bostič Zidani most itd.,
medtem ko so med posamezniki
osvojili prvih pet mest Andrej
Brunšek, Damjan Pader, Branko
Goluh (vsi Rečica), Roman Ma-
tek (Pivovarna Laško), Dragan
Brečko (Rečica) itd.
Helena Lavrinc v
Zenico
Helena Lavrinc iz Rečice pri
Laškem bo jutri, v petek, odpo-
tovala na drugo zvezno kontrol-
no tekmovanje s standard zrač-
nim orožjem. V Zenici bo posku-
šala znova doseči najboljši rezul-
tat ter uvrstitev v državno mla-
dinsko reprezentanco.
Šmartno jesenski
prvak
Nogometna sekcija pri TVD
Partizan Lopata je izvedla je-
senski del prvenstva v ligi mali
nogomet, kjer nastopa osem
ekip. Rezultati zadnjega kola:
Lopata - Pelikani 3:3, Lokrovec
- Medlog 1:2, Gadje - Nočne
cvetke 7:1 in Šmartno - Lava 3:3.
Vrstni red: Šmartno in Lava 10,
Lopata 9, Lokrovec 8, Gadje 7,
Medlog 5, Pelikani 4 in Nočne
cvetke 3. Najboljši strelci: Dobo-
vičnik (Pelikani) 15, Ograj šek
(Šmartno) 14, Vrbovšek (Lava)
13, Antlej (Lopata) 10 itd. S spo-
mladanskim delom prvenstva
bodo začeli predvidoma marca
prihodr\je leto.
Skakalci na Lopati
vadijo
Pri TVD Partizan Lopata ima-
jo tudi smučarsko skakalno sek-
cijo, kjer je trenutno petnajst
obetavnih skakalcev, ki se za
novo sezono pripravljajo pod
vodstvom trenerjev Dušana Li-
povška in Gabrijela Pinterja. V
tem času vadijo na bližnjih ska-
kalnicah, kjer je sneg, lastno pa
popravljajo po nesrečnem plazu,
ki jo je delno uničil.
Cuk in Anderie v
repuiiliški
reprezentanci
v Slovenskih Konjicah so pri-
pravili tradicionalni turnir
bratstva in enotnosti ob Dnevu
republike v judu. V slovenski re-
prezentanci sta nastopila tudi
Celjana Štefan Cuk ter Stanko
Anderie in obakrat zmagala, kot
je zmagala tudi slovenska repre-
zentanca.
Plavalci v Beogradu
Plavalci Klima Neptuna so
gostovali v Beogradu, kjer so se
udeležili mitinga Crvene Zvez-
de. Sodelovalo je 120 plavalcev iz
20 jugoslovanskih klubov, Celja-
ni pa so ekipno osvojili drugo
mesto za beograjskini Partiza-
nom. Najboljši posamezniki:
Drezgičeva je trikrat zmagala
med pionirkami in dvakrat med
članicami, Tešovič je zmagal
dvakrat in bil enkrat tretji, na
zmagovalni oder pa sta stopili tu-
di Anderletova in Lavričeva.
Egipt v Slovenskih
Konjicali
Košarkarji Egipta so se na
turneji po Jugoslaviji ustavili
tudi v Slovenskih Konjicah in
premagali domači Comet 76:88.
Domačini so nastopili okrepljeni
z Ljubljančanoma Kotnikom in
Zdovcem, najboljši strelec pa je
bil Šmid 33.
Poraz Aera, zmaga
Velenja
Končan je jesenski del prven-
stva v II. zvezni rokometni ligi.
Rokometaši Aera so gostovali v
Bugojnu in po pričakovanju iz-
gubili z Iskro 27:22, presenetile
pa so rokometašice Velenja iz
T. Velenja, ki so na gostovanju v
Čakovcu osvojile pomembni toč-
ki proti Zrinjskemu 17:18, kar
jim bo v veliko pomoč pri spo-
mladanski borbi za obstanek
med najboljšimi.
strelci v Celju
Na Gričku so celjski strelci
pripravili tekmovaige v poča-
stitev Dneva republike, iger je
nastopilo 17 ekip, zmagali pa so
Celjani pred Kovinarjem Store,
Miličnikom, Celje II, Franc Šte-
klič Škofja vas. Avto Celje itd.
Med posamezniki so bili njybolj-
ši Seršen, Jeram (oba Celje), Žni-
dar (Škofja vas), Dečman, Koče-
var (Kovinar), Dobovičnik (Ce-
lje), Tanšek (Miličnik) itd.
Odlični Branko
KVIaiec
strelci Kovinarja Štore so na-
stopili na Groharjevem memo-
rialu v Hrastniku, kjer so med
ekipami osvojili drugo mesto,
zmagal pa je njihov član Bran-
ko Malec z odličnim rezultatom
287 od 300 možnih, kar je rekord
strelišča in celjski članski re-
kord.
