Pogfnlna plaSana ? gofovlnl.
Leto IX., št. 24 (»jutro« xvm., & m «5 ^ LJttMfanfcj priMJIK fimffa $937
----rtt^—--—
Upraviustvo. ujudljana, Knafljeva 6
—	reletOD 8t 3122, 8123, 3124, - 3125. 3120.
-seratm oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ul. — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
št. U — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
—	Telefon št. 190. Po<iružnlca Jesenice: Pri kolodvoru
St. 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja.
Ponedeljska Izdaja
»življenje in svet"£
.fCern t Mr
m
KMbttana: Knafljeva ulica 6, Telefon 8128. 8124. 8125 to 8126. Ponedeljska izdaja >Jutra< izhaja nak ponedeljek zjutraj. — Naroča se poeebej to velja po poitl prejemana Din 4.-, po raznaial-
'5 dh dostavljena Din mesečna
Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon it. 3440.
Olje: Strossmajrerjeva uL 1. TeL 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo.
SPORAZUM ŠTIRIH V LONDONU
Omiljenje napetosti v mednarodnih odnošajih zaradi incidentov
v španskih vodah
luondon, 13. junija, d. Poslaniki Francije, Italije in Nemčije so včeraj sklenili skupno » Edenom dogovor, s katerim se omogoča povratek Nemčije in Italije v odbor za ne-vmešavanje v španske zadeve. Dogovor ima naslednjo vsebino:
1.	Odbor za nevmešavanje pošlje vladama v Burgosu in Valenciji noti, v katerih Jih bo pozval, a) naj določijo varnostne pasove v vseh lukah, kjer bi se mogle nevtralne ladje brez nevarnosti zasidrati, b) naj obljubita, da ne bosta napadali mednarodnih. ladij.
2.	V primeru novih spopadov imajo napadene ladje pravico do obrambe, ne pa do rep>resalij.
3.	Po takem napadu se sestanejo diplomatski zastopniki štirih velesil v Londonu, da sklepajo, kakšni ukrepi naj se sploh pod-vzamejo.
Besedilo note generalu Francu in valencijski vladi bo jutri izročeno predsedniku odbora za nevmešavanje lordu Plymouthu, ki ga bo nato sporočil vsem članom odbora. Ko bo odbor sprejel noto na znanje in bo sklenil njeno odpošiljatev obema vladama v Španiji, se bosta italijanska in nemška vlada vrnili v odbor za nevmešavanje.
V tukajšnjih diplomatskih krogih izražajo zadovoljstvo, ker se je posrečila ta kočljiva naloga in menijo, da se je angleško prizadevanje obneslo v polni meri. Izvedelo pa se je, da se Italija in Nemčija ne nameravata vrniti v nevtralnostni odbor, preden vladi v Valenciji in Burgosu ne
pristaneta na sporazum o jamstvih za varnost kontrolnih organov.
Francoska sodba
Pariz, 13. junija. AA. Pariški listi se mnogo bavijo z vprašanjem pomorske kontrole v Španiji. »Petit Parisien« pravi med drugim: Sedaj bo sodelovanje posameznih kontrolnih vojnih ladij, ki pripadajo različnim narodom- tesnejše in zato tudi koristnejše. Nemčija in Italija bosta sedaj prav tako lahko natančneje izvršili svojo nalogo v interesu načela o nevmešavanju. Napram obema španskima taboroma bo poslovala mednarodna kontrola vse bolj kompaktno in složno. Ugled mednarodnih kontrolnih organov se bo zato nedvomno zelo povečal.
Novo zbližanje Italije in Anglije?
Rim, 13. junija, d. Na merodajnih mestih poudarjajo tri dejstva, ki opravičujejo upanje, da se bo omilila napetost v evropskem položaju V prvi vrsti je sodelovanje zastopnikov štirih velesil v Londonu, da bi se onemogočilo nevmešavanje v španske zadeve brez direktnega sodelovanja Rusije, nadalje diplomatska prizadevanja za obnovo lokarnskega sporazuma in končno razgovor francoskega zunanjega ministra Delbosa z italijanskim poslanikom Ceruttijem- ki sta razpravljala o možnosti
Vorošilov o jnstiiikaciji osmih generalov
Obsojenci so obljubljali tuji sili celo rusko pokrajino za pomoč proti sedanjemu režimu
Moskva, 13. junija. AA. Trupla jugtifjci-tanih generalov eo bjla upepeljena.
Ljudski komisar za državno obrambo maršal Vorošilov je izdal naredbo. v kateri obvešča vojsko o procesu in obsodbi Tu-hačevskega jn njegovih tovarišev. Med drugim pravi, da so bile od 1. do 4. t. m. seje vrhovnega sveta za državno obrambo pod vodstvom ljudskega komisarja z3 državno obrambo in ob prisotnosti več članov sveta ljudskih komisarjev je bilo podrobno predebatirano poročilo ljudskega komisarja za državno obrambo o veleizdajalskem in protirevolucijskem delovanju posameznih vojaških osebnosti. Poročilo ljudskega komisarja zg državno obrambo je bilo izpolnjeno s poročili ljudskega komisarijata za borbo protj revolucionarjem jn ljubek ena komisarijata za zunanje zadeve. Vse te podatke je bjlo mogoče zbrati po dolgi preiskav; in nadziranju prizadetih vojaških osebnosti. Nadzorstvo se je izvajalo izred-
no obzirno. Le na ta načjn je bilo mogoče i zbrati dokaze o vohunskem delovanju iz-( dajalcev in o njihovj akciji, da b; se upro-pastila rdeča vojska. Vorošilov navaja dalje v svoji naredbi glavne zločine, ki eo znanj že jz obtožnice. Predvsem trdi, da so nameravali pobiti vse vodilne osebnosti vladajoče stranke in obnoviti kapitalistični gospodarski 6istem v državi. V rdečj vojski so hotelj ustvariti stanje, k; bi jim bilo pravo jamstvo za njen poraz v morebitni vojni. Obsojenci so delali v soglasju z nekimi tu jimi silami in so en; izmed njih obetali celo pokrajino za njeno pomoč proti sedanjemu režimu v Rusiji. Glavni kolo-vodje, pravj Vorošilov. k; so bilj v neposredni zvezi z generalnimi štabi tujih držav, so bil; že kaznovani, kakor so pač zaslužili. Končno prav; naredba. da je rdeča vojska odločno in pogumno odrezala s svojega telesa tvor, ki jo je bolel.
Borba za Bilbao
Francove čete prodirajo dalje in ogražajo že predmestja baskovskega glavnega mesta
Salamanca. 13. junija. AA. Nacionalističnim četam je uspelo prebitj baskovsko fronto v širini treh kilometrov. Prebilj so prvo črto, zvedelo pa se je, da se je t>udi maje že druga črta obrambnih postojank, tako zvanega železnega obroža okrog Bil-baa. Nacionalistične sile sedaj nimajo več pred seboj nikakih ovir in njihovo poveljstvo izraža v svojem snočnjem komunikeju, nado da bodo nacionalisti noco j lahko že prodrli do prvih hiš samega baskovskega glavnega mesta.
Legionarjem je uspelo z naglim napadom zavzeti vrh San Antonio. Pri tem so ujeli večje števjlo nasprotnikov. Potrjuje ee tudi vest. da so imel; nasprotniki ob napadu na nacionalistične postojanke prj Las Estace6 velike izgube. Računajo, da je bilo v teh bojih ubitih najmanj 800 republikancev.
Iz republikanskega tabora
Bjlbao. 13. junija. AA. Uporniki so tudi še snoči izvajali zelo močan pritisk na vladne postojanke med Larabezuo in Lazano. Vladne čete odločno branijo vsako ped baskovske zemlje.
Valencija. 13. junija. AA. Po vesteh iz Viktorije'so nacionalist; dav; pričeli že obstreljevati neposredno okolico Bjlbaa.
Boji na jugu
Madrid, 13. junija. AA. Iz Andujara poročajo, da so vladne čete- ki operirajo pri Penaroji z nenadnim napadom zavzele vrh Naval Carezo, na katerem je sovražnik pustil mnogo svojih mrtvecev in ranjencev. Zaplenjena je bila tudi večja množina vojnega materijala.
Nemške grožnje
valencijski vladi
Berlin. 13. junija. w. Nemškj tiskovni urad je izdal naslednjo vest:
Bo'jševiška radijska postaja v Bilbau Je izdala poročilo, v katerem prayi, da je novo sestavljeno brodovje podmornic najmo derneišega tipa odplulo v španske vode Sredozemskega morja z nalogo, da jih oči sti vseh inozemskih podmornic, predvsem italijanskih in nemških. Iz tega poročila bil-baosk« radijske postaje 8e vidi, da priprav-
ljajo valencijski boljseviki novo provokacijo in nove napade na italijanske in nemške ladje. Naj se zavedajo, da bo Nemčija na vsako izzivanje, na vsakem kraju in ob vsaki urj takoj odgovorila. Po boljševižkem napadu prj Ibizi je Nemčija pokazala, da ne trpi nobenega izzivanja in da na napade ne bo odgovarjala 6 papirnatimi protesti. Valencijski mogočnikj nai vedo, da bodo na vsako izzivanje z bliskovito naglico dobili zasluženi odg®vor.
Zaradi izjave valencijske vlade, da bodo njene vojne ladje napadle vsako podmornico, ki se bo nahajala v španskih teritorijal-nih vodah, piše »Deutsche Allgemeine Zeitung« med drugim:
Ta izjava zasluži odgovor, ker Domeni pravo izzivanje in tiran je v nesrečo, kakršne zgodovina ne pozna. Sklep valencijske vlade je razgalil vse lažnjive izgovore in
omiljenja napetosti med Rimom in Parizom. Pripominjajo, da je Italija mnogo storila za zboljšanje položaja, ker ni zavzela v vprašanju nevmešavanja v španske zadeve nepopustljivega stališča, temveč si želi sodelovanja predvsem z Anglijo v vseh evropskih zadevah in obenem tudi v vprašanju nevmešavanja.
Zato je napravilo v Rimu dober vtis. ker je Eden v spodnji zbornici ponovno opozoril na sredozemski sporazum kot podlago angleške politike proti Italiji. Ugoden odmev so napravili tudi razgovori angleškega poslanika v Rimu s tamošnjimi politiki o izpopolnitvi celotnega evropskega sodelovanja. V Rimu ni ostalo neopaženo, da zastopa Anglija tudi glede na srednjo Evropo povsem določena naziranja. ki so spored-na z nameni in interesi Italije v Podu-navju. Razprava o tem bo mogoča med Londonom in Rimom kasneje, ko bo urejeno skupno sodelovanje.
Tukajšnje presojanje položaja prihaja do izraza v spravljivem pisanju vsega italijanskega tiska glede splošnih evropskih vprašanj. Znatno bi se zlasti omilil, če bi se boij omejil vpliv Rusije- ki ga Francija zagovarja, in če bi se razčistilo razmerje med Nemčijo in zapadnimi silami, kateremu lahko služi za podlago sodelovanje med Rimom in Berlinom kot realno-politično izhodišče vseh stremljenj za sporazum.
Vsekakor se je v Rimu razpoloženje zlasti napram Angliji v zadnjem času temeljito izpremenilo, kar opravičuje gotov optimizem za bližnjo bodočnost.
kaže pravi obraz valencijskih oblastnikov, ki jih podpira Moskva. Nedavno je angleški zunanji minister govoril o tem, da je napetost popustila in da bo odbor za nevmešavanje začel zopet delovati. Rdeči so izbraii ta trenutek in zopet vrgli bombo. Smatramo jih za preveč majhne, da bi mogli v svoj: glavi spočeti tak napad. Zato mislimo, da se za ijimi skriva Moskva, ki čuti, da bo igro izgubila.
»Berliner Boersenzeitung« smatra, da hočejo valencijski tUastniki s tem svojim sklepom povzročiti no<ve zapletljaje. Londonski merodajni krcgi bodo morali naj-reimeje premisliti, kakšne bodo posledice tega sklepa.
Konferenca španskih poslanikov
Pariz, 13. junija. AA. španski poslanik v Parizu, Osorioyo Gallardo, in španski poslanik v Beogradu, Carlos Molina, sta snoči odpotovala z ekspresnim vlakom iz Pariza v Barcelono. V Valenciji se bosta udeležila konference španskih poslanikov, ki jo je sklical španski zunanji minister.
Van Zeelandova misija v Ameriki
Pariz, 13. junija. AA. »Oeuvre« razpravlja danes o potovanju belgijskega min. predsednika Van Zeelanda v Ameriko. Po informacijah, ki jih je prejel iz Bruslja, bo Van Zeeland opozoril predsednika Roosevelta predvsem na potrebo, da v interesu obnove svetovnega gospodarstva močno podpre Francijo in omogoči, da ohrani svoj liberalni gospodarski sistem. Van Zeeland bo Roosevelta gotovo tudi prosil, naj prevzame iniciativo ne samo za sklicanje svetovne gospodarske konference, nego tudi za sklicanje nove razorožitvene konference, ali vsaj velikim silam predoči vse koristne posledice, ki bi se lahko dosegle, če bi se taka gospodarska razorožitvena konferenca končala s kakršnimkoli pa še tako majhnim uspehom.
6 žrtev letalske nesreče v Nemčiji
Berlin, 13. junija. AA. V petek se je v okolici Detmonda ponesrečilo vojno letalo, v katerem je bjlo šest ljudi. Po hudem viharju je pilot izgubil oblast nad aparatom, ki je ietel zelo nizko in se zaletel v žice električne visoke napetost;. Ubilo 6e ie vseh 6 oseb.
Nemško-madžarsko
prijateljstvo
Zdravici zunanjih ministrov Neuratha in Kanyje
Budimpešta, 13. junija, d. Na snočnji slavnostni večerji, prirejeni na čast nemškemu zunanjemu ministru Neurathu, je madžarski zunanji minister Kanya v svoji zdravici poudarjal, da je sedaj prvič odgovorni vodja zunanje politike oficielno obiskal madžarsko vlado. Ta obisk je nov viden dokaz, da obstoja nadalje staro preizkušeno prijateljstvo med obema državama.
V prvih povojnih let*h, je dejal Kanya, je bilo zunanje politično obzorje naših držav neprestano oblačno, če pa vidimo sedaj kcnčno vzhajati solnce, se moramo za to predvsem zahvaliti dejstvu, da naša naroda nista izgubila vere v svoj zgodovinski poziv, v pravico do življenja in v zmago načela splošne pravičnosti. Opirajoč se na sodelovanje z našima skupnima prijateljicama Italijo in Avstrijo borno hadalje delali z& miren razvoj srednje
Evrope in obeh naših držav.
Nemški zunanji minister Neurath je v pvoji zahvali označil svoj obisk prav tako kot viden dokaz prijateljstva med Nemčijo in Madžarsko, ki je bilo preizkušeno že v starem vojaškem tovarištvu. Nemčija želi čim bolj poglobiti stare od-nošaje. Nemški narod in njegova vlada gojita največje simpatije napram prijatelj skemu madžarskemu narodu v njegovih borbah in stremljenju. Zaupanja polno sc-delovanje med obema državama in njunimi prijatelji nudi najboljge jamstvo za razvoj vseh zdravih možnosti na srednjeevropskem področju v smislu mirnega napredka do -popolne zadovoljitve.
