Ur*
leto-yi
o
i
ti
1 ET A
VnMM la
7 J
POSTI POZI MRSKO
Senator Wheeler pregledal prfo-žaj na stavkovnem polju in se vrnil v Washington.
, Pittsburgh, Pa. — Nekaj mesecev so gledali za atavko kot navadno prikazen v industriji, ki se kmalu' izravna brez zmage za eno ali drugo stranko. Ko se je pa stavka zavlekla v zimo in so kompanije pričele postavljati rudarske družine Iz kom pa-nijskih hiš po kap, so ljudje šele realizirali, da je ta stavka jvsen konflikt med delom in kapitalom. Političarji so prihajali in odhajali. Bili so tukaj zadnji teden in si ogledali položaj, kajti letos smo v letu predsedniških volitev in voditelji se boje, da bodo vplilci revoltirali.
Tukaj je bil tudi senator Burton K. Wheeler iz Montane, član senatnega odseka za meddržavno trgovino. Študiral je stavkovni položaj, j&aelišal je stav-karje, stavkokaze, kompanijske itražnike in čuvaje. Preden je odpotoval v Washington, je rekel, da so razmere na stavkovnem polju take, da rode boljševizem. Obljubil je, da priporoči senatnemu odseku, da vzame takoj JohnsonoVo resolucijo u preiskavo stavke v pretres.
Bil je tukaj tudi kongresnik P. H. La Quardia iz New Yorka. Rekel je, da obvesti svoje tovariše o žalostnem položaju rudarjev, ko se vrne v Washington.
glasilo slovenske narodne
_Ch
AwpU»p t* aisllisK «nctol rat» al s—Ugs prtiétà for
podporne jednote
M9V a Lawadak A*
Otflee si PaUtaalhsi Uwnd.U At* Rck*«U ttOt
K rojstnemu dnevu 8 SI Abrahama Lincolna
sobota, 11. februarja (February 11), 1928.
U S3. Ast ef Osi. t. If IT, antkarts«* m J um 14, 191»
SalMcripUoa
Tnrtr
STRV.—NUMBER 36
za poaasrtftttt dtlavoa
Predloženi sta d*e predlogi. — Eno predlogo priporočajo organizirani delavci, drugo pa privatni zavarovalni internai.
Washington, D. C. — Pred senatnim odsekom, katerega predsednik je senator Blaine iz Wis-consina, sta predlogi za izplačevanje odškodnine ponesrečenim delavcem v Distriktu Kolumbije-
Ena je takozvana Fitzgeral-dova predloga in je izdelana po ohijskem odškodninskem zakonu, ki izključuje privatne zavarovalne družbe in predvideva, da se ustanovi državni sklad, iz katerega se izplačuje odškodnina ponesrečenim delavcem.
Uruga predloga je Underhil-lova predloga. Ta predloga določa. da lahkô privatni ¿varovalni interesi izplačujejo odškodnino ponesrečenih dejavcev.
^¡tzgeraldovo predlogo priporoča Ameriška delavska fede-rat'ija. Underhillova predlogo Pa privatni intereai. Blaine pri-P°.roia, da še napravi kompro-med občina predlogoma, k*Jti že več ko deset let se de-kvči V Distriktu Kolumbije poganjajo za odškodninski zakon, l*<je vedno čakajo nanj. Cas je, to vprašanje reši.
PESTEH
jBesede delavcem
"Delavci morajo paziti, da ne izgubijo svojih pravic in moči, ki jih imajo v glasovnici. Ako izgubijo svoj« pravice in moči, se jim zapro vrata napredka in breme krivic na njihovih ramah bo vedno večje in večje, dokler ne bo vsa njihova svoboda izgubljena.**
"Najšalostnejši dogodek min mestu je i«, ko so delatti obes kega se ne sme nikdar več zgoditi. Najmočnejša vez človeških simpatij, izven družinskih vezi, bi morala biti ona, ki bi spajala delavce Vseh dežel, vseh narodov in vseh plemen."	'
♦ • ♦
"Zapisano je, da je prve dni človeštva Vsemogočni rekel prvemu človeku: 'V potu svojega obraza bo« jedel svoj kruh.* Od tistega časa ne moremo imeti ničesar brez dela, razen če odštejemo zrak in svetlobo. Ker pa delavci ustvarijo vse, kar imamo dobrega, mora logično slediti, da vse dobre stvari spadajo delavcem. Ali zgodilo se Je že v prvih časih človeštva, da so nekateri ljudje delali, drugi pa samo uživali sadove prvih. To se godi še danes. To pa je krivično in ne sme več biti. Največja naloga vsake vlade mora biti, da zagotovi delavcu kolikor največ mogoče sadov njegovega dela. Čudno je, ker si nekateri ljudje upajo prositi Boga na pomoč pri iztiskavanju bogastva iz znojnih teles delavcev.**
Dva sta zalagala kompanije tudi a Ntavkokazl. r- To delo sta opravljala tudi ob času stav-ke jeklarskih fklavcev.