TV
V T. Velenju
Zvezdaš prvi
Rdeča dvorana v Tito-
vem Velenju je tudi letos
pripravila zdaj že tretji
novoletni turnir v malem
nogometu, kjer je bila le-
tos rekordna udeležba, saj
je sodelovalo kar 80 ekip
iz Slovenije in Hrvaške,
med njimi tudi lanski dr-
žavni prvak Plamen - Gra-
hovo iz Zagreba.
S celjskega območja je
nastopilo deset ekip, med
njimi Aškerčeva, Gabeije
50, Aero, Klateži, Manche-
ster iz Žalca, Rečica iz La-
škega in kasnejši zmagova-
lec Zvezdaš iz Celja. Ekipa
je zmagala že lani, sicer pa
je vse do letos nastopala v
drugi občinski sindikalni
Ugi malega nogometa, zdaj
pa se je po zmagi uvrstila v
prvo hgo. Zvezdaš je odi-
gral šest tekem in vse do-
bil, v finalu pa je premagal
Rdečo vrtnico iz T. Velenja
po podaljških 5:2. Za na-
grado so dobili lep pokal in
pa petdnevni penzion v To-
polšici za deset igralcev.
Imeli so tudi ne«boljšega
strelca Miljo Marinčka (11
golov) in strelca najlepšega
gola - Zlatka Korena. Zani-
mivo je, da je isti igralec
dobil takšno nagrado že la-
ni. Prvo mesto med strelci
je z Marinčkom delil Boro
Simič iz ekipe Klateži iz
Celja, kjer je nastopal tudi
najstarejši igralec turnirja
Ivan Hribernik - Hanza.
Zmagovalec Zvezdaš je
nastopil v nasledr^ji posta-
vi: Goran Stankovič, Jani
Žilnik, Zlatko Koren, Go-
ran Savič, Aleš Pečnik,
Mitja Marinček, Bojan
Bevc, Stane Bevc in Mišo
Skrbinek.
T. VRABT.
Premaio denarja
za telesno kulturo
Mesec dni pred koncem
leta smo obiskali predsed-
nika skupščine Telesnokul-
turne skupnosti Celje Pa-
vleta Bukovca. Razlog za
razgovor je bil preprost: kaj
je s celjskim športom ob iz-
tekajočem letu in pred no-
vim srednjeročnim progra-
mom? Pavle Bukovac je na
vprašanja odgovarjal s sebi
vedno enakim nastopom -
preudarno, jasno, predvsem
pa kritično.
»Denar!« je zavzdihnil! »V
odstotku skupne porabe je
še kar dovolj pozornosti,
vendar samo to ni dovolj.
Ubadamo se s prispevki za
Golte, Golovec, obrobne de-
javnosti, to pa hromi sred-
stva za »pravo« telesno vzgo-
jo in njene vsestranske po-
trebe. Opravili smo analizo
stanja v vseh vodilnih šport-
nih panogah v Celju in ugo-
tovili, da je večina naporov
društvenih delavcev name-
njena pridobivanju sredstev,
zmanjka pa moči za delo. To
ni dobro!«
Kot strela z jasnega je
prišla novica, da bo na
Dobrni svetovno mla-
dinsko prvenstvo v
šahu...
»Nihče ni vprašal TKS, k^
misli o tej prireditvi. Saj ni-
mamo nič proti, vendar kar
tako enostavno v teh težkih
časih verjetno res ne bi sme-
lo iti. Merx je prevzel pokro-
viteljstvo z menda 150 stari-
mi milijoni, mi pa se ukvar-
jamo s finančnimi težavami.
Moti me to, da velikokrat
mahamo s samoupravnimi
akti, še bolj pa me moti dru-
go, da gremo velikokrat mi-
mo njih.«
17. decembra bo zad-
nja skupščina TKS letos
v Celju ...
»Sprejeti bi morali sred-
njeročni program, pa ne ve-
mo, kako bo. Sploh bi lahko
delegatom kar poslali vpra-
šalnike in bi na njih odgovo-
rili, ne da bi jih sklicali. Pro-
blem je kadrovanje, dobiti za
vodilne funkcije dobre, spo-
sobne ljudi. Mislim, da je
preveč skupščin TKS pa pre-
malo Zveze telesnokulturnih
organizacij, ker se na skupš-
činah TKS pojavljajo v glav-
nem vprašanja izvajalcev, to
pa bi sodilo v področje
ZTKO.«
Dvigalci uteži so se
uvrstili v zvezno ligo ...
»Videti je, da smo Celjani
vsestransko sposobni za šte-
vilne športne panoge, kjer
smo in tudi še dosegamo le-
pe uspehe. Vendar je tudi
res, da glede na stanje v bo-
doče v (5elju ne bomo zmogli
dobro podpirati številnih
ekipnih športov, še vedno pa
moramo d^ati tudi vs^ ne-
k^ prednosti panogam, ki
im^o dolgoletno »domovin-
sko« pravico, kot atletika, ro-
komet, košarka, tudi ho-
kej... V naslednjem obdob-
ju bomo zato morali narediti
pregrupacijo panog in pod-
pirati res samo tisto, od česar
lahko kžO pomembnega pri-
čakujemo. O dviganju uteži
bomo zato še govorili.«
Delo v posameznih
športnih panogah...