Po naročilu kancelarja Hitlerja je zunanji minister Neurath izročil min. predsedniku Daranyiju in zunanjemu ministru Kanyji veliki križec reda Nemškega mrla.
Sokolski paviljon zgorel
Zločinska roka je zažgala paviljon na letnem tclova« dišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju
Kr. banska uprava v Ljubljani je sinoči izdala naslednjo objavo« V noči od 12. do 13. junija t 1. je bil okrog ene ure na letnem telovadiščn Ljubljanskega Sokola zlonamerno zažgan paviljon v vrednosti okrog 80.000 Din. Na podlagi dosedanje policijske preiskave, ki pa Se ni zaključena, je upravičeno prepričanje, da so paviljon zažgali nasprotniki sedanjega režima, in sicer z namenom, da bi odvrnili pozornost javnosti od uboja akademika Dolinarja na drago stran.
v času, ko je nastal požar, je prišla skupina kakih 300 ljudi, samih simpa-
tizerjev JNS, ki so se obnašali zelo razburjeno. Med njimi se je posebno odlikoval narodni poslanec Rajko Turk.
Policija vodi preiskavo objektivno in energično dalje ln bo po zakonu nastopila proti krivcem.	t ,
Osebna in imovinska varnost vsakega poedinca kakor todi vseh po zakonu dovoljenih organizacij, v tem primeru sokolskega društva, bo brezpogojno
zavarovana.
(Iz pisarne kr. banske uprave v Ljubljani, 13. junija 1937.);
Impozantna sokolska prireditev v Ljubljani
Prazničen nastop Sokola I na Taboru — Velika udeležba občinstva — Spontane manifestacije za Sokola
Ljubljana, 13. junija
Sokol I. na Taboru je danes doživel velik dan. Polagal je obračun svojega dela v sokolski telovadnici in obenem uvedel vrsto jubilejnih prireditev, s katerimi bo v jeseni slavil 30-letnico svojega obstoja. Vsakoletni javni telovadni nastop pomenja že itak pravi društveni praznik, ko sokolska mladina lahko tudi pred širšo javnostjo pokaže uspehe svoje marljivosti, vztrajnosti in discipliniranosti — vrlin, v katerih jo vzgajajo njeni sokolski vodniki.
Današnji nastop Sokola I. na Taboru se je po zanosnem učinku in probojnem uspehu, ki ga je dosegel v celoti, razvil v mogočno manifestacijo sokolski misli, mlademu kralju in državi. Vsi nastopajoči oddelki so izvedli svoje vaje s tolikim navdušenjem in elanom, da so bili deležni nedeljnega navdušenega priznanja, ki pomenja zasluženo nagrado za zvestobo sokolski ideji ne samo neomajni taborski sokolski družini, ampak vsemu sokolskemu rodu, ki ga novi čas veže v Se bolj povezano, res bratsko skupnost.
Sokolski Tabor je bil ob priliki današnjega javnega nastopa slavljenca-Sokola I. v svečani obleki. Tribune in častne lože so bile ovite v zelenje, sredi katerega Je blestel visok državni grb, levo in desno pa so mu kumovale državne trobojke češka, jugoslovenska, bolgarska in poljska. Častna mesta so zasedli že precej pred pričetkom telovadbe številni ugledni predstavniki vojske in onih organizacij, ki zvesto spremljajo borbo in rast sokolskega rodu za veličino čiste sokolske misli in pravilnost sokolske vzgoje. V izredno velikem številu je bil zastopan oficirski zbor z zastopnikom divizionarja generalom Po-povičem in komandantom vojnega okrožja polkovnikom živanovičem na čelu.
Ob obeh straneh letnega telovadišča se je razvrstilo vojaštvo, ves ostali obširni prostor pa je zavzelo nad dva tisoč navdušenih gledalcev, ki so z vidno radostjo pozdravili uvodni nastop vseh oddelkov. Med nepopisnimi ovacijami so z državno tro-bojnico ter članskim, naraščajskim in de-čjim praporom na čelu prikorakali na te-lovadišče vsi telovadci in telovadke, naraščaj in deca. Ko se je vzklikanje in ploskanje poleglo, je godba zaigrala pesem sokol-skih legij, ki so jo peli poleg telovadečega članstva tudi vsi obiskovalci, tako da je mogočno odmevala daleč na okrog. Po odpeti pesmi so se obnovile ovacije, ki trajale ves čas, dokler so sokolski oddelki odhajali s telovadišča.
Z že znano preciznostjo so se razvijali nato nastopi vseh oddelkov telovadečega članstva, vsi sprejeti z novimi aplavzi. Naj prej so bile na vrsti proste vaje ženske dece, ki je z ljubko in skladno izvedbo žela toplo priznanje. Pri splošni telovadbi, v kateri so nastopili vsi oddelki na orodju, v igrah in lahkoatletskih panogah, so za uvod vse skupine prikazale ritmično razgibane vaje. Moška deca je strumno na-
stopila s prostimi vajami. Prav efekten je bil nastolp ženskega naraščaja z venci, ovitimi z državnimi trakovi. Deca in moški naraščaj sta pokazala razne igre, Id privlačijo mladino. Svoje spretnosti so pokazali z žogami, preskoki, z vrvjo, štafeto Ltd.
48 članic Je potem izvedlo proste vaje, dani ln naraščajnice so pokazali težke in lepe preskoke, 47 naraščajnikov pa Je lepo izvedlo proste vaje, ki jih je sestavil br. Nahlik. Vzorne vrste članov na drogu in krogih, članic na krogih in bradlji, ženskega naraščaja na visoki gredi so za težke, po nekod kar vratolomne izvedbe opetovano žele velik aplavz. Skupina 60 članov je skladno hi strumno izvajala žup-ne proste vaje ter z njimi zaključila spored.
Se enkrat so ee zbrali na telovad&ču vsi telovadci in telovadke z narafičajem in de-co. Okrog 400 jih je bilo. Vnovič so bili sprejeti z nepopisnimi ovacijami. V Zboru so zapeli staro sokoisko himno »Hej Slo-vanl«, ki jo je tudi sedaj pela vsa množica. še enkrat so se ponovile mogočne manifestacije za Sokola, potem pa se je množica počasi mirno razhajala, vesela, da. je prisostvovala tako lepemu sokolskemu prazniku. Sokol I. pa je s svojim današnjim nastopom prepričujoče dokazal svoje smotrno delo in svoj stalni napredek.
Spomenik kralju Aleksandru v Prokuplju
Prokuplje, 13. junija, p. Danes so v prisotnosti Nj. Vel. kralja, polkovnika Jovano-viča, in prosvetnega ministra Stošoviča slovesno odkrili spomenik pokojnemu kralju Aleksandru Uedinitelju, pokojnemu vojvodi Kosti Vojinoviču, ki je organiz.;al topliško vstajo, in junakom, ki so padlj med to vstajo v času svetovne vojne. Obenem so tudi prosiavili 301etnico sokolskega društva v Prokuplju.
Razvitje prapora sokolske konjeniške župe v Beogradu
Beograd, 13. junija, p. Beograjska konjeniška župa je danes slovesno razvila svoj prapor. Pri svečanosti je zastopal Nj. Vel. kralja podpolkovnik Sondermajer, navzoči pa so bili tudi zastopniki patriarha Var-nave ter mnogi drugi ugledni gosti, med njim starešina mariborske sokolske župe dr. Milan Gorišek. Po svečanosti je bila javna vežba sokolske konjenice, ki je sijajno uspela.
Otvoritev sokolskega doma v Banjaluki
Banjaluka. 13. junija, p. Ob prisotnosti zastopnika Nj. Vel. kralja generala Kosti-ča so danes slovesno otvorili tukajšnji Sokolski dom.
Davidovičevci o hrvatskem vprašanju
Beograd, 13. junija, p. Danes se Je po devetih letih prvič zopet sestal glavni odbor demokratske stranke. Izvoljen je bil na poslednjem kongresu bivše demokratske stranke leta 1928 v Beogradu in se kasneje ni več sestal. Izmed 90 članov, kolikor jih je bilo tedaj izvoljenih, se jih je danes sestalo okoli 50 v stanovanju Ljube Davi-doviča. ki je zborovanje tudi otvoril in vodil.
O politični situaciji sta poročala Ljuba Davidovič in Milan Grol. Oba sta obširno razpravljala o našem notranjem položaju in zlasti o hrvatskem vprašanju. Davidovič je poudaril, da je rešitev hrvatskega vprašanja pogoj za trajno in pravilno rešitev vseh ostalih vprašanj, ki so na dnevnem redu naše državne politike. Milan Grol je zlasti obžaloval- da je bilo izgubljeno toliko časa, ne da bi se hrvatsko vprašanje pomaknilo z mrtve točke. Podrobno je orisal razvoj pogajanj med beograjskim in zagrebškim delom združene opozicije in rekel, da ne upa v kako praktično rešitev, dokler se sedanje politične razmere ne spremene. Demokrati so mišljenja, da je mogoč sporazum le na resnično demokratični osnovi. V načelu stoji demokratska stranka še vedno na stališču ene države z enim parlamentom.
Tretje politično poročilo je podal Boža Vlajič, potem pa se je razvila debata, ki je zvečer še trajala in se bo nadaljevala
najbrž še jutri. Govorili bo predvsem delegati s podeželja, ki so poročali o razpoloženju ljudstva. Pozornost je vzbudilo, da so se skoro vsi delegati pritoževali nad dr. Mačkom, češ da ne stori ničesar, kar bi olajšalo dosego sporazuma, in da ne kaže nikake obzirnosti napram demokratski stranki. Nekateri govorniki so zahtevali od dr. Mačka, da jasno pove, kako si misli novo ureditev države.
Ko bo zasedanje glavnega odbora končano, bo sprejeta in objavljena resolucija o stališču demokratske stranke do najvažnejših političnih vprašanj.
Zaključitev tedna
hrvatske kulture
Zagreb, 13. junija, o. Danes je bil v Zagrebu zaključen teden hrvatske kulture. Ob 9. dopoldne je v gledališču priredilo 25 zborov Hrvatske sloge koncert, po katerem so odšli v Zagrebški zbor, kjer so ponovili spored. Tu je govoril tudi dr. Maček, ki je slavil hrvatsko pesem. Popoldne je bila v Maksimira velika ljudska veselica, s katero so bile končane prireditve hrvatskega kulturnega tedna.

•JUTRO« ponedeljska Izdaja
sem

Ponedeljek. 13. VI. 1937.
Vinogradniki so zborovali
Maribor, 13. junija.
Letošnji občni zbor Vinarskega društva za dravsko banovino je bil ob lepi udeležbi delegatov vseh podružnic včeraj v hotelu »Beograd« v Slovenski Bistrici. Zborovanje je otvorii in vodil zaslužni druStveni predsednik Lovro Petovar, ki je v uvodu r pozdravil zastopnika banske. uprave referenta kmetijskega oddelka, zastopnika mariborske vinarske šole prof. Pečovnika, zastopnika kmetijske šole na Grmu ravnatelja inž. Abseca in vse delegate. Po počastitvi umrlih članov je društveni predsednik orisal v kratkih potezah položaj vinogradništva v naši banovini in v državi sploh.
Njegovemu poročilu sta sledili tajniško in blagajniško,, ki ju je podal višji kletar-ski nadzornik g. Zabavnik. Poročilo dokazuje vneto delovanje društva v preteklem letu. Društveno premoženje je naraslo na preko 22.000 Din. V društvu je včlanjenih 14 podružnic s 501 članom. Društvo ima svoje strokovno glasilo »Kmetovalca«.
Po revizijskem poročilu g. Blaženiča so bile volitve, pri katerih je bilo izvoljeno novo vodstvo s predsednikom šerbinkom iz Vriš pri Svečini. Iz odbora so izpadli
zaslužni in agilni dolgoletni dosedanji de-laivci gg. Petovar, Zabavnik in drugi, ki so skozi leta vzorno vodili to važno sta-novsko združenje naših vinogradnikov.
Danes je občnemu zbc.ru sledil deveti vinarski kongres v dvorani Okrajne hranilnice v Slovenski Bistrici, ki ga je vo-.dil g. Vesenjak. Spored je sestojal iz referatov profesorja Konrada Pečovnika o peronospori, inž. Iva Zupaniča o obnovi vinogradov in inž. Sergeja Gorupa o ravnanju z moštom in ohranitvi vin.
Na kongresu je bila sprejeta resolucija, v kateri se vinogradniki zavzemajo za svoj avtonomen odsek v kmetijski zbornici, za ekspozituro kmetijske zbornice v Mariboru, za natančno izvajanje zakona o vinu, za obnovo vinogradov, za uki-njenje trošarine na vino, za čim ugodnejši izvoz naših vin, za izpopolnitev strokovnega pouka vinogradnikov. Resolucija je bila sprejeta soglasno.
Po zaključku kongresa je bila otvcrjena vinska razstava slovenjebristriške podružnice Vinarskega društva.
Popoldne so si delegati ogledali slove-njebistriške vinograde v Visolah. Kcvačji vasi, na Ritoznoju in v okolici Konjic.
Strašen vihar med nevihto
Podiral je drevje in zgradbe — Neurje je posredno zahtevalo smrtno žrtev
Hrastnik- 13. junija.
Včeraj popoldne je divjal po naši dolini hud ciklon, ki je imel za posledico tudi smrtno nesrečo. Že vse popoldne so se zbirali na zahodu in severozahodu črni oblaki in se je pripravljala huda nevihta. Po 15. se je vsul močan dež in vmes je padala toča. Vse je spremljal silen vihar, Ki je razkrival hiše in podiral drevje. Posebno veliko škodo je napravil na polju in v gozdu na Brinici. Podrl je med drugim posestniku Majcnu kozolec. Posebno grozen je pogled na razdejani gozd pri Igrič-flikovi skali. Pri kemični tvornici je silni piš razkril več streh ter podrl leseno barako, ki je služila tvornici kot skladišče za deske ob potoku Bohun. Vrtiljak, ki so ga te dni postavili pri steklarni, je vihaf lepo položil na tla.
Smrtna žrtev je mlad zidar. Razkrite
strehe pri kemični tvornici so šli takoj po nevihti pokrivat zidarji in drugi delavci. "Med njimi je bil tudi 23-letni zidar Josip Miklavčič, ki mu je na mokrem spodrsnilo-da je padel skoro 10 m globoko na cementna tla. Poklicali so takoj zdravnika dr. Vidmarja ki je ugotovil, da si je nesrečnež na-trl lobanjo in dobil hude notranje poškodbe. Odredil je takojšen prevoz z avtomobilom v celjsko bolnišnico, kamor ga je tudi sam spremljal. Zal mu ni bilo več mogoče pomagati in je že snoči v bolnišnici umrl. Ponesrečenec je bil simpatičen mladenič, ki je stopil v službo kemične tvor-nice šele pred nekaj meseci. Doma je iz Zagorja. Vodstvo tvornice je pustilo njegovo truplo prepeljati v Zagorje. Ker pa je njegova mati na smrt bolna, so truplo položili na mrtvaški oder v mrtvašnici, odkoder bo pogreb v ponedeljek.
Iz življenja
koroških Slovencev
»Miklova Zala" je koroška narodna igra
PO skromnih vaseh slovenske Koroške živijo Slovenci mirno življenje. Svojstve-nost njihovega življenja se izraža v različnih obredih, dogodkih in prireditvah. Med zadnjimi so najvažnejše igre, katere so za nas koroške Slovence pravi narodni dogodki.