Pitteburgh, Pa! — Osem oseb, ki so v zvezi z delom za zlomlje-nje rudarske stavke, je bilo aretiranih radi krfqaja Volatoado-vega zakona. Te .osebe so obtožene, da so flovaiale žganje in druge opojne pijane v taborišča in naeelišča dveh premogovnih kompanij, ki se lUjbolj vztrajno bojujeta za uničenje rudarske organizacije.
Med temi arstlranci sta tudi Josfph Meager; podpredsednik organizacije premogovniških podjetniKov v državi Ohio — O Goal Operators Association, In Harry Gee, ki je opisan kot tovarnar milijonar v Wheelln-gu, W. Va. j . v
Meagher in Ct»e dobavljata atavkokaze za vfcako organizacijo industrijalcev* ki želi stavkokaze. Dobavljali fta stavkoka ze tudi v letu ko je bila stavka jeklarsklljudelavcev. Oba vodita in lastujtfa "detektivski agenciji" in alcsr vsak svojo. I Philip Murray, podpredsed nik rudarska organizacije, ki vodi stavko v plttsburškem o-kraju, Je («Javil,:da je aretacija teh "butlagarjefJ najjasnejši dokaz, da Pitteburgh Coal kompanlja dovoljuje prodajati opoj ne pijače In naVkotične strupe, ker to apada -v propran\ za «lomljenje rudarske suvke.
da
Zastaj f Havani
Nr morejo ne sedinitl glede In-■«•rvenčue politike Združenih
drfcav.
Ha* «na. Kuba. 10. febr. — Kongres Panameriške unije je dane* v zastoju glede vprašanja. ^ naj kongres odobri ali obsodi tradicionalne vojaške Interven-C|J« Združenih «Jržav v deželah 'atinske Amerike. Pododsek, ka-^remu je bHo to vprašanje po-v*rjeno v rešitev, Je že Imel šti-rj pa se še nI zedinil. ' ^ Arrentinp je včeruj izgubila ,,!ko *a carinsko unijo. Drugi P Maek, ki se je bavll s carinam i rašnnjem. je zavrgel ar-«*»tinakl načrt.
HMumr spoztaa pametnim
in najbrž
Obsodba pride danes bo smrtna.
Ixm Angeles. Cd. — Porota je v četrtek izrtekla, da je bil William E. Hickman pri zdravi pameti, ko je ugrabil in zadavil ter razaekal 121etno Marian Parker v zadnjem decembru. Osem porotnikov in štiri porotnice so se zedinile za pravorek v 45 minu-Uh. Sodnik Trabucco je nato dejal, da Izreče obsodbo v soboto in dodal je, da "obtoženec dobi vse, ksr zakon dovoljuje. Iz tega migljsja je sklepati, da bo obsojen na smrt na vešalih. « «¿i».
Telefonična zveza z Nemčijo.
New York. — Prekomorska telefonična linija z Anglijo se 10. februarja podaljša do Nemčije. U Amerike bo zdaj mogoče telefonirati- direktno v Berlin. Hamburg in Frankfurt. Pristoj-bins je $7*0 dražja na minuto kakor do Londona.
Dete brez rek la no«.
South Bend. Ind — Dušnemu pastirju Vernon L. Stumpu ** je narodilo te dni žensko dete brez/rok in nog. l>rugeče j* zdravo in normalno.