»Dobro se je začelo delati
pri hokeju na ledu, k^ti
opravili so tudi delo po šolah
in sestavili selekcije, iz kate-
rih bi v bodoče črpali igral-
ski kader za prvo ekipo.
Izredno dobro del^o plaval-
ci! Pri nogometnem klubu
Kladivar se pripravljamo na
skupščino, ki bo decembra.
Izvolih bomo novo vodstvo,
pokroviteljstvo bo prevzel
Ingrad, z ekipo pa dela dol-
goletni odlični igralec Janko
Kuder, ki mu pomaga tudi
profesionalni trener Vlado
Glinšek. Naša želja je, da bi v
bodoče zaposlili novega pro-
fesionalnega treneta za delo
s prvo ekipo, ki bi polovico
delovnega časa preživel kot
rekreator v delovni organiza-
ciji. ostalo polovico pa pri
delu z nogometaši. Sicer pa
bodo slovenski ekipni športi
tako dolgo stagnirah ali celo
nazadovali, dokler se ne bo-
do vključili v sistem, ki ga
imego po drugih repu-
blikah.«
Izobraževanje?
»Pred leti je dobro zaživel
regijski izobraževalni center,
nato pa »zadremal«. Ker pa
brez dobrih kadrov ni uspe-
hov, bi bilo treba delo centra
obnoviti. Sicer pa bo treba v
naslednjem srednjeročnem
programu zagotoviti več
sredstev za kadre.«
Športna ambulanta?
»Kupljeno imamo vso po-
trebno opremo ter rezerviran
strokovni kader. Prostori so
zagotovljeni v Golovcu, ven-
dar je v eni sobi Ingrad. Men-
da se bo situacija izboljšala
spomladi, čeprav bi Ingrad
lahko svojo sobo uredil v
kontejnerju, športniki pa bi
dobili športno ambulanto.«
Prostori za društva,
ZTKO...
»Stavbo, kjer je zdaj
ZTKO z nekaterimi društvi,
bodo rušili. Skupaj z Golov-
cem poskušamo stvar rešiti
tako, da bi dobili prostore v
eni izmed dveh odkupljenih
hiš v kompleksu Golovca.«
Za naslednje srednje-
ročno obdobje se je na-
bralo veliko problemov
»Poleg ostalega bomo po-
skušali izpeljati tudi dve pre-
potrebni investiciji pri obno-
vi drsališča in atletskega sta-
diona. Celotna investicija je
že zdaj 21 starih milijard,
pred meseci je bila »samo«
enžgst. Sami tega zalogaga, ki
bo prav gotovo še večji, ne
bomo zmogli. Sicer pa je dr-
sališče tudi komunalni ob-
jekt, atletski stadion pa
splošnega družbenega po-
mena, kar pomeni, da priča-
kujemo pomoč ostalih. Oba
objekta sta pomembna za
Celje in si ne bi smeli dovoli-
ti, da propadeta!«
Sindikalni šport...
»Ni več tisto, kar bi moral
biti. Maratoni in druge obli-
ke, to vse skupaj meji že na
fanatizem. In koliko delovne
organizacije dajejo za sindi;
kalni šport! Tista sredstva bi
lahko združiU v občini, kdor
pa goji osebno ali sindikalno
rekreacijo, pa si n^ opremo
zagotovi sam. Hočemo imeti
vse, to pa ni dobro!«
Ocena letošnjega
športnega leta v celjski
občini?
»Nekdanjih uspehov ne
dosegamo več. Noja, seje pa
letos le uveljavilo nekaj mla-
dih športnikov s svojimi do-
sežki, ki dajejo nekaj upanje
v lepšo in svetlejšo prihod-
nost razvoja kvalitetnega
športa v naši občini.«
TONE VRABL
5. DECEMBER 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 13
enkrat o
navajanju
pelianov
s komentarjem »Se Celja-
ni zav^ajo z umetniškim
jovprečjem?« sem hotel
jredvsem opozoriti, da je v
gh kriznih časih tudi v kul-
[^o-umetniškem snovanju
potrebna selekcija, ker za
{fse ustvaijalce, ne glede na
(rložen trud, preprosto ni de-
■jaija. Tako kot bomo morah
,rej ali slej v tovarnah prene-
hati podpirati slabe ali ne-
sposobne delavce in dati de-
lo sposobnim kadrom, ki so
pogosto na listi brezposel-
uih, bo treba potegniti črto
(udi v kulturi in umetnosti.
Pružbena sredstva, ki jih na-
menjamo za kulturo vsi, tudi
Jelavci, ki živijo na robu ek-
jistenčnega minimuma, ne
^0 več mogoče trošiti kar vse
)Ovprek. Merilo, ki n^ bi od-
očalo o tem, koga podpreti v
umetniškem snovanju in ko-
jane, paje »žal« le kakovost.
In zdaj k očitkom Draga
^edveda. N^lažje je biti
užaljen, vendar užaljenost ni
|e nikoh ničesar rešila ah
razjasnila, zato pričakujem,
ja bo avtor prispevka »Zava-
janju Celjanov na rob« pri-
ttavil k svojemu pisanju še
nekaj konkretnejših po-
iatkov.