Izmed teh je za naše razmere najboljša »Miklova Zala«, ki so jo v preteklih tednih ponovno igrali na šentjakobskem odru. Ta igra je postala dragocen diamant preteklosti koroških Slovencev, še več, postala je nekak simbol slovenskega Korotana. Njena vsebina je vedno nova, vedno lepa, ki zgrabi ljudstvo z neko bajno silo. — To pa zato, ker je narodna v tem, da igralci in igralke v njej podajajo sebe, doživljajo del svoje zgodovine ob Mirku, Zali in Sera jniku.
Zadnja prireditev v našem slovenskem fet. Jakobu je bila celotno zadovoljiva. Vprašanje scenerije je režiser zadovoljivo rešil. Izmed poedinih igralcev je pokazal Mirko odlične igralske sposobnosti in je tako v svoji vlogi izklesal slovenskega Ro-žana, iz katerega žari ogenj narodnosti in junaštva. Zala je podala svojo vlogo mehko, nežno in čustveno. Nastop Tresoglava je bil zadovoljiv. Almira je bila nekoliko premalo glasna in premalo hinavska, kar pač zavedno slovensko dekle ne zna biti. Serajnik in ostali kmetje iz Roža so bili sijajni tipi slovenskih korenin. Enako vsi ostali.
V splošnem smemo o igri reči: Podana je bila prirodno, ker so igralci predstavljali svoje življenjske vloge v domači govorici. Zato mora ostati ta igra v bodoče dragoceno sredstvo narodnega razmaha v tužnem Korotanu, kjer bo zmerom znova povezala vse slovenske brate in sestrice.
K tej prireditvi piše tako zvani »Heimat-kreis«, ki ga izdaja celovški Heimatdienst kot protiutež proti »Koroškemu Slovencu«, da je bila odveč in da bo treba skrbeti tudi za to, da se sčasoma vse slovenske prireditve na Koroškem prepovejo. K temu bi dostavili, da Bog hoče, da tudi Slovenci iz krščanske države Avstrije pridejo kot Slovenci k njemu. Koroški Slovenci ljubijo svoj jezik, zato ga ne marajo zatajiti.
Ziljski dan, ki se je vršil 6. t. m. pri Prangarju v Zmotičah z večjo pevsko prireditvijo in z govorom župnika g. Starca, je potekel v prijetni domačnosti, želeli bi
take prireditve tudi drugod po Koroški. *
Na celovški gimnaziji so napravili zrelostni izpit nastopni slovenski dijaki: Adolf Picej, Matija Potočnik, Luka Urank, Niko Vedenik in Janko Zwitter (z odličnim uspehom). Na realni gimnaziji je z odliko maturiral dijak Franc Petek iz Ve-likovca. Vsem maturantom na tem mestu prav iz srca čestitamo in jim želimo obilo sreče na njih nadaljnji življenjski poti! Hkratu jim polagamo na srce, da bi nikdar ne pozabili, da so kri slovenske krvi.
Žrtev električnega toka
Fram, 13. junija.
Danes okrog 16. ure se je pripetila nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev. Tukajšnji ..gostilničar g. Jarc je po nesreči prišel v stik z električnim tokom. Poklicali so mariborske reševalce, vendar pa je bila pomoč že prepozna.
James Hoggam:
Oh polnoči boš umrl
»Ob polnoči bom umrl!« je zastokal Ma-lotti in se spustil v naslanjač, ki je stal poleg peči. »Hunt mi to vsak d-n ponavlja. Po telefonu, s pismom ali z brzojavko.« Malotti je dvignil glavo. Njegov obraz je bil spačen od strahu in njegove globoko udrte oči so skoraj zmedeno gledale. Potem je še enkrat ponovil s tresočim se glasom.
»Vsako uro pride kakšna grožnja. Ali razumete to, gospod nadzornik?«
»Pomirite se, gospod Malotti,« je dejal nadzornik in pokroviteljsko položil svojo roko na Malottijevo ramo. »Saj vendar vidite. da ste na varnem. Nemogoče je pre-dreti kordon detektivov in policistov, ki atoje okoli hiše. Vsi vhodi, da, celo dimniki in strešne line, vsi žlebov-', vse je zastraženo. Vse je preiskano od podstrešja do kleti. Moji ljudje so zasedli okna te sobe in vsa vrata.«
Milijonar Charles Malotti je utrujeno odkimal. »Ce pravi Hunt, da bom moral umreti, me nihče na svetu ne more rešiti. Saj ne poznate Hunta!«
»Prav, recimo, da se je Huntu proti pričakovanju posrečilo priti sem. Toda potem bo imel še zmerom opravka z menoj in najinim skupnim prijateljem dr Harro-wom«. je odvrnil nadzornik Mac Nab in samozavestno potrkal na gubo v svoji obleki, ki jo je napravil revolver. Potem je pogledal še tretjega, ki je stal v sobi: »Ali ne. doktor?«
Harrow, policijski zdravnik, ki je z zanimanjem pregledoval Malottijevo dragocene zbirko kitajskih vaz, se je obrnil. Njegove svetle oči, ki so se skrivale pod ko-Satimi obrvmi, so gledale zamišljeno. Beli
brki in brada ter gosti snežno beli lasje so mu dajali videz mirnosti in častitijivosti.
. Videlo se je, da je kakor nalašč za odgovornosti polno mesto, ki so mu ga dali na po-lieiji.
Prikimal je in prav tako udaril po revolverju.
»Poglejte!« je dejal Mac Nab veselo.
Toda Malotti je vztrajal: »Obsojen sem na smrt. Ob polnoči bom umrl. Toda prej bom še znorel.«
»Neumnosti!« se je dobrodušno zasmejal Mac Nab. »če je kdo nor, je ta Hunt, ali ne, doktor?«
»Mogoče«, je mirno odvrnil Harrow. »Odvisno je od tega, kako zadevo gledamo, če .ljudje drug drugega pobijajo v miru, Imenujemo to umor; če pa delajo to v vojni, pravimo, da je junaštvo. Jaz bi se drznil trditi, da je za Hunta ta smrtna grožnja nekaj prirodnega. Gospodu Malottiju je napovedal vojno. Gospod Malotti pa gleda to s svojega stališča, toda drugače ... Obstal je, in potem dodal, kakor bi se bil hotel opravičiti:
»Neodpustljivo je, da vam tako govorim, namestu da bi vas miril.« Pogledal je kopico pisem in brzojavk. »To ao grozilna pisma, ali ne?«
»Da. Okoli trideset jih bo. In ponoči me kliče iz spanja.« Malotti se je zgrozil in zanrl oči.
. Harrow je vzel eno izmed pisem in ga prebral. Glasilo se je:
»Pred štiridesetimi leti si me obsodil na živo smrt. Pred dvajsetimi leti sem si začel ustvarjati novo življenje. Toda nisem te spustil iz oči. Potrpežljivo sem čakal tre-
Velik uspeh
velesejma
Ljubljana, 13. junija.
Poslednja velesejmska nedelja prinaša vsako leto rekordno število obiskovalcev. Tudj včeraj je bil poeet rekorden in je ves ▼elesejem nudil sliko pravega mravljišča.
Včeraj so prispele na velesejem števjlne nove ekskurzije. Iz Treta sta dva avtoka-ra pripeljala veliko število posetnikov Tr-žačanov. Močile organizirane skupine izletnikov pa so prispele tudi iz Celja. Krope. Št. Jurja ob južni železnici. Hrastnika itd. Iz Sofije je prispel šef-urednik bolgarskega trgovskega lista Filip Savadiev. k; 6e je o našem velesejmu izredno pohvalno izrazil in je ravnateljstvu velesejma obljubil, da bo za jesensko razetavo organiziral dve ekskurziji trgovcev in gospodarstvenikov g posebnima vlakoma. Iz Celovca pa je prispel komercialni svetnik Kari Steiner. ki si je velesejem ogledal kot predsednik slišne celovške organizacije »Volksfestaus-6te'lung«.
Kupčije. so bile tudj včeraj zelo živahne in so razstavljale; zabeležili števjlne nov« zaključke v najnovejših pisarniških 6trojih in potrebščinah, v motornih kolesih in navadnih kolesih, v pletilnih strojih, v raznih izdelkih kovinske industrije, zlasti v številnih tehničnih novostih.
Za letošnji velesejem je značilen izredno velik poset inozemcev zlasti pa velik poeet iz kraje-v izven Slovenije. poeebn0 iz savske banovine (Zagreb), iz Beograda ter primorske, vardarske. zetske in moravske banovine, tako da ima letošnji naš velesejem zares vsedržavni in mednarodni zna-čaj.
Danes je radnj; dan velesejma. _ k, je posvečen zaključkom Vsi oni. kj nipo jmeli prilike, da bi si to lepo razstavo podrobno ogledali, naj nP zamude poslednje prilike, kajti vsakdo lahko najle na velesejmu kaj zanimivega.
Društvo »Vodnik« je igralo na prostem
Zgornja šiška, 13. junija.
Sinoči je delavno Narodno prosvetno društvo »Vodnik« v Zgornji Šiški priredilo občinstvu lep večer. Na domu prvega slo-ventrkega pesnika Valentina Vodnika, katerega ime nosi društvo, pri Kamnitni mizi, smo na prostem videli lepo narodno soevoigro »Na Trški gori«. Igro je spisala in zrežirala ga. Metka Bučarjeva," godbo j® zložil g. Danilo Bučar, orkester pa je vodil g. žižmond. Vrt pred domom Valentina Vodnika je bil do kraja napolnjen z občinstvom, ki je prihitelo gledat predstavo tudi iz Ljubljane.
Dejanje "gre je prenešeno na znamenito Trško goro, božjo pot na Dolenjskem. V treh dejajih se razpleta napeta zgodba ljubezni med ponosno pocestnico in gostil-ničarko Katro na Trški gori in Jožetom Polajnarjem, županom šempetrske občine in med Katrino hčerko Maričko in kmečkim fantom Lojzetom. Po dvajsetih letih se je Jože Polajnar vrnil iz Amerike. Domov ga je prignalo domotožje in hrepenenje pri ponosni posestnici Katri, njegovi nessrečni ljubezni, ki se je iz ponosa, da po kaže ponosnemu Polajnarju, da ni edini na svetu, poročila s staTcem. Katrina hčerka Marička in kmečki fant Lojze trpita zaradi materine ponosnosti. šele, ko Polajnar zasnubi Katro in tudi Katra prizna svojo mladostno zablodo, zaradi katere je bilo dvoje življenj nesrečnih, se zgodba srečno razplete.
V	drugem dejanju se v zakonu pokaže sitna narava krčmatice Katre in zaradi nesoglasja z ženo začne Polajnar popivati. Natakarica Lenka pa izrabi to in skuša ujeti Polajnarja v svoje mreže. Davčni uradnik Globočnik, ki je zasnubil v prvem dejanju Katrino hčerko Maričko in hotel pustiti na cedilu natakarico Lenko, zdaj kot odbiti snubec hi zavrnjeni Lenkin ljubimec splebka.ri .proti Polajnarju. Ob koncu drugega dejanja se zgodba tako zaplete, da Polajnar v samoobrambi proti temu škricu strelja nanj in ga obstreli.
V	tretjem dejanju izvemo, da je blodil Polajnar po kazenski razpravi, pri kateri se je izkazala njegova nedolžnost, še več dni po Ljubljani. Med tem pa so bili doma ves čas v skrbeh, kaj se je zgodilo z njim. Vrne se še domov, toda s sklepom, da potuje zdaj spet nazaj v Ameriko, kjer ga bo delo osvobodilo težke more, ki je legla nanj zaradi nesoglasja z ženo. Ko se že poslavlja od domačih, se še po naključju 4ireča z ženo. Toda ko mu žena sporoči, da pričakuje potomca, se v Polajnarju spet odpre nov svet. V njem vstane sklep, da ostane doma na zemlji in se ves posveti delu in sfcnbi za otroka. Tudi pijačo čisto opusti. Na koncu se vse srečno izravna.
Oglas je reg. pod S. Br. 181 od 1. III. 1937
Marička in Lojze se izkaže ta kot srečen
ženin in nevesta. Pred vsakim dejanjem je lepo igral orkester in petja je bilo dosti. Vsi igralci so izvrstno rešili svoje vloge. Katro je podala prav posrečeno Pre-storjeva, njeno hčer Maričko Kosova, Lenko pa Možinova. Dobri igralci so bili Rohaček kot župan šempetrske občine, Gregorc kot Lojze in Willenpart kot davčni uradnik. Kmečke originale so posrečeno igrali Obrsnel, Možina in drugI. Občinstvo je bilo s predstavo zelo zadovoljno. Nocoj je društvo predstavo ponovilo. Društvo si je nadelo nalogo, da pride v doglednem času Vodnikov dan v spomin našega prvega pesnika. Z dobič-
kom prireditev bo skušalo pridobiti sd sredstev, da odkupi Vodnikov rojstni dom in uredi v njem sobo z Vodnikovimi deli.
Kača s tremi glavami
Varaždin. 13. junija Priroda se ne poigra samo z ljudmi, temveč tudi z živalmi. Te dni j6 našel neki kmet v gozdu pri Šemovcu. občina Barto-lovec. kačo nenavadne oblike in s tremi glavami. Praznoverni ljudje eo v strahu, da ne bj ta nestvor prinesel nesreče v deželo, kačo ubili in sežgali.
čez drn in strn
Dvorana je bila polna nekako do treh četrtin, ker Pa so jo radi velike vročine, k: je takoj ob začetku zborovanja začela udarjati skozi okna, zaprli, je kmalu v njej zavladala velika soparica. (»Slovenec«, 7. VI.).
Slovenski umetniki v Rimu
Slike so razstavili sledeči umetniki: ... Vojmir Anton Kos, Fran Pavlovič, Bulov-čeva, Karlo Mrak. (»Slovenec«, 8. VI.).
Imena likovnih tvorcev, ki so šli z drugimi svojimi tovariši na.!o umetnost reprezentirat v Rim, se v resnici glase: Gojmir Anton Kos, France Pavlovec. Karla Bulovčeva - Mrakova. Pa če človek že domačih imen ne moTe pravilno izpisati kdo bi mogel zahtevati, naj ne bi bilo zmede v imenih, kakor so Stojaainovič in Stojanovič, Galavičini in Palavičini ali celo Uzelac in Guzelac, ki jih je »Slovenec« zmedel v svoji štreni.
Diplomatski stil
Kakor pa kaže povečana delavnost v odnošajih med obema državama, da smatrajo na obeh straneh obnovo intenzivnega sodelovanja za zelo potrebno, kar se dobro ujema s čim dalje bolj očitno splošno tendenco v politiki evropskih, srednjih in manjših držav, namreč tendenco, da se zunanja politika ne naslanja samo na eno zavezniško državo, ne samo na en izrazit blok, marveč da se skuša na kolikor mogoče široki zasnovi ojačiti lastna pozicija in s sprijaznenji v več smereh tako rekoč izločiti iz odvisnosti od velikih sporov med velesilami. (»Jutro« 8. VI.).
K vojakom pritrjen
Sredi prerivajočih se fantov Je obležal mrtev in zaboden z nožem naravnost v srce, delavec Anton Juhart, ki je bil pri re-krutaciji pritrjen k vojakc-m. (»Jutro«, 8. VI.).