Kuomintang ponovno razglaša Kunjateenove principe.
ftangaj. 10. febr. — Četrto plenarno zborovanje kitajske rt-volucijonarne stranke kumin-tang je bilo včeraj' končano v Nankingu in# voditelji ao objavili manifestov katerem stranka razglaša svoje nove smernice. Trije glavni principi, ki jih je l>ostav1l dr. Sunjataen, oče kitajske revolucije, ao znova razglašeni kot vodilna amer strankinega gibanja. Dalje pravi manifest, da "glavni cilj nacionalistične revolucije je plemenska enakopravnost, narodna neodvisnost in odprava vseh neenakih pogodb z velesilami." Stranka mora z oboroženo ailo zedi-niti veo JCitaJako. in da se to čimprej zgodi, je treba z vsemi »redetvi nadaljevati in uspešno dokončati vojaško kampanjo na severu.
— ■ e » 17 delavcev ubitih v Franciji.
Pariz. 10. febr — V koiiziji mod tovornim vlakom in električnim voaono v ThionvMu je bik» danes 17 delavceš ubitih in 9 ranjenih Klektrlčna kara. napolnjena z delavci, > bila raztrgana na dvoje.
anna, lastnik "detektivske
agencije". On obratuje stavko-kasko agencijo že akozi tucat let.
Murray izjavlja, da se žganje in opojne pijače v stavkokaških taboriščih M šalih lahko proda-jajo le z dovoljenjem kompanij, ki lastujejo premogovnike in se-la, ker nI nikomur dovoljeno stopiti v sala, ako nima dovoljenja od kompanije. "Zolesna ln premogovna policija" je podu* čena o vsem, kar se godi v teh stavkokaških taborišžih.
Dnevnik "Tho Pittsburgh Press", list, ki ga isdaja Scripps-Hoipsrdov časnišk! sindikat. naglaša, da je obtožba proti "žolesni In premogovni industriji" dokazana reč in da ji governor Fisher odvzame oblastveno dovoljenje, ker se Je o-poj na pijača prodajala z njeno vednostjo.
List je pozabil nagtaaitl. ako se prodajajo opojne pijače, ženske in narkotični strupi v premogovnih taboriščih, da Je zato odgovoren Andrew M. Mellon, zakladniški tajnik.
Njegov department je pooblaščen, da izvede zakone, ki prepovedujejo prodajanje opojnih pijač in narkotičnih etrupov.
.Mellon je zelo zainUreairan v Pittsburgh Coal kompanijl. Političarji izjavljajo, da je pogon na "butlegarje" v tem distriktu hud udaril proti . MelIonovim prilikam, da postane predsedniški kandidat.
Raiolaoija proti
Prati nji sta ugovarjala torja is države Maaaachuaetta ia Connecticnt
Waahington, D. C. — Senator R. M. LaFollette je predložil senatu reaolucljo, ki ae izreka proti tretjemu predsedniškemu terminu. Namen resolucije je očividen. Z njo se hoče ¿shraniti, da ne bo mogoče mogočnim denarnim ln industrijskim mogotcem rekrutirati predsednika Coolidga za tretji predsedniški termin.
Senatorja Glllet iz države Maaaachuaetta in Bingham iz države Connectlcut ata uložila ugovor pro\i resoluciji. Bingham ja skušal doaeči, da se re-soluoija odkaže odseku. Izjave drugih senatorjev so |K>kazale, da bo resolucija sprejeta.
La Foliette je dokazal, da stf vsi predsedniki od Washingtona naprej odklonili tretji termin, kadar je bilo to vprašanje predloženo prod nje. Pokazal je, da je moral predsednik Roosevelt odgovarjati leta 1012 na to vprašanje zaradi obljube leta 1900)» Roosevelt je odgovoril, da 4ptf°v* obljuba nI Imela pomena, ker nI bil v uradu in ni razpolagal s patronažo,
Glllet je dejal, da nihče tako ne želi kot on, da bi bil Coolidge
nt nominiran za kandidata voljen, ampak on jte bo nominiran, 2ato je Oillet izbral drugega kandidata In ta kandl dat je Hoover, trgovski tajnik.