Nihče ni trdil, da je Celje
povprečno kulturniško
gnezdo, vendar bi lahko v
(lovenskem kulturno-umet-
iiiškem prostoru pomenilo
?ehko več kot doslej, če bi
"eljani bolj prisluhnih
istvaijalcem, ki se kljub ka-
[ovosti, sami ne silijo v
)spredje. Kdo so ti ustvaijal-
;i, poleg že omenjenih ples-
lih ustvarjalcev, bi bilo veli-
te lažje odgovoriti, če Drago
Hedved v svoji užaljenosti
je bi pozabil zapisati, katere
(O tiste celjske profesionalne
n amaterske dejavnosti, ki
lodijo po svojih dosežkih v
fvropsko konico.
Kakorkoli že, v Celju živi
in dela vrsta umetnikov, ki
|)o mojem mnenju zaslužijo
rečjo pozornost in podporo.
Ke gre le za ples, temveč tudi
la druge umetniške zvrsti,
bt sta na primer glasba in
slikarstvo. Znano je, da od-
iJUajo iz Celja nadaijeni
ilasbeniki, ker jim Celjani
18 najdejo zaposlitve in ker
la celjskem območju še ved-
|io nimamo vsaj višje glasbe-
ne šole. Za njo si zaenkrat
tesno prizadeva le Vid Mar-
ten, ravnatelj celjske Glas-
wne šole, kar pa za uresniči-
tev zamisli še zdaleč ni do-
►olj.
Nič bolje se ne godi posa-
meznim shkarjem, ki se zara-
di lastne neizn^dljivosti ali
umetniškega prepričanja ne
znajo »prodati*. N^ bo do-
volj, če kot primer omenim
celjskega akademskega sli-
karja Konrada Topolovca, ki
se mora preživljati s socialno
podporo. Gotovo bi bilo bolj
pošteno, če bi si lahko svoj
vsakdanji kruh zaslužil z de-
lom, kar ni neizvedljivo, ker
v šolah na Celjskem še ved-
no poučujejo likovni peda-
gogi brez ustrezne izobrazbe.
Zanimivo bi bilo izvedeti,
kje in v čem vidi Drago Med-
ved zagotovilo, da so prave-
mu amaterizmu razvojne po-
ti odprte. Že nek^ obiskov v
celjskem klubu kulturnih
delavcev Ivan Cankar, za kar
bi si moral Drago Medved
kot kulturni delavec vseka-
kor odtrgati čas, bi mu na-
zorno pokazali, da je »pravi«
amaterizem še marsikaj dru-
gega in ne le dejavnosti, ki
jih trenutno podpirata celj-
ska Kulturna skupnost in
Zveza kulturnih organizacij.
Kd^ sta omenjeni institu-
ciji podprli, ne le z besedo,
katerega izmed mladih celj-
skih hteratov in pesnikov?
Ah ima na primer celjski
pesnik in literat Tadej Zu-
pančič (in ne samo on), ki se
je že dokazal z objavljanjem
v literarnih revijah, kakršne-
koh možnosti, da bo njegovo
delo spoznala tudi širša slo-
venska javnost?
Trditev, da Celje nima po-
gojev za ustanovitev poklic-
nega plesnega gledališča, bi
bila veliko bolj učinkovita,
če bi Drago Medved ob tem
tudi zapisal, kateri so tisti
pereči problemi v kulturi, ki
jih Celje že desetletja ne mo-
re sanirati. Upam si trditi, da
se bodo celjski plesni ustvar-
jalci; Gordana Stefanovič,
Ana Volk-Pezdir in Igor Je-
len kaj hitro potrudih in pri-
pravili vsebinski in organiza-
cijski načrt za ustanovitev
tovrstne ustanove. Gotovo bi
ustregh željam Kulturne
skupnosti že prej, če bi lahko
ob pičlih sredstvih, ki so jih
zaenkrat dobivah za svojo
delavnost, slutili, da imajo za
uresničitev takšne zamisli
vs^ nekaj možnosti.
Kar zadeva prizadevanja
za stanovanje Gordane Ste-
fanovič, je res, da to v teh
kriznih časih vehko pomeni,
vendar rešuje le eksistenčne
probleme te celjske koreo-
grafinje in svobodne umetni-
ce, Stanovanje gotovo ne bo
tako vehko, da bi lahko v
njem vadili in pripravljali
nove predstave tudi celjski
plesalci. Gotovo ni sprejem-
ljivo, da se na primer Plesno
gledahšče Celje^, katerega ka-
kovost priznava tudi Drago
Medved, ubada s prostorski-
mi težavami, medtem ko jih
številni drugi amaterji, ki se
lahko postavijo le s tretjera-
zrednimi dosežki, nimajo. Še
več, njihovi prostori so pogo-
sto neizkoriščeni, ali pa jih
uporabljajo za razne sestan-
ke ah celo za vesehce, ki ima-
jo s kulturno-umetniškim
poslanstvom bolj malo opra-
viti.