Po sredi
Ker domnevajo, da so mu bile te poškodbe zadane, predno je padel v vodo in da je po sredi zločin, je državno pravdni-štvo v Mariboru, odredilo obdukcijo. (»Slovenec,« 10. VI.).
Tale »po sredi« je v slovenskem pismen-stvu sicer precej redek, a zato nič manj priljubljen, gosposki pojav. V resnici pa na Slovenskem po sredi nikoli ni nič drugega kakor četrtek.
Umor se za umorom vrsti
Ustavil je takoj avtomobil in z grozo opazil pod težkim, s tovorom naloženim avtomobilom starejšo gospo... Ležala je v mlaki krvi, ker jo je zadnje kolo povozilo čez noge in ji noge strašno razmesa-rilo. Na kraju nesreče se je takoj zbrala množica ljudi, ki je v nekaj minutah priklicala rešilni avtomobil. Takoj so naloži-
li nesrečno ženo na voz, vendar pa Je hmu potjo izdihnila... Ko je stala na vogalu, jo je srednji del tovornega avtomobila zadel, ko se je izogibal drugi ženski, in se revica ni mogla izogniti, ker je imela bolne noge. (»Slovenec«, 10. VI.).
To žaiostno zgodbico je list objavil pod zaglavjem »Strašen umor priletne ženice«. Poučna pa je še posebej zavoljo tega, ker je vnovič izpričala, da reševalni avtomobil ni zmerom rešilni.	-kra-
Radijska oddaja za ameriške rojake
Beograd, 13. junija.
Kratkovalovna radijska postaja v Beogradu bo v noči na 15. junija od 1. do 2.15 po srednjeevropskem času priredila svojo četrto prekooceansko emisijo, namenjeno našim izseljencem v Severni in Južni Ameriki. Ob tej priliki bo po radiu govoril minister za gradbe dr. Marko Kožul o gradbenem razvoju njih starega kraja. Sodeloval bo tudi znani slovenski književnik Finžgar, ki bo govoril o lepotah Slovenije, a član beograjskega narodnega gledališča Svetolik Nikočevič bo recitiral Bojičevo »Plavo grobnico«. Razen tega so na programu slovenske narodne pesmi, dalmatinske pesmi in sevdalinke in vesti v srbohrvaščin: in slovenščini. Ob pričetku in zaključku emisije bo odigrana državna himna. Prenos se bo vršil preko kratke radijske postaje v Beogradu z valovno dolžino 49.18 m, 6.100 KP in s pomočjo kratkovalovne postaje DJR v Berlinu za smer proti Nev-yorku na valov, dolžini 23.31 m, 11.855 KP, in kratkovalovne postaje DJC v Berlinu za smer proti Buenos Airesu na valovni dolžini 29.16 m, 10.290 KP.
Objave
Ne pozabite posetltj današnje dramska produkcije, ki bo ob 20. v opernein gledališču. Na programu bo veseloigra Kunetio ka: »Kita« (Cof) v treh dejanjih in pa peto dejanje »Cvrano de Bergerac« od Ro-standa. Nastopilo bo 12 gojencev šole prof. Šesta. Režiral bo po navodilih predmetnega učitelja Emil Frelih. Cene vstopnicam od 15 din navzdol. Prodaja v opernem gledališču. V sredo ob IS. in četrt po bo orgelska produkcija v Huhadovi dvorani.
Kresovanje na Grad". Rdeči križ v Ljubljani priredi običajno kresno veselico na ljubljanskem Gradu v nedeljo 20. t. m. Začetek ob 15. s promenadnim koncertom "vojaške godbe. Tudi godba poštarjev bo igrala. Srečolov bo nudil 500 lepih in praktičnih dobitkov. Zvečer bo plameneča kresna grmada. Na dveh lesenjh plesiščih bo rajala vesela mladina. Na veselici se bodo prodajale jestvine in izvrstna pijača. Vstopnina samo 2 Din za osebo.
nutka, ki se mi je zdel primeren za maščevanje. Zdaj, ko si na višku svoje moči in svoje sreče, te bom z isto ravnodušnostjo uničil kakor si ti mene. Ob polnoči 19. boš umrl! Meni uiti ni mogoče. Tvoja usoda je zapečatena.
Hunt.«
Iznenada se je Malotti zdrznil in ae prijel za srce.
Hišna vrata eo se z zamolklim ropotom zaprla in začuli so se koraki v veži.
»Newton!« je zaklical Mac Nab.
»Tu sem, gospod nadzornik,« je odgovoril glas zunaj.
»Kdo je prišel?«
»Ekspresno je prišla neka škatla, gospod nadzornik.«
»Odprite jo, toda z največjo pazljivostjo.«
Nekaj minut je minilo, potem je zaklical mož od zunaj. »V škatli je samo nagrobni venec, gospod nadzornik!«
Mac Nab je šel k vratom in jih odprl. Zagledal je bršljanov venec. Na Širokem traku je bil napis: Charlesu Malottiju, ki je umrl ob polnoči, 19.« Priložena ni bila nikakšna posetnica.
- Malottiju so zašklepetall zobje. Histeričen smeh se mu je iztrgal iz grla in potem prešel v krčevito ihtenje. Harrow ga je stresel in ga poskušal pomiriti.
Pogasi se je Malotti zbral, vendar pa je še zmerom trdno držal zdravnikovo roko. NeZaupno je pogledal Maca Naba, ki se je pri vratih pogovarjal e policijskim uradnikom ;in zasopel: »Doktor!«
»kaj vam pa teži srce?« ga je izpodbudil Harrow. Saj se nočem mešati v vaše zasebne razmere, toda če mislite, da vam bo bolje", če se boste komu zaupali, storite to. Mi zdravniki smo časih tudi izpovedniki.«
Mac Nab je stal še zmerom med vrati in se pogovarjal s stražnikom.
Malotti je začel: »Pred smrtjo tal ae rad
izpovedal. Potem bom laže umrl. Morilec sem!«
Harrow je namršil obrvi.
»Resnico govorim, poslušajte. Hunt in jaz sva bila v službi v neki banki. Zaradi nekega dekleta sva se sprla. In ker je dekle imelo rajši Hunta, sem od jeze in ljubosumnosti izgubil razum. Razen tega sem imel mnogo dolgov. Vedel sem, da dela naš blagajnik pozno v noč, in na to sem zgradil svoj načrt. Ko je nekoč ostal spet dalje časa v pisarni, sem ga umoril. Potem sem skril del ugrabljenega denarja v Huntovo sobo. Zaprli so ga in zaradi roparskega umora obsodili na smrt. V poslednjem trenutku so ga pomilostili na dosmrtno ječo. Toda zaradi vzornega vedenja so ga po dvajsetih letih izpustili.«
»Ali je mogoče tega Hunta spoznati po kakšnem zunanjem znaku?«
»Da,« je šepnil Malotti. »Na desni rami ima tetoviranega zmaja.«
Potem se nista mogla več pogovarjati, kajti Mac Nab je zdaj spet stopil k njima in se spustil v svoj naslanjač. In vsi trije so nestrpno čakali.
Deset... enajst... pol dvanajstih ...
Malottijev obraz je postal mrliško bled in spačen od strahu.
Mac Nab je kadil cigareto za cigareto. Celo njegovi Jekleni živci so bili do skrajnosti napeti. Samo Harrow je ostal miren in zbran.
Deset minut pred polnočjo je Mac Nab vstal, stopil k vratom in vprašal stražnika, ali se je pokazalo kaj sumljivega. Ta je odkimal.
Tudi Harrow je vstal, vzel svoj revolver iz žepa in ga preizkusil. Bil je pripravljen na strel.
»Zdaj bomo pa kmalu rešeni iz strahotne napetosti,« je dejal nadzornik.
Harrow je pokimal in pogledal na uro. Bilo je še dve minuti pred polnočjo.
Z izbuljenimi očmi je strmel Malotti na kazalca, ki sta se že drug drugemu bližala. Pot mu je oblival čelo. Ustnice so mu drgetale.
Harrow je stal ob peči in si ogledoval prelepe vaze, ki so stale na njej. S prsti ie trkal po njih. »Občudujem vaše umetnine, Malotti«. je dejal, da bi ga odvrnil od smrtnih misli. »Prelepe reči imate tu.« Vzel je eno izmed vaz v roko, da bi si jo natančneje ogledal. V tem trenutku je dejal Mac Nab:
»Polnoči!«
Ura je začela biti. In v tem, ko so njeni globoki udarci odmevali po sobi, je iznenada začul strašen hrušč, kakor bi se drobila stekla v oknih.
»Oh!« S pridušenim krikom je planil Malotti kvišku, zagrabil z roko proti 6rcu in omahnil na tla.
»Mrtev!«
Tako je vzkliknil Mac Nab in pokleknil zraven Malottijeve glave. »Srčna kap ga je zadela!«
Harrow je pogledal na črepinje vaze, ki so ležale poleg njega na tleh.
»Sveta nebesa! Vaza mi je zdrknila it roke! On pa je mislil, da je to ...«
Mac Nab je prikimal.
»To ga je ubilo. Toda vi niste krivi. Vse je samo čuden slučaj. Udarci ure so delovali tudi name. in moji živci marsikaj vzdr-že... Toda Huntove grožnje so bile samo neumno bahanje. Ni ga bilo blizu...«
Doktor Harrow je to noč zelo nemirno spal.
Soj mesečine je silil skozi zastore v njegovo sobo in osvetljeval njegovo desno ramo, ki je ležala na blazini. In na tej rani ae je videl temen madež tetoviranega zmaja. »«
'JUTRO« ponedeljska tedaj* ~
3
Pone3elje£. Ti. VI. 1937.
Mednarodno teniško prvenstvo Ljubljane
Z udeležbo odličnih tujcev In najboljših domačih igralcev je Ilirija od petka do včeraj
izvedla teniški turnir, kakršnega še ni bilo v Ljubljani
Ljubljana, 13. junija.
Dozdaj največji teniški dogodek v Ljubljani ie za nami. Prireditev, ki se je hotela zavlečj zaradi sobotnega dežja še na ponedeljek, ie bila včeraj po napovedi zaključna z velikim moralnim uspehom prireditelja SK Ilirije. Ne glede na številno udeležbo priznanih jugoslovanskih teniških igralcev sta dala turnirju znana mednarodna igralca Georg Dallos in v. Somogyijeva — prvi je madžarski tekmovalec za Davisov pokal, druga pa madžarska prvakinja — še prav poseben sijaj. Prireditelji se tokrat niso ustrašili velikega rizika, kj je v zvezi z izvedbo tako močno zasedenega turnirja. Saj je bilo v Ljubljani že davno potreba prebiti led glede prirejanja večjih teniških turnirjev, kj so alfa in ornega za propagando in razvoi teniškega športa sploh. Poizkus ie bil storjen in treba bo to delo z «o požrtvovalnostjo nadaljevati, da se slovenskemu tenisu končno izvojuje zmaga, letošnje prvenstvo pa bo v tem oziru brez dvoma
mejnik za bodočnost našega tenisa
Turnir pa Je tudi pokazal, da imamo vse pogoje za izvedbo velikih prireditev: krasna igrišča Ilirije pod Cekinovim gradom, ki še niso doživela tolikšnega števila par tij, so ustrezala vsem zahtevam, tudi glede kvalitete, kj sta jo hvalila posebno madžarska gosta. Vodstvo turnirja je svojo nalogo, ki ni bila lahka, redilo brez večjih hib zadovoljivo. Izkustva letošnje prireditve bodo tudi v pogledu organizacije koristila za bodočnost. Za turnir ni bilo mogoče priredit; take reklame, kot so jo Ljubljančani potrebni, da se jim stvar zazdi dovolj zanimiva. Samo odlična imena sodelujočih pač tokrat niso zadostovala, da bi bjli prireditelji zadovoljni s posetom. Bil pa je tudi v tem pogledu storjen lep korak naprej.
V naslednjem tehnični rezultati obsežnega turnirja.
Gospodje, mednarodna skupina
Piredkolo: Šivic-Koželuh 1:6, 6:2, 6:3; Friedrich: Hansi 6:2. 6:1; Todorovič: dr. Bleiweis 7 : 5, 2 : 6, 6 : 4; Wiirth: ing. Murko 6 • 3, 6 : 2, Kovač : Leyrer 6 :1, 6 : 1; I. kolo Friedrich: Gogala 6 : 1. 6 : 1 Mayer : Todorovič 6 : 0,6 : 3, Kovač : Wiirth 6:2, 6:3, Skapin : Sotelšek 6 : 2,6 : 3; Sko-berne : Dernovšek M. 6 : 1, 6 : 1; Blanke O. s Thuma 6 : 2, 6 : 1;	: Zajie
6 : 1, 6 : 3. II. kolo. Dallos : Dacar 6 : 1, 6:2; Smerdu : Hrnjak 6:3, 8:6; Truden : Bezjak 6:4, 9 : 7; Friedrich : 3i" vic 6 : 1, 6 : 3; Mayer : Kovač 6 : 2, 6 : 2, Skoberne : Banjai 6 : 4, 3 : 6, 6 : 1; Miti« : Blanke 6 : 2, 6 : 2; HI. kolo. Dallos : Smerdu 6 :0, 6 : 2; Friedrich *• Truden 6 : 3, 6 : 3; Mayer : Skapin 6 : 1, 6 : 1; .Mitič : Skoberne 6 : 2, 6:4, Semifinale. Dallos : Friedrich 6 : 2, 6 : 3; simpatični Haškovec Friedrich je bil svojemu velikemu nasprotniku kos le v borbenosti Fri-drich je eden naših najstarejših igračev, katerim je poklic onemogočil, da bj hodili vštric z mladimi v pogledu tehnične izpopolnitve igre. Obdržal je svojo znano igro, ki je zgrajena na trdih, močnih udarcih s točno, toda primitivno taktiko. Dallos je moral parkrat izkusiti njegovo premetenost. Miti« : Mayer 6 : 1, 6 : 2. Finale! Dallos : Mitič 10 : 8, 6 : 0.6 : 1-
Dame
Predkolo. Florjan : Bahovec 6 : 1. 6 : 1; Friedrich : Parjn 6 : 4, 6 : 4; I. kolo. Kovač : Borič M. 6 : 1, 6 : 0; Tratnik : Sernec V. 6 : 1, 6 : 3. ing. Sernec : Thalmaun H. 6 : 0. 7 : 5; Florian : Friedrich 6 : 1, 6:0; Bačkor : Miihleisen 6 : 2, 6 : 3; Elegovič : Voglar 6:4, 6:4; Samogy : Thal-maa I. 6 : 1, 6 : 0; II. kolo. Kovač : Tratnik 6 : 0,6 :0, Sernec : Dacar 6 : 1, 6 : *2, Florijau : Bačkor 6 : 0, 6 : 0; Samogy : Elegovič 6 : 1, 6 : 0; Semifinale. Kovač : Sernec 6 : 0, 6 : 0; Kovačeva si je z močnimi m dolgimi udarci zasigurala naskok. Ing. Senčeva kaže, da je pripravljena, da se bori do kraja. Kovačeva jo pošilja i« kota v kot s svojimi krasno plasiranimi žogami. Sernčeva 6e utrudi. Pokazala pa je lepo igro, zaradi katere bi zaslužila boljši rezultat. Samogy : Florian 6 : 3, 1 : 6, 6 : 4; Igra obeh je v začetku precej izenačena- Obe sigurno plasirata. Florianova se osebno odlikuje z rezanimi, kratkimi žogami, ki jih Samogvjeva ne zmore. Flo-rianova vodi 3 : 1, nasprotnica izenači, kar Floriarujvo nekoliko potare, tako da izgubi odločilni sedmi game in nato set. V drugem setu se zopet zbere jn prevzame ofenziva Igra zelo premišljeno in set z izgubo enega gamea gladko dobi. V tretjem setu že vodi 3 : 0, Šamogyjeva z borbenostjo izenači in zopet dobi sedmi game. Flo-rjanova je očividno deprimirana, zaigra zelo mehko in nesigurno in izgubi set in match.