Takstilai baroti a§ zatekli ■
- peticijo za i
alavl^ollm
VloAftt so prepoved
delavcem.
proti
Pklladelphia, Pa. — Takagki
podjetniki niso nič boljši In nič slabši kot drugi podjetniki. Kadar ne morejo ugnati stavkujo-čih delavcev, takrat se zatečejo na sodišče po sodnljsko prepoved. Tako dolajo podjetniki brez izjeme, kadar delavol stavkajo.	*
Tako je storila tudi tukajšnja Fedenil Knitting kompanlja, pri kateri ao zaatavkali pleteninar-skl delavci, organizirani v lokalni organizaciji štev. 706 American Federation ot Full Fashlonad Hosiery Worl#rs. Kompanlja se je obrnil* na sodnika Alessandronija In tA Je u-stregel njih želji.
Delavci so zastavkall, ker kompanlja ni hotela več priznati njih organizacije in Jim je hotela obesiti vsak dan ša eno uro dela, ne da bi jih za Šssur-no delo poseliej odškodlla.
Ta unija vodi stavko tudi pri Milfay Manufacturing kompanijl v Buffalu. Tam Ja bilo aretiranih pet stavkovnih straž in dva stavkokaza, ko Je prišlo do rabuke nild stavkovnimi stražami ln stavkokazi, ko ao etav. kovne straže delile letaka.
0LJIM SKAN-ML MlPIAV-UA NOVO BORBO
Rockefeiler mi., obžaluje, da Stewart al povedal vaega pred senatnim odsekom.
Waahington, D. C. — Kaj je na|K)ttyo John D. Rockofellerja ml., načelnika Standard Oil kompanije v Indiani. da je pl-aal senatnemu odaeku za jgvna zemljišča pismo, v katerem obžaluje. da Stewart ni hotel izpovedati tega. kar Jo vede) o Cpntlnental Trading komimnljl, jo težko povedati.
Nekateri menijo, da so je Rockefeller ustrašil, da bo Stowart obsojon v Ječo, drugi menijo, da ae motivi, za njegovo ravnanje izvedo, ako ae aenatnl odsek odloči, da ga pozovo pred se in zasliši.
V Washington u pričakujejo, da razpoči Sova bomba v oljnem škandalu, ko ae mogoče pokaše, da je neka druga "visoka ose-ba" imela opraviti z dvema ml lljonl dolarji v Continental Trading lnmpanljl, ko ae je U vaota delllS. Senat Ja nastavil bivšega Jsatlčnega tajnika Wl ckerahama, da ae kaznuje Stewart, medtem pa aenatol od rtk aa javna zemljišča dola na smeri faMov, da pride Stewart še v težavne J šo policijo, kakor če bi bil vas povedal, kar Je ve* dol. Sled sopet kaše proti ohij-skl gangi. Rockefeilst mogoče občuti botfcst.' On je povabljen za danes pred senatni odsek.
rvTvnv ? wis
ftKRIFOVA DBI'tiTUA I7X3INILA.
'L njima pa lisdl areaCanla.
70 vatašev s
ujetih. Kampanja aa nadaljnje še v treh državah. A meri
> Mezieo City, 10. fabr. — V klerikalnih krogih sekiri vest, da se je ameriški poslanik Morrow Dwlght ponudil mehiški vladi za posredovalca med vlado in katoliško hierarhijo v svrho miru. Poslanik, vprašan, če Ja to res. ni potrdil niti zanikal ta vesti,
Mezieo City. 10. febr. — Me-hiške i vezne ¿ete so strte kato-llško revolto v državama Quere-tsro in Guanajuato. Masto Salamanca, ki Jo bilo okupirano po vstašlh, Je padlo v roka federal-cem In ponižani vstašl ao pustili v mestu okrog 40 mrtvih in 70 mož je bilo ujetih. Med ujetniki je bil tudi župnik Daniel Pe-rez, ki je bil vodja napada. Ko Je hotel Peroz kasneje pobegniti iz ujetništva, so ga ustrelili. Ujetniki so izključno indijanski lieonl, ki Stfaj prosijo milosti in prsvijo, da so bili ispeljanl.