In, kot je zapisal Drago
Medved, še bi lahko našte-
val. Ne bom končal zato, ker
bi se mi zdelo pisanje Draga
Medveda žaljivo, temveč za-
radi varčevanja s prostorom.
Za zaključek pa vendarle še
vprašanje; Kako in komu so
se v zadnjih letih dodeljevale
dotacije? Je bil kriterij kako-
vost, ah pa so dobili največ
denaija tisti ustvarjalci, ki so
znali zagovarjati svoje inte-
rese?
VILI EINSPIELER,
CELJE
Črni ekolog ali
zeleni
onesnaževalec?
Žehm povedati nek^ svojih
mish, ki so se mi porodile v
MOJI glavi. V moji glavi se
zadnje čase dogaj^o presenet-
ljive stvari, ki kot vihar podira-
jo vesoljni red v njej. Vesoljni
red, ki je nastajal precej dolgo,
skozi celo obdobje mojega
.»izobraževarOa«. Preko vrtca,
male šole, osnovne šole, sred-
nje šole. Veijetno bi nastlal še
sed^ na fakulteti, če se ne bi, v
temnih globinah vseskozi pri-
soten nedolžen vetrič, skoko-
vito sprevrgel v neustavljivo
razdiralno silo.
Ali poenostavljeno: eno iz-
med teh dognanj v moji glavi
me je tudi pripeljalo do spoz-
nanja, da sem zelo težko sposo-
ben neodvisnega razmišljanja
in prih^anja do lastnih stahšč
in mnei\j. Toda ali imam to hi-
bo samo jaz? Ali ni okoh mene
in nas ogromno mladih in sta-
rejših, ki so prav takšni kot
jaz? Ali ne dokazujemo tega z
nesmiselnimi, nepremišljeni-
mi dejanji in odločitvami???
Kje iskati vzroke? Ali pri ne-
ustreznem izobraževanju in
preko r\jega v neustreznem si-
stemu? Ali naš sistem sploh
dopušča samostojno razmišlja-
nje? Ah ni tako globoko zasi-
dran v nas, da nam sploh ni
treba razmišljati, ker nam od-
govore prinese na pladnju?
Povod temu pisanju je čla-
nek objavljen v Novem tedni-
ku, dne 14. 11. 1985, in sicer
pogovor z D. Podpečanom.
Svetlejša stran članka zame je,
da me je spodbudil oz. prisihl
k razmišljanju. Temna stran pa
je moje mnenje o njem. Cel
kup dvomov, vprašanj se mi je
pbrcualo in rad bi jih nekco za-
stavil.
Tov. Podpečan, od družbe
zahtevate, da ni dvohčna glede
akumulacije in čistega zraka,
ker obojega pri naši zastareh
proizvodnji pač ni mogoče
imeti. Mislim, da prav tako ni
mogoče opravljati hkrati funk-
cije programskega vodje KPO
Cinkarna Celje in funkcije
PREDSEDNIKA komisije za
varstvo okolja pri Gospodarski
zbornici Slovenije. Preprosto
zato, ker se izključujeta. To je
podobno, kot da bi hkrati bil
rabeU in obsojenec. Tisti, ki to
dopušča kot možno (v našem
primeru država), je samo sa-
momorilec. Sprašujem se, ka-
ko je mogoče, da se lahko do-
g^a kaj takega??? In sami ste
rekli, da se to sprašujejo tudi
vaši kolegi na OECD-ju v Pari-
zu. Kako lahko onesnaževalec
zastopa interese neke države?
Po moje samo tako, če se je ta
država odločila narediti samo-
mor s tem, da uniči svojo nara-
vo. Ah niste sami pri sebi niko-
h opazili, da vaši dve funkciji
ne gresta skup^? Daje tudi to
dvohčnost? »Črni« ekolog in
»zeleni« onesnaževalec. Preso-
ja o takšnih nesmislih in od-
pravljanju le-teh leži na širši
družbi. Ah se bo ta zganila ah
ne je odvisno od sposobnosti
vsakega posameznika za samo-
stojno razmišljanje.
Program, ki ste ga izdelali v
Cinkarni predvideva zmanjša-
nje obremenjevanja ozračja z
SO2 iz 300 kg/h na 65 kg/h. Pro-
gram o gradnji Ti02 pa predvi-
deva, da Cinkarna ne bo obre-
menjevala ozračja z več kot
278 kg SO2 na uro. Zdi se mi,
da gre za bistvena protislovja v
vaših programih, ali morda
ne?
Z vsem svojim srcem se ne
strii^am z vašim mnenjem, da
ni nikoli prepozno začeti reše-
vati gozdove. Gozdovi umircgo
tu in zdaj, reševati jih je treba
tu in zd^. Ne pa takrat, ko bo-
do mlini birokracije izpljunih
denar za to. Takrat jih morda
že ne bo več. Mishm, gozdov,
ne mhnov - ti ost^ajo.