Finale:
Kovač — Samogv, 6 : 3, 6 1.
Juniorji
I. kolo. Koželuh : Blanke E 6:0. 6: t; Blanke O. : Dernovšek J 6 : 0, 6 : 0; Dernovšek M- : Morbaher 6 : 1, 6 : 0; II. kolo. Sotelšek : Pire 6 : 0. 6 : 4; Blank« : Grošelj 6 : 0, 6 : 0; Smerdu : Dernovšek 6 : 0. 6 : 1: III. kolo. Kovač : Hrnialc 6 : 2, 6 : 2; Koželuh : Sotelšek 6 : 2, 9 : 7; Smerdu : Blanke 12 : 14, 6 : 3, 8 : 6. Smerdu nam je s svojo zmago pripravil presenečenje. Blankeja je očividno dolgotrajni prvi eet zelo izmučil. Smerdu je bil v sijajni kondiciji in ie krasno in sigurno zaigral. Dokazal je, da ie trenutno med ilinjanskimi juniorji največja nada. Wiirth : Hansi 6 : 2, 6 : 3. Semifinale. Kovač • Koželuh 6 : 3, 6 : 4; Wfirth : Smerdu 6 : 3, 6 : 1-
Finale: Kovač in Wiirth 6 : 4, 6 : 2.
Double gospodov
I. kolo. Hmjak—Wiirth : Dacar—dr. Blei *eis 6 : 4, 9 : 7; Koželuh-Kovač : To dopovič—Sotelšek 6 : 0, 6 : 1; Leyrer-^Koberne: Smerdu—Nagy 6 : 2, 6 : 2; II. kolo. Leyrer—Slkoberne : Dernovšek — Skapin 6 : 0„ 6 : 4; Mitič-Mayer : Murko-^ogala 6 : 0, 6 : 0, Hrnjak-Wfirth : Kože iuh-KovaS 4 i 6, 6 ; 8, 6 i 2,
Semifinale. Mitič—Mayer : Leyrer—Skoberne 6 : 2, 4 : 6, 6 : 1; za prvo dvojico lahko delo. Nista videti trudna, na mreži igrata pravo ekshjbicijo odlično z izjemo drugega geta. V pogledu dobre igre ko sta se malo odpočila je Mitič potegnil Majorja za seboj- Bjla bi odličen par, če bi eden imel močneiši servis. Najslabši od četrori-ce je Leyrer, ki ni dorasel niti svojemu partnerju Skobernetu. Slednji ima močan forehand in dober servis.
Finale: Dallos—Šivic: Mitič-Mayer 4 : 6 6 : 3, 6 : 0, 7 : 5.
Mixed double
I. kolo. Ba6kor-Wlirth : Tratnik-Truden 6;1, 6:1; Voglar-Gogala : Sernec V.-Sotelšek 6:1. 6:1; Serneo E.-Šivic:Thalmann I.-Han-si 7:5. 6:1; Dacar-Bleiweis: Thalmann H.-Nagv 6;3, 6:3: Parin-Friedrich: Miihlejsen-Murko 6:4, 6:0. II. kolo. Samogv-Dallos : Bačkor-Wurrth 6;1, 6:2; Dallos si je v tej partiji privoščil celo double faiul. Bačkor-jeva je veljk talent, imela pa j6 preslabega partnerja- da bi mogel rešiti. Sernec-Ši-vic : Voglar-Gogala 6:3. 6:1; Mayer-Kovač; Dacar-Blejweis 6:1, 6:1; Mitič-Fiorian: Pa-rin-Friedrich 6:3. 6:1; Semifinale. Samogv-Dallos; Sernec-Šjvic, 6:0, 6:2; šivjc je bil dober pri mrež:, tudi Se/nečeva ee je zelo potrudila pa kljub temu nista mogl3 doseči vsaj malo boljšega rezultata protj sigurnima nasprotnikoma.
Florian-Mitič; Ko^ač-Maver 8:6, 6:4. Ta partija j.e bila ena najbolj zanimivih na vsem turnirju. Florian-Mitič vodjta v prvem setu 3:1. Nato Mitič zgreši dva sma-sha in iz^ub; servis. Nasprotnika znižata na 3:2. Kovačeva, ostaja na base liniji, Maver izredno dober prj mrežj. Pride do krasn;h dvobojev mej Mitjčem in Maver-jem. Dame v ozadju. Mitič odlično 8maeha in že je 4;2. Florianova servjra, Mitič prj mreži: igra ima kljub strašni vročini najhujši tempo. Mitič pri mreži zgreši, Mayer znjža na 4:3. Nasprotnika se zagrizeta, ne popustita v kvalitetni igri in dosežeta 5:3. Mitič pokaže veliko požrtvovalnost in rutino. Florianova nekoliko popustj. Kovačeva se zagrize in nadoknad; Maverja. Stanje 5;5. Mitič prj mreži dvigne na 6:5. Florianova izgubi svoj nekoliko premehki servis in nasprotnika jzenačita na 6;6._ Nato Mitič zereš; smash. točko reši Florianova. Zopet Mitič simasha. Mayer ne ujame Publika je nervozna, ker bo prv; set odločil. Maver nekoliko ipopiustj. Mitjč z neverjetno smelostjo in rutino prj mrežj odloči eet zase. Igralci so že zelo izmučeni. Dvojica Kovač-Maver zahteva odmor. Mjtig ne p«-sti. Prične Florianova. in dobj # svoj servis. Nato servira Kovačeva, Mitič je na mreži, igra za dva. Florianova pomaga, kolikor more, vendar slabo starta. Nasprotnika izenačita in dvigneta na 1:2. Mitič nekoliko popust,i. preveg je delal prej. Kljub temu z nekaj bombami izenači na 2:2. Mayer je
izgubil servis. Nato zgrešita Florianova in Mitjč v mrežo jn izgubita game. Igra ni več tako živa. Igralci postajajo nesigurni, igra počasna. Mitič-Florian dobita odločilni sedmi game. Florjanov; očivjlno ugaja lažji tempo. Maver nato lepo plasira. izenači na 4:4. Mitič dve bombi na mreži, Maver nekoliko r:&kira, igralci nezadovoljni s sodnikom, Kovačeva razburjena, poizkus; rešiti. Florianova taktično podaja vse visoko, stanje 5:4. Servira Kovačeva. Florianova s svojim; lob; motj nasprotnika. ki je na sončnj slrani, Maver zgreši smash in Mitič s krasno bombo na mreži zaključi game. set in match.
Finale: Mitič-Florian : Dallos-Somogji 6 : 3, 4 :6, 5:5 (po žrebu za prva dva!)
O finalih in odličnih tujih igralcih bomo še pisali v redni izdaji.
Tekme za Davisov pokal
ČSR : Jugoslavija 3 : 2
Praga, 13. junija
Pred obema zadnjima singloma v teniškem srečanju za Davisov pokal med Jugoslavijo in Češkoslovaško je bil odigran včeraj prekinjeni double med Hech-tom in Menzlom ter Pallado in Punčecem, ki so se včeraj razšli pri stanju 7 : 6 za Čehe. Naši so pozneje izravnali, toda Čehi so zopet prišli v vodstvo z 9 : 7, odločili set zase in zmagali tudi v doubleu.
Ker je z zmago v doubleu dobila češkoslovaška tretjo točko ta že zmago, sta v singlih nastopila rezervna igralca Cejnar in Syba, ki sta oba izgubila, ta sicer je Punčec zmagal nad Cejnarom 7:5, 7:5, 3:6, 7:5, Pallada pa nad Sybo 3:6, 6:3, 6:3, 7:5.
Polfinale v Pragi se je torej končal s 3 : 2 za ČSR, ki se je s tem kvalificirala — obenem z Nemčijo — za evropskega finalista v tem' velikem teniškem tekmovanju.
Zagreb, 13. junija
Naši teniški igralci so dobili vabilo, naj pridejo na svetovne teniške prireditve v VVimbledom, ki se bodo začele po končanem tekmovanju za Davisov pokal. Teniški sa-vez je sklenil odposlati tjakaj naše najboljše tri igralce Pallado, Punčeca ta Ku-kuljeviča, ki bodo takoj iz Prage odpotovali v Anglijo, da se privadijo podnebja ta terena. Naše zastopstvo bo izpopolnila še prvakinja Hela Kovačeva, ki je te dni igrala na turnirju v Ljubljani, pa bo prav
tako v kratkem odšla v Wimbledon. *
Tekmovanje za Davisov pokal med Nemčijo in Belgijo se je končalo s 4 : 1 za Nemčijo.
Start Grad janskega v Genovi
ni sicer prinesel uspeha, pa vendar daje upati, da še ni vse izgubljeno — Rezultat je bil 3 :1 (2 : O) za Genovo
Genova, 13. junija
Za tekmo za srednjeevropski pokal med domačo Genov0 ;n zagrebškim Gradjanskim je vladalo ogromno zanimanje in se je zbralo na stadionu najmanj 20.000 gledalcev. Igra se je začela 10 minut po 17.. ko sta burno pozdravljeni nrstopilj obe moštvi. najprej Gradjanski, za njim pa domačini. Tekmo je sodil madžarski sodnik IvancBios.
Gradjanski je jmel v današnji igri enako smolo kot proti anglešk,- Chelsei v Zagrebu, ker so mu Italijan; v silnem startu in prvem naletu že v 3. minutj zabili vodilni gol. Italijanski Urugvajec in erednj; napadalec Genove Servetti je ušel do gola. kjer se mu je postavil v bran Bivec, ki pa je nesrečno odbil žogo do desnega krila Ar-carija. Mož je izrabil čisto pozicijo in iz 4 m daljave mimo Glaserja poslal v mrežo. Jazbin še k se je zdaj kot klop prijel Ser-vettija. kar pa je zeio škodilo igrj ostalega moštva, čeprav 80 bili na delu trije branilci. Glaser opravi več nevarnega posla, kajti Italijani so skoraj stalno v premoči. Kokotovič mora igrat; za oba krilca; gotovo je opravil največj; posel in j6 bil tudi najboljši igralec na terenu. Gradjanski se sem in tja oprosti nasprotnikovih klešč, toda manjka miu zaklju-čnega udarca na goL V 35. min. pridB v obrambo na pomoč An-tolkovič. ki pa kar takoj zagreši roko v kazenskem prostoru. Sodnik prisodi enajstmetrovko. k; jo Genova spremen; v drugi gol v svojo korist.
V drugem polčasu ge 6lika na igrišču znatno menja, kajtj Gradjansk; je postal ne samo enakovreden, temveč celo boljši partner na terenu. Tempo je zelo hud in že r 2. min. Glaser krasno brani oster strel iz. 12 m daljave. V 3. min. pride Melcionessi pred vrata Gradjanskega ter poda Servet-tiju. ki z glavo pošlje neubranljivo v mrežo. Kljub stanju 3:o za nasprotnika Gradjanski ne kloni, temveč šele zdaj prevzame vodilno vlogo. To .je bilo v glavnem mogoče zaradi tega. ker je Jazbinšek op^stjl vlogo tretjega branilca in spet zasedel mesto srednjega krilca. Napad je izvedel nato nekaj lepih akcij, ki pa le niso prinesle gola. V 24. min. je branilec zagrešil foul na Djanjču, sodnik je diktiral enajstmetrovko in Kokotovič je zabjl častn; gol za Grad-janskeea. Temno isrre j© pozneje nekoliko popustil, toda Gradjanski je v tej dob; izvedel več lepih napadov, ki so se deloma končali izven črte. deloma pa zaradi sodnikovih odločitev. Oba vratarja sta imela večkrat priliko za udeistvovanje. Italijani pa so razen srednjega krilcu Bigogna zelo popustili. Kljub t,emu Gradjanski do konca ni mogel izboljšati reziultata v svojo korist.
Splošna sodba o tej igr; je, da so bjli Italijan; boljš; do odmora, Jugosloven; pa po odmoru. ;n sicer tako. da bi po poteku igre bolj ustrezal rezultat 3:2. Vsekakor so se Jugosloveni predstavili v Italiji tako, da je vprašanje. kdo bo izmed teh dveh klubov jgral dalje v tej konkurenci, popol-
noma odprto. Revanžna tekma bo prihodnjo nedeljo v Zagrebu.
Ostale tekme za srednjeevropski pokal
Dunaj: Vienna : Young Fellows (Cu-rih) 2:1 (1:1), Admira : Sparta (Praga) 1:1 (0:0).
Bologna: Austria (Dunaj) : Bologna2:l
(0:1).
Praga: Slavija : Ferenczvaros 2:2 (1:1). Bukarešta: Ujpest : Venus 6:4 (3:3. Budimpešta: Hungaria : Lazio (Rim)
1:1 (0:0).
Curih: Grasshopper : Prostjejov 4 : 3 (2:0).
terju iz Trbovelj. Najboljšo formacijo 90 imeli Mariborčani danes v zadnjih vrstah,
kjer se je posebno odlikovala ožja obramba z vratarjem na čelu.
Zagrebčani so ves čas predvajali Izrazito defenzivno igro, ta sicer s 3 branilci ta 4 krilci ter glavno pozornost posvečali obrambnemu delu. Napad je bil izredno slab in njegovi redki napadi so se večinoma končali že pri domačih krilcih, če jih ni klaverno zastreljal. Edina vrsta, ki je bila kolikor toliko na višku, je bila obramba, ki se je žilavo borila ter z vso vnemo branila svoje svetišče.
Tekma je bila v sploSnem falr ter J« potekla brez incidentov. Gole so zabili v 24. min. Habit ter v 32. min. Paulin, (iz enajstmetrovke), po odmoru pa v 18. min. Paulin ta v 34. min. Turk.
Tekmo je sodil g. Kopič v sploSnem dobro.
V predtekmi je mladina Rapida v prijateljski tekmi porazila mladino Železničarja z 1 : 0.
Brzi turnir v Celju
Celje, 13. junija.
Danes popoldne je bil na Glaziji pred 300 gledalci nogometni brzi turnir v korist krajevne protituberkulozne lige.
Tekma med prvim parom Celjem in Jugoslavijo je ostala neodločena 0 : 0. Kot premaganec je bila izžrebana Jugoslavija. V naslednji tekmi je Olimp zmagal nad Atletiki 2 : 1 (1 : 0). V srečanjih premagancev je Jugoslavija zmagala nad Atletiki 2 : 1 (1 : 1), v srečanju zmagovalcev i
Sonce nad kopališčem Pieštany
Vsak revmatik ceni sončno toploto. —
V	brošuri »Zakaj kopaližče Pieštany« boste nnfcii podatke o prednosti enolike klime in blatnih obkladkov za revmatike. Zahtevajte brezplačne informacije od Piščan biroja, Beograd H, Maršala Pilsudskog 22, ali pa od Pieštanyinformator, Zagreb. Strossma-yerov trg 1/n. kat.