Medtem se nadaljuje vojaška kampanj* proti klerikalnim vstašem V državah Jallaco, Golima in MMioacan. S četami na tleh koopšMrajo aeroplanl, ki so zelo efektivna sila v tej kampa-nji. Acrofdani zdaj apremljajo tudi vlakt paz«č, da nI i>roga nikjer pokvarjeno,
Radii pozvaa na ¿alo
^HH v
Veliko preaenečenje po vae j K v* ropi. ko jo kralj ponudU blv všemu republikancu in "bolj- -še viku" mandat ,za sestavo novega kabineta.
Dunaj, 10. febr. — Jugoslovanski kralj Aleksandv Je sno-čl presenetil vso Jugoslavijo In Evropo sploh, ko Je poival Štefana Radiča, voditelja hrvaška kmečke stranke, da organizira novo vlada
Vuklčevlč Je vrnil kralju mandat v nekaj urah s prošnjo, naj ga oprosti naloge, ker mu je na« mogoče reorganislrati kabinet Nato je Aleksander povabil Radiča k sobi in govoril i njim en£ uro. Ko so Je Radič vrnil li kraljevo rezidence, se mu obrai svetli veselja in povedal Je poroča« vakom, da Jo dobil mandat sa organiziranje nove vlade. Poročevalci so ostrmeli In sprva ao mislili, da se Radič šali, aH on jih Je kmalu prepričal, da Je resnica.
Dasi Ja Radič vodja druga najmočnejše politične atranke v Jugoslaviji, verjame malokdo,' da bo mogel sestaviti vlado. To« da če se mu posreči, kakšna bo ta vlada? To Je vprašanje, ki si ga zaatavljajo srbski političarji v velikih skrbeh. Nekateri mislijo, da Je Aleksander naredil do« bro potezo: dal Je Radlču mandat, da s tam narodi kompliment Hrvatom, vedoč v naprej, da na bo nič U tega. Druga p?» tteza bi bila, da dobi Radič priliko pokazati kaj zna In zmore, ko pa Je doslej vedno kritiziral vlado« ' Radič js prod par leti' vodU is hrvaško republika In * sa je hnsnova« bilka neka
gibanje ia hrvašl Jijefc&va stranka ^ ia "s 11 i s č h s repul stranka." Predlanskim Je eelo potoval v Moskvo, kjer je flirtl« ral i boljševlkl In hotel spraviti svojo stranko v rdečo kmečko Internst-ionslo. Ko se Je vrnil is Rusija, Ja bil aretiran in vršen v lapor, njegove poslance so pa iiključili Ii parlamenta. Kaan* Ja je pa obudil kes In pretrgal > vsa veze s komunisti, preklical republiko in sklenil kompromis s kraljem, nakar m mu bili vsi politični grehi odpuščeni.
MmumBIM ^äjämhäUäk . MMNR0 Ml KRIVIH
SSSAIA norifcAavalnM
pOgOJV |WtWS"ll®S
RtokiMItf paî prti s#»at
Mora prileti v aferi pet rele jake korupcije.
Washington. D. C — Senatni odsek za Javna zemljišča, ki preiskuje zadevo teapotdomake pe-trolejske korupcije, je poival Johna D. tockcfellerja ml., da pride v eeboto pred odaek in po-
KAPITALIZEM NK DA PUCK-SVA i A OROAA ZA HIIIL U-
hkr lkgkndk.
va tend ae kkoriatl komercl
UFa>ette, Ind. — John P G rove in Waliace MoCiure, Šari-fova deputlja okraja Tipp« canoe, sta Imela oddati kaz njenca Samuel Baz terja in John Burnaa v državno pobolj še v aln ko, Odpeljali so ee sju-| i***0-traj, da napravijo pot. ki je dol-	l	„
ga sedemdeeet mUj. Prišla je' Jeruzalem, Pajeotlea.-Kom-noč. naiiočilo je jutro In o še-1 penija, ki je dobila končna jo za rifih In kaznjencih nI bilo nič Izkoriščanje Mrtvega morja, ae
, je odločila, da izkoriatl komer-
Odpoalanlh je bilo petnajat	cijalno veHk solnatl stelber. o
pstrol In U ao potrntile vee dan	katerem pripoveduje biblijska
brez uspeha fterif Johneon je	k rvnda. da Je radovedna IaAo-
ve. kaj mu Je znanega o misU-jnar^il farmarjem, da preiščejo	va žj^l^Jakl^^
riju Izg.nollh S:i.oao,000 v llber- vsa poslopja In šume ob eeeti,	zaradi Uga ^ UbondlhTmn «tarega otjnega i ki vodi v PendlHon Burna In ( se ne zm^ «njih Jezo, kaJU
jt. odzval i BazUr »ta zaradi ropa obeojena	on pozna le dobiček, in * ta
o«l Kt do dvajset let v ječo.	šteje pri nJem, ne pa biblija.