Stara piritna hnija obratuje,
nova prav tako. Nova nima
obratnega dovoljenja, pa delu-
je že tri leta. Dovoljenja nima,
ker ni bil izpoli^en pogoj, da
preneha delovati stara. Nova je
bila zgr^ena iz ekoloških ra-
zlogov, vendar ste že pred na-
ložbo vedeli, da proizvodnja ne
bo ekonomična. Nova linija
n^ bi torej zamašila usta »zele-
nim«. Tako si vs^ jaz to razla-
gam, ah pa se motim?
»Tisto kar imamo modernizi-
rajmo, novih zmogljivosti pa
veijetno ne smemo več graditi
v taki meri, predvsem pa je ne
koncentrirati na določenih me-
stih,« je pisalo in še »takšno
razmeije med bazo in predela-
vo, kot jo imamo sedaj, bi bilo
optimalno«. Ali se ne bi potem
z izgradnjo Ti02 - 2 koncentra-
cija zmogljivosti na enem me-
stu še povečala, ali se ne bi
porušilo optimalno razmeije
med bazo in predelavo? In še.
kakšen interes naj bi videlo
varstvo zraka v izgradrui nove-
ga onesnaževalca? Glede eko-
nomske upravičenosti pa tale
misel nemških ekologov v raz-
mislek: »Šele ko bo izkrčeno
zadrye drevo, zastrupljena zad-
nja reka, ujeta zadnja riba, bo-
ste ugotovili, da se denaija ne
dajesti«.
Ce članek prebereš na hitro,
ti postane ob vsem izžarevanju
optimizma iz njega, kar toplo
pri srcu. Ugotoviš namreč, da
vse skup^ sploh ni tako tragič-
no glede našega okolja. Ko pa
prebereš še enkrat, bolj pazlji-
vo, se ponovno soočiš s kruto
realnostjo.
Vs^ jaz sem se, ko sem spoz-
nal vsa tista protislovja in biro-
kratizem, ki ga prinaš^o odgo-
vori Danija Podpečana. Ne ra-
zumem pisca članka, kako se
je lahko zadovoljil s tako nedo-
rečenimi odgovori. V tej obliki
članek zveni kot lažna pravlji-
ca, pesek v oči, mašilo za usta,
farbanje ljudi.
Laično vas sprašujem, le kdo
stMi za vsem tem?
Ce boste moje pismo objavih
(v kar upam in verjamem), ga
prosim objavite v celoti.
HOSTNIK ROBERT,
Celje
»Namesto
zdravja -
deževni tuš«<
Prosim vas, da na osnovi Za-
kona o tisku v naslednji števil-
ki Novega tednika objavite po-
pravek mojih igav, ki jih je vaš
novinar tov. Rado Pantehč v
svobodni interpretaciji malo
drugače predstavil vašim bral-
cem v prispevku »Namesto
zdravja - deževni tuš« in so ta-
ko interpretirane imele pov-
sem drugačen pomen, kot bi
ga imele, če bi bile predstavlje-
ne tako, kot sem jih jaz izgo-
voril.
Pri prvi izjavi bi se pravilna
izjava glasila takole:
»Stanje v Zdravstvenem do-
mu bi bilo, kar se tiče mokrih
strojev, oziroma kapljanja vo-
de po tleh in po inventarju po-
polnoma enako tudi v prime-
ru, daje iz\'ajalec del pravočas-
no pričel z izvajanjem del in bi
med izv^arijem le-teh pričelo
deževati. Pri tem pa sem pose-
bej poudaril, da to ne opravi-
čuje izvajalca glede nastale za-
mude in da ga obenem ne
oprošča odgovornosti za vso
nastalo škodo (materialno in
moralno), ki nastaja zaradi za-
mude pri izvajanju adaptacij-
skih del.«
Napačno je interpretiran tu-
di drugi del igave, ki sem jo
vašemu novinaiju naknadno
dal (»oborožen s konkretnimi
podatki«) in sicer v delu, ki go-
vori o pravilnostih - nepravil-
nostih investicijske zasnove. V
zvezi s tem sem tov. novinaiju
dobesedno povedal takole:
Ni točna trditev izvajalca del
oziroma vodje gradbišča tov.
Petek Maijana, da investicija v
osnovi ni dobro zasnovana,
kajti ko smo se odločali o inve-
sticiji oziroma adaptaciji in
nadzidavi zdravstvene postaje,
smo določili, da je zaradi slab-
še statične vzdržljivosti obsto-
ječih temeljev in novih zahtev
za potresno varnost objektov
adaptacija in nadzidava zdrav-
stvene postaje možna samo s
kovinsko strešno konstrukci-
jo. Takšen način pokrivanja in
nadzidave obenem omogoča
tudi nemoteno izv^anje delov-
nega procesa. Izbranemu izva-
jalcu del SGP BETON, TOZD
Gradbeništvo Hrastnik smo to
posebej poudarih in zahtevah,
da s terminskim planom dolo-
či, da dela v zvezi s pokriva-
njem strehe morejo biti konča-
na n^pozneje v poletnih mese-
cih (julij-avgust) zaradi zmanj-
šanega obsega del, ki nastane
kot posledica koriščenja letnih
dopustov zaposlenih delavcev
in krajanov. Izv^alec del na to
zahtevo ni imel nobenih pri-
pomb, kar je dokazal s predlo-
žitvijo ter minskega plana izva-
janja del, ki smo ga sprejeli na
Gradbenem odboru.