Kopališče Pieštany prinaša ozdravljenje!
V	zračnem prometu 70% popust na povratku
pa Olimp nad kombiniranim moštvom Celja 1 : 0 (0 : 0).
Prvo in zadnjo tekmo je sodil g. Hobaher zelo slabo v škodo Celja, drugo in tretjo pa g. Veble točno in objektivno.
V odmoru so člani Celja in Jugoslavije tekli na 100 m in v balkanski štafeti ter so bili doseženi naslednji rezultati:
100 m: 1. Marko (Jug.) 12.4, 2. Vladko (Jug.) 12.7, 3. Doli (Celje) 12.9. Balkanska štafeta: 1. Jugoslavija 3:53.4, 2. Celje 4:07.4
Ostale nogometne tekme
Ljubljana: Reka : Korotan jun. 9 ; 1, Zagreb: Hašk : Concordia 3 : 0. Beograd: Ambrosiana : Jugoslavija 2 : 1, BSK ; AK Oradea Mare 3 : 1.
Izbirni lahkoatletski miting
V soboto in včeraj je zveza slovenskih lahkoatletskih klubov preskušala svoje najboljše, toda rezultat ni razveseljiv niti glede odziva, niti glede kakovosti
Pokalna tekma v Mariboru
Železničar (Maribor) : Železničar (Zagreb) 4 : 0 (2 : 0)
Maribor, 13. junija
Na stadionu Železničarja je bila danes odigrana izločilna tekma za prehodni pokal prometnega ministra med moštvoma mariborskega ta zagrebškega železničarja. Po propozicijah tega tekmovanja bi moral preteklo nedeljo igrati izločilno tekmo z Mariborčani v Ljubljani ljubljanski Hermes, ki pa je to tekmo prepustil tovarišem iz Maribora brez igre. Zdaj so Mariborčani izločili iz nadaljnjega tekmovanja tudi tovariše iz Zagreba ta bodo sedaj morali igrati še z zmagovalcem novosad-ske skupine. Finalisti tega tekmovanja bodo igrali na turnirju o priliki kongresa UJNŽB v Splitu.
Kljub temu, da slovijo zagrebški železničarji kot dobro moštvo, za današnjo tekmo ni bilo velikega zanimanja ter se Je zbralo na igrišču komaj 400 gledalcev. Zagrebški železničar, ki zavzema n. mesto v I. razredu zagrebškega podsaveza takoj za varaždinsko Slavijo, prav za prav ni opravičil dobrega slovesa, ki je šel pred njim. Z varaždinsko Slavijo je to moštvo igralo neodločeno 1 :1, tako da si lahko ustvarimo sliko, kakšna je približno va-raždinska Slavija, ki bo prvi nasprotnik mariborskega železničarja v kvalifikacijskih tekmah za vstop v nacionalno ligo. Če številke govore!
Mariborčani so z lahkoto zmagali, ker so bili nasprotniki zelo šibki. Tudi po poteku tekme je bila njihova zmaga zaslužena in bi bil rezultat lahko še precej drugačen, če bi bil domači napad igral bolj preudarno in izkoristil številne zrele situacije pred nasprotnikovim golom. Stara hiba s hiperkombinacijami se ponavlja od tekme do tekme ta zdi se, da se igralci ne morejo odločiti za streljanje iz vsake pozicije. Kaj pomaga vsa premoč na polju, i neprestano napadanje in lepe kombinacije, i če pa se rezultat ne da izraziti v številkah. ' To se je zlasti videlo danes, ko bi bilo do- I mače moštvo lahko doseglo rezultat, ki bi I se dal primerjati z nedavnim proti Ama- J
Ljubljana, 13. junija.
Zveza slovenskih lahkoatletskih klubov je priredila včeraj in danes izbirni miting v svrho sestave reprezentance Ljubljane, ki bo v kratkem nastopila na tromatehu z Beogradom in Zagre* bom. Izbirni miting naj bi bil nekakšen generalni pregled atletov in njihove trenotne kondicije, vendar svojega namena ni mogel popolnoma doseči, ker niso nastopili nekateri pozvani atleti, mnogo jih je pa tudi — med njimi nekaj najboljših — pri vojakih.
Rezultati niso zadovoljivi
kajti v nobeni točki niso presegli povprečnosti, kar je pa zaradi majhnega števila startujočih razumljivo. Dvodnevni pregled, ki sicer ni obsegal vseh točk tromateha, je predvsem pokazal, da razpolaga I/jubljana s prav dobrimi tekači, zlasti s srednje — in dolgoprogaši in se ji v tem pogledu ni bati konkurence Beograda in Zagreba. Manj razveseljiva je pa zadeva
v	tehničnih panogah. To je že od nekdaj rak rana slovenske lahke atletike in se stanje kljub vsem naporom do danes ni moglo bistveno izpreme-niti. V skokih in metih sta Zagreb in Beograd znatno pred nami in oaš zato niso izgledi za Ljubljano v tromatehu preveč rožnati. Zaradi nezadostnega odziva atletov bo zveza menda razpisala ponoven izbirni miting.
Tehnični izidi
so bili naslednji:
200 m: 1. Gabršek 23.6, 2. Skušek 23.8, 3. Ster 23.8 (vsi Prknorje), 4. Kli-nar (Gorenjec) 23.9. Razlika med zmagovalcem in zadnjim je bila komaj poldrugi meter in časovna razlika zlasti med prvim in drugim nikakor ne odgovarja. Klinar je izrazit talent, ki bi se v rokah dobrega trenerja lahko raz« vil v izbornega sprinterja.
Skok v višino: Nastopila sta le dva juniorja, ker drugih ni bilo. 1. Bra-tovž (Ilirija) 165, 2. Polak (Prim.) 160. Bratovž je izven konkurence skočil 171.
800 m: Najzanimivejša točka sobotnega sporeda, ki pa zaradi zmernega tempa v prvem krogu (prvih 200 m 28 sek. prvi krog pa 60 sek.) ni prinesla pričakovanega rezultata izpod 2 minut. Zmagal je brez posebnega napora Goršek (P) v 2:01, 2. Zorga (P) 2:06, 3. Pogačnik (P) 2:08.5, 4. Herič (Železničar Maribor) 2:13.1, 5. Kos (Elan) 2:14.6.
Ljudi ]e pomlajeval in knjige kradel
Zagreb- 13. junije.
Zagreb Ima mnogo lahkovernih ljudi, sicer ne bi mogel s tako uspeSnim finančnim efektom nastopati med Zagrebčani lažni zdravnik Šalih Džaferovič. Mož je imel zdravila za vse bolezni in se je bavil celo s pomlajevanjem. Njegove stranke so bile po večini ženske iz srednjih in nižjih slojev, ki »o iskale pri njem nasvetov v delikatnih zadevah, kakršnih bi se pravi zdravnik ne lotil.
Izsledili so ga čisto po naključju. Ce ne bi bil okradel svoje gospodinje,-bi $e lahko dalje zdravil ljudi in služil denar Pred mesecem dni se je bil naselil v Žerjaviče-
vi	ulici in tam otvoril ordinacijo pod imenom Saliha Alajbegoviča. Ker kot mazač seveda ni smel imeti na vratih napisa, je sam i»kal po gostilnah, kavarnah in zabaviščih zveze z ljudmi, ki so mu dovajali bolnike, predvsem ženske, ki so iskale pomoč v delikatnejših zadevah.
Pa se je zgodilo, da je njegova gospodinja Marija Tomuradova opazila, da ji je zmanjkalo kar 40 knjig. Zasumila je, da jih je ukradel njen podnajemnik. Izvršila je kar na lastno pest preiskavo in našla tudi pričo, ki je podjetnega možaka videla, kako je nosil iz hiše zavitke. Pozanimala se je še za privatno življenje tega podnajemnika in ugotovila, da so v' velikem številu zahajale k njemu mlade žene m dekleta. Izvedela je hkratu, zakaj so prihajale k njemu. Šalih jim je dajal neke korenine- tablete in celo injekcije. Gospodinja je stopila na policijoi kjer je vse povedala. Ko so na policiji slišali ime Šalih Alaj-begovič, so takoj vedeli, da je to- Salih Džaferovič, s katerim so imeli že mnogo opravka in je bil tudi izgnan iz Zagreba.
Pa so obzirni v Zagrebu, kajti sodniki so možaka obsodili samo na pet mesecev zapora pogojno na lete dni, _
Met diska: 1. Kajfež (P) 36.58 m, 2. Jeglič (Planina) 35.78 m, 3. Korče (P) 35.30 m, 4. Hlade (Železničar) 35.24, 5. Szilagv (Mura) 34.80 m. Od slednjega, ki je dosegel že 40 m. se je pričakovalo več. Tehnično je bil zmagovalec najboljši, vendar so njegovi meti prenizki.	1
100 m: 1. Šušteršič (P) 11.6, 2. Šter (P) 11.6, 3. Gabršek (P) 11.8, 4. Pav-lič (Planina) 11.8, 5. Račič (I) 12.2, 6. Klinar (Gorenjec) 12.3.
400 m zapreke: 1. Zorga (P) 58.9, 2. Skušek (P) 59.3. Za naše prilike razmeroma dobra rezultata.
Skok ob palici: 1. Pribošek (I) 3.20 m. Skakal je še Gašperšič (P), ki je začel pri 3 m, a te višine ni preskočil.
5000 m: 1. Krevs (P) 16:272/5, 2. Sra-kar Ivan (P) 16:55, 3. Podpečan ( Železničar) 17:11.8, 4. Krpan (P) 18:11.8, 5. Vovk (Elan) 18:39, 6. Kos (Elan) 18:39.2, 7. Osterc (Elan) 18:36.6. Bru< čan (I), ki se je zakasnil, je zatem tekel sam in dosegel čas 16:15* 5.
J	SO km
l. Tavčar (P) 2:11:45.2, 2. Pere (P) 2:14:20.2. Nastopila sta le ta dva. Proga je -rodila od igrišča Primorja, kjer je bilo treba preteči najprej dva kroga ao kin 16 nad Domžalami in nato nazaj zopet na igrišče in po tekališču dva kroga. Start je bil ob največji vro-čini ob 10.15. Pot do Domžal (km 13.5) •ta pretekla oba v 53:13, do obrata pri ktn 16 sta pa potrebovala 1:04:57, kar je za 15 km le povprečno. Kmalu pri Črnučah je Tavčar pospešil tempo in je na črnuškem mostu že imel 100 m prednosti, ki jo je do cilja povečal na okroglo 800 m. Tekmovalca so spremljali avto in kolesarji.
Atleti Concordjje v Trstu. V nedeljo je 80 članov zagrebške Concordije nastopilo na lahkoatletekem mitjngu »Giovinezze« v Trst«. Po prvjh vesteh je Concordia izgubila miting z 9 točkami razlike. Izmed podrobnih rezultatov bi bilo omeniti odlično prvo mesto Srakarja na. 1500 m. Prva mesta so ra^-en tega zased'; Concordijaši še v teku na 100 in 400 m. v met« krogle in teku na 100 m i zaprekami.
Zveza slovenskih lahkoatletskih klubov (Službeno). Drevi ob 20. skupna seja uprav nega, tehničnega in kazenskega odbora na vrtu kavarne Prešern. Dnevni red: troboj. Zaradi važnosti udeležba vseh gg. odbornikov In revizorjev obvezna. Predsednik.
Šahovski turnir v Rogaški Slatini
Rogaška Slatina, 13. junija
Včeraj 8e Je T zdraviliškem domu začel mednarodni šahovski turnir za prvenstvo Jugoslavije. V L kolu je Pire premagal Madžara Gerebena. Tomovič Matvejeva, Poljak Najdorf dr. Kalabarja Broder pa KOniga, dočim so bile partije Nedeljkovjč-dr. Trifunovig Foltvs-Samisch, Kostič-dr-Drezga in Schreiber-Vukovič remis.
V današnjem II. kolu je Matvejev i odlično igro porazil Gerebena. dr. Trifunovjč pa dr. Kalabarja. Izredno zanimiva je bila partija med Pircem in Broderjem. Pire, je bil v pozicijski prednosti, a se je kljub te-11» moral zadovoljiti z remijem. Najdorf je prišel proti Foltvsu v dobljen položaj, a se ie češki mojster tako dobro branil, da J« izsilil remis. Tud; Tomovič je bil nasproti Schreiberju v prednosti, a je vse eno priSo do delitve točke. Dr. Drezga je imel nasproti Konigu popolnoma dobljeno partijo, ni pa našel najboljšega nadaljevanja in ee je tudi ta Partija končala remjs; S&misch ima v prekinjeni partiji nasproti Kostifu boljšo Dozicijo in tudi Vukovjč bo najbrže pri nadaljevanj« premagal Nedelj-koviča.
Stanje po XI. kolu.. Broder. Najdorf. Pire, Tomovič. dr. Trifunovič 1 in pol. dr. Drezga, Foltvs. Maivejev, Schreiber 1, Kostič. Nedeljkovj? P9,misch Vukovič pol (1). Ge-reben in Kalabar 0.
Deset žrtev neurja
Berlin, 13. junija. AA. Iz Edelsheima na Bavarskem poročajo, da je divjala tam silna nevihta. Več ljudi je bik) ubitih. Najbolj tragična nesreča je bila vsekakor smrt 10 mladih deklet. Nevihta je nastala z neverjetno brzino in jih je iznenadila, ko eo se 8e kopale v nekem bazenu, skozi katerega je tekla voda iz bližnjega potoka. Potok je nenadoma silno narasel, preplavil bazen in odnesel vseh 10 deklet, ki so nato utonile,
•JUTRO« ponedeljska Izdaja
4
Ponedeljek. 14. VI. 1937.
Teden dni filma
Nemški filmovct navdušeni za Dalmacijo
Split, 13. junija.
V petek zvečer je vodja nemške filmske ekspedicije FDF baron Wollzogen priredil v Schillerjevem penzijonu poslovilno večerjo, na katero je poleg članov svoje skupine povabil tudi zastopnike oblastev in tiska. Baron Wollzogen, katerega filmska skupina snema film »Princesa koral« v Dalmaciji odpotuje v Berlin zaradi snemanja novih filmov. Pri večerji se je baron Wollzogen zahvalil vsem, ki so ekspedici-ji omogočili, da je vršila snemanja v redu. Pri tem je tudi pohvalil prirodne lepote Dalmacije. V imenu bana primorske banovine je govoril načelnik Ivič. nato pa komponist Ivo Tijardovič, ki je naglasil, da dalmatinsko javnost veseli, ker je nemška filmska skupina z nastopom v Dalmaciji posredno dala priznanje lepote Dalmacije.