Poročevalec ka "Nation" njo soboto.
tedni« ga Js eblakal ud<
Managua, 10. febr, — Carle-ton Beals. ki pravi, da predstav« IJa newyorškl liberalni Utdnik "The Nation," js sadltjo aoliot^i obiskal Handina, vodiUlja nlka-ragviških vstašev, v njegovem začasnem taboru Kan Rafael del Norte nedaleč od MaUgaliie. Beala pravi, da mu Je Handino |n>vodal, jksI kakimi (Migojl ja (pripravljen skleniti mir i Američani. Pogoji bodo objavljeni v prihodnji številki omenjene po« lltlčne revije,
Beals pravi dalje, da je yidol v taborišču okrog sto obortide-nih mož In 30 strojnic. Ko je poročevalar zapustil taborišče, mu je Handino dal HO ai«>ž sa atražo, ki so gs spremili do po-kpvlce jsita.
Waahlngton, l>. C. — Predlog demokratov v spodnji kongrea-nI zbornici, da ae prepove administraciji (pošiljati vojaške eka« pedicije v tuje dežele brez do« voljenja kongresa. Je bil v četr-Uk |ioraž«n a 108 glasovi proti 71. Aeat rejMibllkancev je gla« aovalo sa predlog.
IliMija
oljnega magnate
brzojavko, da pride Uičnii.
vržena Ii šol v Mirki-gane.
Irnsing. Mich, — Državni generalni pravdnih W W Porter je odredil, da se biblija ne sme več čltati v javnih šolah, ker Je to protiustavno.

.tfc«

Ai
'fin i iûM a^üSTnidtei i iiânÉfna
PH08VETÄ
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JBDNOTB
LASTNINA SLOVENSEB NARODNE PODPORNE JBDNOTE On« oglasov po dogovora. Kokupisi M M fflilJO-
Naročnino: Z»dinjono drim* (U«m Ckiaaga) $640 aa loU. $340 u
pol lota; Chicago in Cleoro $7M m loto, $8.75 m pol Wtm. la ttvo $9.00.	•	'v '	_•
jpn /■■ ■ i	———»——i
Naalov m ru. ktr Im stili S Ustom:
, "PROSVETA"
8887-58 S*. Lswiolo Ar—o. Chfeege, ISlada.
THE ENLIGHTENMENT*
Organ of Um
Za to pa dela 1« oni za trajni mir in odpravo vojne nevarnosti» ki dela za odpravo kapitalističnega gospodarskega sistema. PraH in trajni mir je mogoč le v socialistični človeški družbi, v kateri se ljudje ne bodo več prerivali in tekmovali med seboj zaradi maJika—Profita.	___
P.Zhnermana, da jih opiše,
delničarji so povečini člani S P. J.
Pozdrav vsem čitsželjem Pro-avete!	Gas Kunover.
VESTI IZ MA8EL8IN
OwnoS by Um

Advertising rs too sa
Subscription; Unitod SUtos (oasopt Chicago) and Canada 88.00 por I Chicafo |7 JO, and foroign conn trios $8.00 par y oar._'
MEMBER OF THE FEDEBATED PRESS
US
Dotam v oklepajo a. pr. (Jaa. 81-18J8) polog vašoga laieaa poauai, da vmm Jo a te» daoeoai potekla Mrotalaa. PewHo Jo
da ae ram ae aoUrl Itad.	_______
as assiéra
KAPITALISTIČNI GOSPODARSKI SISTEM POVZROČA VOJNE.