Na ostah del prispevka ni-
mam nobenih pripomb, zato
vas še enkrat prosim, da v cilju
objektivnejšega obveščarija
vaših bralcev te moje pripom-
be v naslednji številki objavite.
BORIS ALEKSOVSKI
»Stanje v Zdravstvenem
domu bi bilo, kar se tiče mo-
krih strojev, oziroma kaplja-
nja vode po tleh in po inven-
tarju popolnoma enako tudi v
primeru, da je izvajalec del
pravočasno pričel z izvaja-
njem del in bi med izvaja-
njem le teh pričelo deževa-
ti...« to je del pravilno inter-
pretirane izjave tovariša
Aleksovskega.
»Stanje v zdravstvenem do-
mu bi bilo popolnoma enako,
če bi bilo vse načrtovano pra-
vočasno zgrajeno ...« to pa je
svoboden zapis pravilno in-
terpretirane izjave direktorja
Aleksovskega.
V prvem trenutku, ko sem
prebral pravilno »interpreti-
rane« izjave tovariša Alek-
sovskega, sem se vprašal, ali
bodo bralci sedaj v »cilju ob-
jektivnega obveščanja« res
kaj bolje informirani. Sedaj
sem prepričan, da bodo, če bo-
do le še enkrat prebrali čla-
nek »Namesto zdravja-dežev-
ni tuš« in objavljeni popra-
vek. Tovarišu Aleksovskemu
pa se opravičujem, da najine-
ga razgovora nisem objavil
dobesedno (edini, ki je med
razgovorom karkoli zapiso-
«'al, sem bil jaz), tako kot to za
del izjave počenja sam.
RADO PANTELIČ
Nagradni razpis
I. nagrada 700 din
5 nagrad po 300 din
Pri žrebu bomo upoštevali le pravil-
ne rešitve, pošljite jih najkasneje do
torka 10. 12. 85, do 9. ure. Rešene kri-
žanke lahko prinesete tudi osebno, na
vhodnih vratih je poštni nabiralnik.
Na kuverto napišite NAGRADNA
KRIŽANKA in svoj točni naslov.
Rešitev nagradne križanke
Vodoravno: ŠKROPITEV, STLA-
ČENOST, TAINE, ATEIST, JAJCE,
NORČEK, AARE, RAMA, MA. KN,
OV, GRK, CA, KALAN, ARAGON,
SKOBEC, INARI, REZILO, TANA-
TOS, AKAN, AMONIJ, AKOLA,
NA. MARAT, KUNA, JG.
Izid žrebanja
I. nagrado 700 din prejme: Greta Ve-
sič. Frizerski salon. ŠTUKLEK, Tehar-
ska 2, 63000 Celje.
5 nagrad po 300 din prejmejo: Zvon-
ka Dremel, Debelakova 16, 61430
Hrastnik, Stane Keblič, Kettejeva 16,
63000 Celje, Danica Jovan, Tavčarjeva
21, 63320 Titovo Velenje, Peter Vreč-
ko,. 63231 Grobelno 6, Erika Goleč,
Vreskovo 6, 61420 Trbovlje.
Nagr^encem iskreno čestitamo!
Nagrade boste prejeli po pošti.
14. STRAN - NOVI TEDNIfiT
5. DECEMBER 1985
5. DECEMBER 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 15
16. STRAN - NOVI TEDNIfiT
5. DECEMBER 1985
Slovesno v Elkroju
Javna radijska oddaja, ki
smo jo v četrtek pripravili
med delavci in delavkami
Elkroja v Nazarjah, je bila
še posebej slovesna, saj smo
z njo proslavili tudi največ-
ji praznik jugoslovanskih
narodov in narodnosti -
Dan republike.
Elkrojeva jedilnica, kjer so
glasbeniki razpostavili svoje
instrumente, mi pa naš maU
studio, je bila skorajda pre-
tesna za vse, ki so želeli sliša-
ti pisano paleto nastopajo-
čih. Tudi tokrat smo mishli
na različne okuse poslušal-
cev in s seboj pripeljali za
vsakogar nekaj. Zadovoljni
so bili tako ljubitelji zabavne
glasbe, kot tisti, ki so jim pri
srcu domače viže, in tudi
oni, ki imajo radi ubrano
zborovsko petje. Nič zato, če
je bil zbor bolj zborček, prav-
zaprav samo kvintet, kajti
pevci vokalne skupine La-
stovka, ki so v Nazarje prišli
s Polzele, so zapeli ne le na
vse grlo, ampak tudi iz srca
in poželi zaslužen aplavz.
Mnogi so bili presenečeni,
vsi pa navdušeni nad tem,
kaj vse zmore zaigrati tam-
buraški orkester, kakršen je
orkester ŽPD France Preše-
ren iz Celja, ki ga vodi diri-
gent Srečko Cizelj. Le kdo
bi si mislil, da je v ljubkih
tamburicah skrito vse: od
opernih melodij do lahkotne
plesne glasbe. Pa ne le zvok,
tudi izgled orkestra je bil kar
se da mičen. Fantje in dekle-
ta so namreč nastopili v
enotnih uniformah - hlačah,
ki so jih znanje izdelali v El-
kroju.