Baron Wollzogen je izjavil novinarjem
med drugim: »Vsi člani skupine so navdu šeni za Dalmacijo. Ta film je bil prvi poizkus filma skupne jugoslovensko-nemške produkcije. Ako nam uspe, bo ta film, kakor upam. začetek sistematičnega skupne ga dela med jugoslovensko in nemško produkcijo. Moje filmsko podjetje pripravlja tri nove filme in je verjetno, da se bodo zunanje scene velikega filma »Srečnega otoka«, v katerem igra Pola Negri glavno vlogo, snemalo v Dalmaciji. Dalmacija je kakor ustvarjena za filmska snemanja in sem prepričan, da bo postala počasi splošna atrakcijska točka za filmska snemanja. Vaši književniki bi morali pisati motive za take filme, ki bi se mogli snemati v Dalmaciji. Glasbo za film »Princesa koral« je sikomponiral vaš domači skladatelj Tijardovič in smo zelo zadovoljni z njim. Dal nam je izvrstno glasbo, čeprav je prvič komponiral za film.«
„Mlle Docteur" v filmu
Filmi i z vohunskega življenja so se v zadnjem času zelo .priljubili. Največ eo jih do-Blej napravjli Američani, pred kratkim &o se pa tudi Francozi lotili takšnega dela in eo ponesli za film življenje in delovanje slavne nemške vohunke Anemarjja Lesser-jeve. ki je imela v - vohunskem svetu priimek »gospodična doktor«. Ta vohunka. ki
je prizadela Francozom ogromno izgub in škode, je bila tako spretna, da je niso mogli prijeti, in da je delovala do konca voj« ne. Toda njen; živci so popustili in naposled 6o jo morali zapreti v neko zdravilišče v Švici, kjer je baje šele nedavno umrla.
Film je Francozom režiral Nemec G. W. Pabst, glavne vloge v njem pa imajo Pier-re Fresnav. Pierre Blanchard in Luis Jou-vet. k; je ostal še vsem v spominu po svoji odlični vlogi v filmu »Na dnu« po drami Gorkega.
žena v sodobnem svetu
Za mladino usodna napačna ambicija
staršev
V nekem mestu se je zgodilo tole: Mati Je imela sina v petem razredu gimnazije. Bil je zelo malo nadarjen in se je silno težavno učil. Z največjo muko je prišel dc pete gimnazije in je neprestano o^sji ter, naj ga pusti, da se uči obrti. Toda mati, žena malega uractnil.a, .i .... tem ničesar slišati. Bila je -ozna in je hotela imeti sina inženjerja ali doktorja. Ko je sin spoznal, da bo naj-brže padel, je s strahom pripravljal mater na »katastrofo«, kajti za ambiciozno žensko je bila to v resnici katastrofa. Neprestano je ponavljala svojemu sinu: »Rajši te vidim mrtvega, kakor da mi napraviš tako sramoto.« Sin je zbral poslednje moči, storil je vse, kar je mogel, a je vkljub temu dobil negativno spričevalo. Namesto domov je šel do železniške proge in se vrgel pod vlak, ki mu je odtrgal obe nogi in ga tudi drugače poškodoval. V bolnišnico so prepeljali Se živega. Ko ga je zagledala njegova mati, se je vrgla k njegovim nogam z obupnim vzklikom: »Kaj si mi storil.« Umirajoči fant jo je pa pogledal z dolgim in žalostnim pogledom in jI odgovoril: »Mati, saj si rekla, da me, rajši vidiš mrtvega. . .« To je bila res prestra-šna kazen, saj bo mati nosila zavest krivde nad smrtjo lastnega sina, ki ga je umorila njena prevelika ambicija.
In koliko je mater, a še več očetov, ki na ta način mučijo svoje otroke! Kolikokrat jim z napačno ambicijo in stremu-štvom zagrenijo vso mladost, pokvarijo vse veselje do življenja in zlomijo vso vero vase. že v šoli so taki nenadarjeni učenci deležni marsikatere krivice, kajti kogar šola enkrat vzame »na piko«, češ da je slab učenec, ta se ne izmota izlepa, pa naj se še tako trudi. V šoli se navadno nihče ne potrudi, da bi otroka bolje spoznal in da bi preiskal vzroke niegovega razadovanja. Morda je v puberteti, ki jo nekateri težje preživlja kakor drugi, morda je njegova okolica z njim nepravilno ravnala, da se je zaprl vase, da je čustveno in umsko odpovedal. Ce je prišel v tem času v roke okostenelemu »pedagogu«, ki je že davno pozabil svojo mladost, pa je fant zapečaten morda skozi vso srednjo šolo.	,
Največji siromaki v šoli so pa enostransko nadarjeni učenci. To so »idioti,« ignoranti,« »butci,« itd. Seveda, vsak specialist smatra svojo stroko za najvažnejšo, ki drži svet pokoncu, in kdor je totalno
ne obvlada ali celo nima daru zanjo, je »kompleten tepec.« In vendar bi morala šola presojati učenca totalno esot celotnega človeka. Saj nam življenje kaže, da so odlični vsestransko nadarjeni šolarji dostikrat najmanj za rabo, kjer je treba pokazati resnično samoraslost, in da v shž-bi dostikrat kvarijo ozračje s svojim odličnim stremuštvom.
če šola nima zanimanja in smisla za raznovrstnost v darovih svojih učencev, bi pa morali to upoštevati vsaj starši, ki bi morali svojega otroka pač najbolje poznati. In če je otrok bolj svojski in če je ma-lodušen zaradi neuspehov v šoli, naj starši ne pomagajo ubiti še tisto malo poguma v njem! Vsaj oni naj goje v njem tisto, kar je najbolj pozitivnega ln česar morda šola nikdar ne vidi. Prav je, če so starši strogi, toda strogost mora biti vedno na mestu. Kolikokrat je pa namesto strogosti potrebno vcepljanje poguma in samozavesti! še bolj potrebna kakor strogost je pa doslednost! Te manjka v šolski in domači vzgoji.
Saj je razumljivo, da vsaka mati in vsak oče želi, da bi bil njun otrok najboljši, odličen in vzoren šolar. Toda v tem je mnogo napačne ambicije, ki jo otrok, zlasti če ni nadarjen, plača s svojim zdravjem. Takšna ambicija je posebno obsojanja vredna v takih primerih, ko starši žele uspeha svojemu otroku pred vsem zaradi sorodnikov in sosedov, da se pobahajo pred njimi. Nedavno sem govorila z materjo, ki je vsa obupana tožila, da bo hčerka v šoli zaostala. Dekle je brihtno, toda je v razvojni dobi in je moralo pogosto izostajati iz šole radi bolehnosti. Glede na vse to sem ji povedala svoje mnenje: Deklica sama ni ničesar zakrivila; ker je bolehna, bi jo morala mati pustiti, da prostovoljno ponavlja, zlasti ker ni v tako slabih razmerah, da bi občutila z izgubo leta materialno škodo. Tedaj pa je iz matere planil pravi vzrok njenega napora, da bi dekle uspešno dovršilo razred: »Kaj bodo pa sosedje rekli, ko nam tako privoščijo!«
Ali ni to strašno, da mati ne misli na svojega otroka, na njegovo zdravje, na njegovo blaginjo, ampek v prvi vrsti na tuje ljudi in na njihovo mnenje? Ali je vredno zato roditi otroke, da se postavljaš z njimi pred ljudmi, ki bi te morali v razmerju do lastnega osebnega življenja toliko bri- i gati kakor lanski sneg! To je najboljši ' dokaz, kako malo živi človek sam s seboj |
in s svojimi najbližnjimi, kako je vse njegovo dejanje in nehanje zaradi zunanjega videza. In na takem videzu je zgrajen blesk premnogih, kjer ni niti trohe resnične notranje topline. Prav je, da se človek ozira na svojega sočloveka, da ga ne oškoduje, da mu pomaga, če je pomoči potreben, toda da bi zgradil svoje lastno življenje in življenje svojih otrok edinole na paroli »Kaj bodo k temu ljudje rekli?« je vendarle sramotno, človeka nevredno. Pa je vendar dosti takih ljudi, dosti staršev, ki jim je v prvi vrsti za to, da bi se »postavili« z uspehi svojih otrok. Koliko mater je, ki se pozno v noč uče s svojimi otroki, samo da bi se postavile z njihovo odliko. Pri tem pa pozabljajo, da ubijajo s tem v otrokih samostojnost, zaupanje vase in da goje v njih isto nezdravo stre-muštvo, isto nesocialno bahaštvo, ki ubija mladostno prostodušnost in kvari značaj.
Napačna ambicioznost staršev povzroča, da je na svetu toliko ljudi na nepravih mestih. Kolikokrat najdemo celo v akademskem poklicu človeka, ki bi bil morda dober obrtnik, trgovec ali bi se uveljavil kjerkoli, kjer je treba zgolj praktič-
nega razuma, ki pa nima za delo, ki zah- J teva bolj znanstveno mišljenje, nobenega daru. življenje nam kaže vse polno nenadarjenih in nesposobnih ljudi na odgovornih mestih, kamor so prišli zgolj po stre-muštvu svojih staršev in po njihovih zvezah.
Koliko otrok je, ki kažejo veselje in spretnost do ročnega dela in prosijo svoje starše, naj jih puste v uk k mojstru, zlasti, če se jim v šoli slabo godi. Toda to je zadnje, k čemur se odločijo starši, potem ko so poskusili že po vseh šolah, ki vzgajajo mladino za gospodo. Koliko boljšo bodočnost imajo na primer šivilje in druge obrt-nice, kakor pa uradnice s trgovske akademijo, ki prejemajo po 400 Din na mesec. Toda kljub temu ni nikjer tolikšne nadprodukcije kakor v vrstah pisarniških moči.
Taki primeri in tako razmišljanje bi šlo lahko v neskončnost, Temu so krivi v prvi vrsti napačna vzgoja, napačno vrednotenje človeka in dela in napačno pojmovanje vrednosti lastnega življenja. Dokler se bo cenil samo videz, ne bo drugače.
Obupne razmere babiškega stanu
Ljubljana, 13. junija.
Na tem mestu smo že opozorili javnost na težavne razmere babiškega stanu, za katerega bi se morali odločujoči činitelji glede na njegovo važnost za narodno zdravje vsekakor temeljiteje pozanimati.
Občni zbor diplomiranih babic dravske banovine, ki se je preteklo nedeljo vršil v magistratni dvorani pod predsedstvom diplomirane babice iz Ljubljane, ge. Kvarti-čeve, nam daje novo priložnost, da opozorimo javnost na nekatera bitna vprašanja tega stanu.
Da pokažejo zanimanje za najaktualnejša vprašanja babiškega stanu, so se zborovanja poleg lepega števila poklicnih babic udeležili predsednica dravske sekcije Jugoslovenske ženske zveze ga. Minka Gove-karjeva, načelnik odseka za zdravstvo pri banski upravi g. dr. Avramovič in sreski zdravstveni referent g. dr. Lapajne. če upoštevamo današnje neznosne razmere, v katerih žive zlasti podeželske babice, moramo reči, da je bila udeležba babic na zborovanju vsekakor odlična, kajti priznati si moramo, da je pri nas babiški stan eden izmed tistih, ki vidno hira. ker trpi pomanjkanje.
Največji udarec za njihovo materialno stanje je tako zvano mazaštvo, ki se bohotno razrašča in opravlja ponekod do tri četrtine vseh porodov. Babice so mnenja, da so temu nezajezljivemu pojavu, ki gre na njih škodo, krive pač premile kazni za mazačke in pa prikrivanje mazaštva s strani prebivalstva, ker si od njega obeta cenejšo pomoč. Babice same pa tudi ugotavljajo, da mazaštvo uživa preveč zaslombe krajevnih činiteljev. občinskih funkcionarjev, večkrat pa tudi dušnih pastirjev. Zato sta bila škofijska ordinariata v Ljubljani in Mariboru na pobudo babiškega društva prisiljena izdati področnim župnim uradom stroga navodila za pobijanje babiškega mazaštva. Vendarle ugotavljajo, da se ta navodila le malokje strogo izvajajo.
Kljub temu, da je stanovska zavest med babiškim stanom v dokajšnjem pojemanju, kar izpričuje dejstvo, da je večina babic v dravski banovini nevčlanjena, je organizacija vendarle vsa zadnja leta hodila po strogo začrtani poti za dosego izboljšanja položaja svojega stanu.
Med najvažnejše akcije društva spada borba za izpremembo zakona o zdravstvenih občinah v smeri, da bi banska uprava med osebje, ki ga postavlja na svoj proračun v združenih zdravstvenih občinah, uvrstila tudi babice, ki naj bi postale banovln-ske nameščenke vsaj v činu poduradnic s starostno pokojnino, ki jim je zdaj ne dajeta ne občina ne banovina, še manj pa seveda država. Občine gredo zadnji čas celo tako daleč, da v svoje proračune prav samovoljno ne stavljajo niti potrebnih zneskov za plačilo babic. To svojo potezo pa potem zagovarjajo z razlogom, da babice ne morejo nastaviti, ker za to nimajo proračunskega kredita.
Drugo važno stanovsko vprašanje se plete okrog ustanovitve pokrajinskih babiških zbornic, s katerimi bi bilo ustreženo oja-čenju organizacije, ki bi ob številnem članstvu imela nedvomno mnogo več uspeha v svoji borbi, kakor ga ima ob maloštevilnem. Zbornice bi imele lepo priliko pobrigati se za ureditev davčnega sistema za
babiški stan, ki je kljub poslabšanju pridobitnih razmer diplomiranih babic ostal pri starem, kakor je veljal v času »boljše konjunkture«. Babice namreč še vedno plačujejo davke v stari višini kljub znižanemu | zaslužku.
V tesni zvezi s tem vprašanjem je tudi vprašanje ustalitve babiških tarif. Po naročilu banske uprave je odbor v preteklem
poslovnem letu sestavil osnutek take tarife, ki je bil nato predložen ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje. Načeto je bilo tudi vprašanje konkurence, ki se je pojavila babiškemu stanu od porodnišnic, v katere se zadnji čas porodnice čedalje bolj zatekajo, ker je s tem na lahek način rešeno toliko skrbi polnih vprašanj, ki se pojavljajo ob porodih.
Oba zastopnika oblasti gg. dr. Avramovič in dr. Lapajne, ki sta zborovalkam zagotavljala vso naklonjenost banske uprave pri reševanju njih bitnih stanovskih vprašanj in se z njimi strinjala glede predlogov, kako bi se dalo ta vprašanja zadovoljivo rešiti, sta k vprašanju konkurence od porodnišnic priporočala, naj bi se babice zavzele, da bi banska uprava uredila sprejemanje porodnic v javne porodnišnice tako, da bi porodnišnice sprejemale poleg zapletenih primerov le še ubožne normalne porodnice, ki hi se izkazale z ubožnim spričevalom.
Na kraju zborovanja je govorila še ga. Poljančeva, ki je bila med ustanoviteljicami društva in tudi njegova prva predsednica ob ustanovitvi. Poudarjala je, da so današnjemu zmanjšanemu zanimanju babic za društvo in pomanjkanju društvene ln tovariške zavesti krive predvsem Izredno slabe razmere, če pa bi bile v organizaciji včlanjene vedno vse babice in bi vsaka neomajno sodelovala tako, kakor bi delala zase, bi bili danes uspehi društvenega dela povsem drugačni.
Svoje popolno zaupanje v sedanjo predsednico go. Kvartičevo in stari odbor pa »o zborovalke dokumentirale s tem, da so ga izvolile soglasno tudi za bodočo poslovno dobo.
FOTOAMATER
Iz amaterskega gibanja
Odbor Fotokluba Ljubljane vabi vse člane na izredni občni zbor, ki se bo vršil v petek 25. t. m. ob 20. v klubskem lokalu. Ce ob določeni uri ne bo zadostno število članov, se otvori občni zbor pol ure pozneje.
Za amaterjevo knjižnico
»Galerija« priobčuje tudi v gvoji junijski številki med krasnimi celostranskimi umetniškimi prilogami delo našega amaterja. jn sicer Jeseničana Slavka Šmoleja delovni motiv »Para se dvjga«. Zanimivo je, da predstavlja velika mednarodna revija kot eno izmed mojstrskih del svetovne-fotografije baš motiv, s kakršnimi 6e je naš mladi amater krepko odražal izmed drugih razstavljalcev na pravkar minuli tretji društveni razstav; Foto-kluba Ljubljane. Med drugimi slikam,- srečujemo dela, ki so zbujala veliko pozornost že na ljubljanskih fotografskih internacionalkah tako slovitega egiptovskega mojstra Milko-viča »Pristaniški prizor« in Angležinje New-bvjeve »Popotnika«. Odljčnj in zelo poučni so, kakor vedno, napisan; prispevki, širši amaterski svet pa bo zanimal razpis nagradnega tekmovanja za nov zbornik »Ideja jn oblika«, kj ga namerava prihodnje leto izdati »Galerija« kot eno svojih posebnih, senzacionalnih fotosrrafskih publikacij. Tekmovanja se lahko udeleži vsak amater z največ štirimi slikami, kj naj bodo oblikovno ali idejno svojevrstne. Nagrade znašajo okrog 10.000 din, avtor, ki mu sprejmejo kakšno 6liko. dobj izvod pre-zanimivega zbornika zastonj. Podrobnejši pogoj} nagradno tekmovanje 6e dobe lahko na naslov: Fotokluh Ljubljana, Levstikova ulica. Ljubljana, kjer se je mogoče na revijo tudi naročiti.
»Fotografjcky O b z o r« priobčuje v svojih slikovnih prilogah tokrat lep izbor domovinskih fotografij, ki kažejo češkoslovaške tipe in pokrajine tako. kakor jih vidijo najboljši mojstri češkoslovaške fotografije. Zanimivo je ta dela primerjati s tem. kar so nam podobnega nudili posebni oddelki tretje društvene razstave ljubljanskega Fotokluba. Tudj nekateri članki v nov; številki glasila organiziranih češkoslovaških amaterjev obravnavajo probleme domovinske fotografije, k; postaja, kakor je videti, aktualna po vsem svetu. Naši amaterji, kj količkaj razumejo češčino (in z dobrim slovarjem v roki ne more delati to nikomur posebnih težav), bi se tu lahko mnogo naučili. Mesečnik se naroča na naslov; »Fotografickv Obzor«, Praha II., Opa-tovjčka 3, ČSR. in velja letno za Jugoslavijo malenkost 40 K8.	t
»P h o t o b 1311 e r«, mesečnik Agfe za široki krog amaterjev, je posvetil svoji zadnji številki dvema specialnima problemoma fotografije, in 6icer majsko številko živalskim posnetkom, junijsko pa problemu mehkonscev, za katerega se tudi naši amaterji zelo zanimajo. O njem govori sloviti avstrijski mojster M. Neumtiller. Krae-n; slikovni primerki dopolnjujejo v obeh številkah strokovne članke. Mesečnik pa le dovolj obsežen, da more obravnavatj poleg tega še celo vrsto vprašanj iz stojne (n. pr. barvne) in žive fotografije. »Specialno s problemi kinematografije Pa se bavidrujj list Agfe, »Kinotechnische Mitteilungen«, ki prjobouje v svoji zadnji (1. letošnji) številki med drugim razpravo o ameriški filmski razsvetljavni tehniki in o izkušnjah z novim barvnim filmom Agfe. Obe reviji se naročata, v kolikor jih ne dobite v zadevnih trgovinah, na naslov: Agfa, Berlin SO 36.
»Der K i no-A m a t e u r« 6. štev. (Pho-tokino-Verlag. Berlin S 42. Oranienstrae-se 139.), ti pove v izčrpnem članku mnogo poučnega o rabi filtrov v kine-motografi.il. tehnikj naslovov, prednostih formata 9.5 mm i. t. d. Majhen in oenen, toda vsebinsko bogat obzornik, saj m« je urednik znamenit! Frerk.
»Der 9 a t r a p«, junijska številka, bo Zadovoljil vsakogar, ki hoče videt,- zbirko res krasnih posnetkov, posebno iz poletnega življenja. O tem govore tudi članki. L*t je namenjen v prvj vrsti odjemalcem fotografskih potrebščin tvrdke VoigtlSnder, da pa prinaša dovolj zanimivega gradiva, za vsakogar, vedo vsi amaterji, ki so ga Imeli kdaj v rokah.
Naše gledališče
DRAMA Začetek ob 20. nrf Ponedeljek. 14. junija; Cvrano de Berge-
rac. Red A. Torek, 15. junija; Zaprto. Sreda. 16. junija: C vrano de Bergerac. Red Sreda.
Četrtek, 17. junija; Cvrano de Bergera-o.
Red Četrtek. Petek. 18. junija; Zaprto. Sobota, 19. junija: Tisočak v telovnik*. Premierski abonma.
OPERA Začetek ob 20. u^ Ponedeljek. 14. junija; Zaprto. Torek, 15. junija: Car Kalojan. Red B. Sreda. 1«. junija: Veseli sfcudenček. RedO. Četrtek. 17. junija; Prodana nevesta- Pre* miereki abonma.
FILATELIJA
Zgodovina pisemske znamke
Ko so začeli ljudje znamke zbirati, so tudi ustanovili prva društva zbiralcev. Kmalu so nastale trgovine, v katerih so poleg drugega prodajali tudi rabljene znamke tujih dežel. Da so posamezni zbiralci vedeli, katere znaimke so več vredne im katere manj, so začeli trgovci izdajati cenike znamk. Seveda so bili ti ceniki v začetku prav drobni, toda pozneje je njihov obseg narasel in dandanes ima največji angleški cenik okoli 2500 strani. V tem ceniku so popisane in narisane vse znamke sveta.
Izprva so imeli znamke samo za plačevanje poštnine v naprej. To so bile tako imenovane frankovne znamke. Pozneje so začeli izdajati še posebne znamke za doplačilo poštnine, če je bilo pismo premalo franki razno, nato znamke za uradna pisma, za odpravljanje paketov, za brzojave itd. šele nedavno so začele države uvajati tudi posebne znamke za letalsko pošto. Te znamke so med zbiralci najbolj priljubljene in so na primer znamke prvih poletov čez Atlantski ocean dandanes že velika redkost in lahko se imenuje srečnega tisti, ki jih ima.
Koliko lepega in zanimivega vam lahko pove zbirka znamk, če prelistavate list za. listom. V njej boste našli več kakor v še tako lepo zanimivi zgodovinski ali zemljepisni knjigi. V tem oziru so najzanimivejše znamke prekomorskih dežel. Le poglejmo znamke, ki so izšle v zadnjih desetletjih preteklega stoletja po raznih otok h Tihega morja! Skoraj vse najznačilnejše živali teh otokov vidimo na njih, skoraj vse najlepše pokrajine. Poglejmo znamke Afrike in Amerike, poglejmo znamke Avstralije, — povsod vidimo na njih živali,
pekrajine, ljudi, navade tamkajšnjih krajev, in vsaka znamka je živo izpričevalo, kaj imajo lepega ali zanimivega v tisti deželi. Poglejmo evropske znamke! Na njih zasledimo sledove vseh zgodovinskih dejanj zadnjega stoletja. Ravnatelj angleškega muzeja v Londonu je dejal, da je lepa zbirka znamk izvleček iz zgodovine zadnjega stoletja in da more biti le tisti dober zgodovinar, ki je zbiralec znamk. Poglejmo citare nemške znaimke. Izprva so j imele vse drobne nemške državice svoje : posebne znamke, pozneje pa jih je počasi 1 drugo za drugo prevzela velika nemška država, kakršna je dandanes. Znamke z Balkana nam živo pripovedujejo zgodovino bojev s Turki, ko so se južni narodi borili za svojo svobodo. Poglejmo znamke iz do-i be prevrata, ko so se rušile države in so ! na njihovih razvalinah zrasle nove. Vse so pomembni zgodovinski dokumenti.
Potem so pretisnili avstrijske znamke z napisom »Slovenija«, toda te znamke niso izšle. Dobili smo prve slovenske znamke, ki jih je izdelal naš slikar — umet-! nik Ivan Vavpotič. Na najnižjih vrednotah vidimo sliko sužnja, ki je pretrgal verigo, do pa-u. Za njim sveti solnce in vidijo se obrisi naših gora. Potem je na | vrednoti po 50 in 60 vinarjev slika po-| osebljene Jugoslavije s tremi sokoli. Na znamke po l in 2 kroni vidimo otroka .neznatnega, nebogljenega glasnika miru, na znamkah po 5, 10 in 20 kron pa doprsno sliko našega prvega vladarja. Potem smo dobili še časopisne znaimke s sliko krilatega angelčka in portovne znamke, na katerih so bile samo številke. Ko i smo namestu kron debili dinarje, so iz-
šle jpodobne znamke, a v dinarski veljavi. Te naše prve znamke zlasti nižje vrednote, so sploh najzanimivejše znamke, kar jih je izšlo v prevratni dobi. Naši bratje na Primorskem so dobili takrat avstrijske znamke s pretiskom »Regno d' Ita-lia, Veneza Giulia« in Venezia Tridenti-na«. Petem so dobili italijanske znamke s posebnim pretiskom in nazadnje italijanske znamke brez pretiska. Na Reki, ki so jo nekoč upravljali Madžari, so izpTva pretisnili madžarske znamke z besedo »Fiu-me« potem pa so izdali še več vrst drugih znamk. Ko je <f Annunzyo Reko zasedel, je dal tiskata znamke s svojo sliko. Pozneje, ko so ga od ondod prepodili, so to ozničili še s posebnim pretiskom in na«-zadnje so tudi tam dobili redne italijanske znamke. Reške znamke z raznimi pretisk; so tudi uporabljali na otokih Hrvatskega Primorja, ki so nam jih vzeli Italijani in jih potem vrnili. Ko smo mi vzeli Madžarom kraje onstran Mure, so naša oblastva pretisnila madžarske znamke z napsom »Prekcmurje SHS« ali pa samo »SHS«.
Tudi zgodovina naših bojev za Koroško se zrcali na znamkah. Ko se je na Koroškem pripravljal plebiscit, ki smo ga mi tako žalostno izgubili in ki nam je vzel toliko dragih bratov, so pretisnili slovenske znamke z napisom »Koroška glasovalna cona A.«, za cono B, to je Severno Koroško, pa so izdali Avstrijci posebne svoje znamke s pretiskom »Karnten—Ab-stimmung«.
Slovenske znamke so potem dobile veljavnost po vsej državi.
Tudi Hrvati so izdali svoje porebne znamke, veljavo pa so izgubile nekdanje črnogorske znamke. Koliko zanimivega nam lahko povedo še druge znamke iz prevratne dobe. V Bosni so pretisnili nekdanje bosenske znamke a slikami pokrajin in dveh avstrijskih vladarjev, na Hrvatskem pa madžarske znamke.
šele ko so se razmere v državi uredile, smo dobili prvo splošno izdajo znamk, tiskanih.
če pogledamo naše znamke, ki so izšle do danes, bomo lahko ugotovili, da je skoraj vsaka spomin na kakšen važen dogodek, skoraj vsaka košček zgodovine. Prav tako je tudi po drugih državah. In zbiralec, ki se za svoje znamke zanima, si bo z njihovo pomočjo pridobil d četi znanja, ki mu ga šola ne more zmerom dati, znamke pa mu bodo tudi pomagale, da si bo laže zapomnil to, česar se je v šoli učil. Zbiranje znamk je zlasti pomembno za učenje zemljepisja, in prirodopisja.
Seveda je treba znamke zbirati na pameten način, človek pri njih ne sme izgubiti preveč časa in zaradi njih zanemarjati drugega dela Najprej naj gleda da bo čimbolj izpopolnil zbirko svoje domovine, pri tem pa naj zbira še vse, kar mu pride pod rotko. Pri svoji zbirki mora paziti, da bo shranjeval ramo lepe znamke, kajti samo znamke, ki so dobro ohranjene, so nekaj vredne. Znamka, ki ima kakšen zobček premalo, ni vredna nič, prav tako pa je brez cene tista, ki je v sredini tanka ali pa raztrgana. Znamk ne smemo trgati g pisem z roko. Izrezati moramo iz dopisnice ali pa. iz kuverte vogal, seveda tako, da ne ranimo nobenega zob-ka, in potem oclmočiti znamko v topli vodi. V topli vodi naj znamka leži tako dolgo, dokler sama ne odpade s papirja. Znamk ne smemo lepiti v zvezke z navadnim klejem, pač pa uporabljajmo zato posebne listke, ki «o namazani z gumijem, in ki jih lahko dobimo v vsaki boljši trgovini. Najbolje je, da si začetnik ne kupi nobenega albuma za znamke, pač pa naj vzame velike pole papirja in naj znamke na njih nalepi po državah, a lepo in daleč vsak sebi, da bo vsak list pregleden in da se znamke druga druge ne bodo dotikale. Da bo zbiralec vedel, kakšne znamke ?o na svetu in koliko so pribVžno vredne, naj si več začetnikov zbere toliko denar-
ja, da si kupijo cenik znamk. Taki ceniki niso dragi.
Po drugih državah je zbiranje znamk uvedeno kot prost predmet v šolah. Tako imajo na primer v Rusiji v vsakem razredu poseben krožek zbiralcev in prav tako tudi v Nemčiji. Učitelji v obeh teh državah so ugotovili, da so dosti boljši tisti učenci, ki znamke zbirajo, kakor pa tisti, ki se zanju ne zmenijo.
Zdaj vam pa povem še nekaj zanimivega o vladarjih zbiralcih znamk.
Znano je, da je bil najbolj vnet zbiralec znamk pokojni angleški kralj Jurij V., ki je imel eno najlepših zbirk sveta in je za urejevanje svoje zbirke uporabljal po dva popoldneva na teden. Tudi papež Pij XI. je že od mladosti vnet zbiralec znamk in ima veliko zbirko vsega sveta. Ameriški predsednik Roosevelt zbira znamke že od svojega osmega leta. O njem je znano, da zahaja vsak teden na sestanke Zveze ameriških Zbiralcev. Umrli egiptski kralj Fuad je imel 35 ogromnih albumov znamk. Tudi njegov sin, sedanji kralj Faruk, je navdušen zbiralec. Velika vojvodka Lu-xemburška posveča zbirkam velik del svojega časa, prav tako pa tudi njen sin. Ko je bil romunski kralj Karol pred leti izven svoje domovine kot izgnanec v Parizu se je dosti ukvarjal z znamkami in jih tudi zdaj ni pozabil. Leta 1932. je pokazal svojo zbirko na razstavi znamk v Bukarešti.
Dosti je bilo vladarjev, ki so dobili dragoceno uteho v znamkah, ko so morali zapustiti prestol. Tako slovi bivši španski kralj po krasni zbirki španskih znamk. Ruska carja Aleksander HL in Nikolaj H. sta bila vneta zbiralca in &o Sovjeti prodali njuni zbirki za velik denar. Tudi poslednji turški sultan je imel krasu« zbirko, ki jo je prodal londonskim trgovcem, ko je moral zbežati iz svoje domovine.
Kupujte domače blago!
Urejuje Davorin Ravljen* Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za Inseratnl del je odgovoren Alojz Novak 3M i LjuMjaaL