Prazničnemu sporedu so
dali poseben pečat otroci iz
osnovne šole II. grupe odre-
dov Mozirje, ki so v verze
ujeh misli o domovini, svo-
bodi in sreči, ki jo uživajo v
svoji deželi.
Posebno srečo so imeh ti-
sti, ki imajo radi zvok diato-
nične harmonike, s^ je z na-
mi prišel zmagovalec letoš-
nje Zlate harmonika Ljubeč-
na, Viki Ašič mlajši. Tudi to-
krat je s spretnim ubiranjem
tipk dokazal, da je med naj-
boljšimi mojstri tega instru-
menta.
Ansambel Candy iz Celja
je navdušil ljubitelje po-
pevk. Fantje so imenitno zai-
graU in zapeli nekaj letošnjih
svetovnih pop uspešnic, če-
prav so skupaj šele nekaj
mesecev.
Ivo Mojzer pri naših po-
slušalcih še ni pozabljen, če-
prav že daljši čas nastopa le
v tujini. To je dokazal prisr-
čen sprejem, ki ga je doživel
v Elkroju, zanj pa se je od-
dolžil z dvema svojima
uspešnicama, ki ju je občin-
stvo pospremilo s ploska-
njem v taktu.
Skratka, razpoloženje se je
stopnjevalo od trenutka do
trenutka, od nastopa do na-
stopa in ansambel Savinj-
skih sedem, eden najboljših
slovenskih narodnozabav-
nih ansamblov, je temu do-
dal le še »piko na i«.
Poslušalci so bili zadovolj-
ni, nastopajoči ravno tako,
ali pa še bolj. Oboji smo se
razhajali z enako lepimi spo-
mini na prijetno doživetje, in
z upanjem, da se še kdaj sni-
demo. NADA KUMER
Med obiskovalci prireditve
je bil tudi direktor Elkroja,
Ivan Kramer. V pogovoru je
povedal nekaj podatkov o
delovni organizaciji, predv-
sem o uspehih v izvozu, kaj-
ti Elkroj s kvalitetnimi iz-
delki vse bolj prodira tudi
na tuje.
Jedilnica je bila kar premajhna za vse delavke in delavce Elkroja, ki so za dobro urico
pozabili na svoje vsakdanje delo in skrbi ter pozorno spremljali program javne radijske
oddaje. Trud nastopajočih so nagradili s prisrčnimi aplavzi.
Skupina Candy iz Celja je
skupaj šele malo časa, zato
lastnih skladb še nimajo, iz-
kazali pa so se z izvrstno
izvedbo nekaterih uspešnic.
Na pomoč so priskočili tudi
Jvu Mojzer ju, ki je v Elkroj
prihitel skoraj dobesedno iz
ZRN, kjer nastopa že drugo
leto.
»Domovina je ena: nam vsem dodeljena...« Učenci
osnovne šole II. grupe odredov iz Mozirja so ob Dnevu
republike izbrali tiste verze naših pesnikov, ki govorijo o
domovini, svobodi in sreči.
Tamburaši orkestra ŽPD
France Prešeren iz Celja, ki
jih vodi Srečko Cizelj, pra-
viloma navdušijo poslušal-
ce, kjerkoli se pojavijo. Ta-
ko je bilo tudi v Elkroju.
Takoj po nastopu pa so od-
hiteli na Dobrno, kjer so
imeli zvečer samostojni
koncert.
Plošče našega harmonikarja v Avstriji
Večkratni zmagovalec zlate harmonike v Ljubečni Miro Kline je izdal v začetku leta svojo
ploščo in kaseto v Avstriji. Ob zadnjem obisku v studio URAH Records so povedali, da se
Mirov izdelek dobro prodaja. Kot zanimivost naj povemo, da je mladi Libojčan igral na
plošči tudi kitaro in klarinet. Ob zadnjem obisku v Avstriji (na sliki v studiu Urah) so se tudi
že dogovorili za snemanje naslednje plošče, ki bi naj izšla marca prihodnjega leta, vendar pa
bo Miro tokrat nastopil s svojim novim ansamblom, še prej pa gre s Savinjskih 7 na turnejo
po Sovjetski Zvezi in ZDA.	EDI MASNEC
Uspela razstava rejcev malih živali
člani društva gojiteljev malih živali so pripravili še eno, že tretjo uspelo razstavo malih
živaU, ki je bila tudi letos dobro obiskana. V hah Golovec so prizadevni rejci predstavili
približno 450 kuncev, 150 vrst perutnine raznih pasem in tudi koze. Prijetna novost letošnje
razstave, na katero so se člani društva pripravljali vse leto, so bile tudi razstavljene živali v
naravnem okolju. V društvu pravijo, da jim ni žal vsega truda in prostovoljnega dela pri
pripravi razstave, saj je to poplačano z dobrim obiskom in tudi vse večjim zanimanjem za
rejo malih živali.