Ta resniea je že zdavnej znana med socialisti. Nihče pa ni pričakoval, da bo to resnico z drugimi besedami potrdil admiral. Dozdaj je bil svet vajen čuti naštevanje popolnoma drugih vzrokov kot vojne povzročitelje, ako so govorili admirali ali generali. Bil je admiral Plunkett, ko je govoril pred narodnim republikanskim klubom v New Yorku, ki je očrtal pravo razmerje med kapitalizmom in vojno. Poslušali so ga finančniki, veleindustri-jalci in odvetniki in ga tudi pravilno razumeli Ploskali §o mu, ko je navajal argumente za svoje trditve, pri tem pa niso mislili, da bo ljudstvo tudi čitalo, kaj se je godilo na shoda
Plunkett je naravnost združi ameriško sposobnost z vojno. .Rek$l je: "Kazen za sposobnost je vojna. Ako en njtrod postane preveč sposoben, tedaj se združijo (migi narodi, da ga potegnejo doli. Ako sem jas pravilno čital zgodovino, tedaj smo bližje vojni, kot smo bili kdaj y naši zgodovini, kajti mi smo prokleto sposobni."
Plunkett ni teh besed izgovoril brez vsake podlage. Rpomnil se je najbrž, kako je Nemčija v Evropi vodila v industriji, poljedelstvu in znanosti pred vojno. Narodi so se združili, da jo potegnojo doli.
Plunkett je nato nadaljeval o boju za tujezemske in prekomorske trge, ki prav zanesljivo vodi do vojne. O tem je rekel: "Velebiznismani te dežele so spoznali fakt, da morajo dostaviti blago tje, kjer ga prodajajo in da moramo zgraditi veliko trgovsko mornarico in da se moramo vrniti nazaj na morje. Nikdar še ni bilo na svetu veli kega naroda in ga tudi nikdar ne bo, ako ta narod ni bil velik na morju."
Tudi te besede pokazujejo, da je admiral dobro študiral razmere pred svetovno vojno. Ko se je pričela rac« vijati nemška industrija po nemško-francoski vojni lita 1870, je bila nemška trgovska mornarica še šibka ▼ pri meri z nemškim trgovskim brodovjem dvajset let kasne« je. Tudi o nemški mornarici ni bilo še nobenega duha ne sluha. Pest malih nemških bojnih ladij je Štela toliko kot nič. Razvila se je industrija, napredovalo je polj*441 stvo, pomnožilo se je nemško trgovsko brodovje, a Obe« nem je rastla nemška bojna mornarica v veliko silo, ki je bila ob času svetovne vojne že tako razvita, da jo je re-fipektirala tudi velikanska brltska mornarica kot resno nasprotnico, s katero se ni igrati. Ampak nadaljne Plun-kettove besede so še bolj jasno pokazale, da je kapitali« stični gospodarski sistem tisto zlo, ki povzroča vojne. Plunkett je rekel: "Dokler uganjate te vrste politiko in ji tudi sledite, bodete imeli vojno. Ne brigam se, ako bo vojna z Veliko Britanijo ali katerim drugim narodom. Imeli bodete vojno tako gotovo, kot sedite v tej sobi a me* noj, ako skušate tekmovati na morju s svojim blagom in ne s svojimi topovi.
"2entlemani, to je tekma. V svojem izvoru je gospo« darska, in dokler bomo sledili poti, po kateri hodimo danes, se vojna ne da odvrniti."
Plunkett zasluži pohvalo za svojo odkritosrčnost, ker je razmere pokazal Ukc, kakršne so. Ali taki ljudje, ki govore resnico, ne prejemajo hvale v današnjih dneh. Plunkett je dobil nos, ker je pokazal, da je kapitalisem tisti krivec, ki povzroča vojne. Njegove besede dokazujejo, akoravno tega Plunkett ni izrekel, da moramo najprt-jc odpraviti kapitalistični gospodarski sistem — blagovno produkcijo in distribucijo za profit in jo nadomestiti z blagovno produkcjo in distribucijo za ljudske potrebe, nko hočemo imeti mir. Pacifisti, ki hočejo odpraviti vojne, a obdržati kapitalistični gospodarski sistem, so podobni človeku, ki bi rad opral kožuh, ne da bi ga zmočil V kapitalistični človeški družbi je trajni mir nemogoč, ker kapitalistični gospodarski sistem ustvarja take raz-mere, ki prejaHslej izzovejo vojno. Nsjžaloatneje pri tem pa je, da lahko razmere med narodi kar čez noč postanejo tako napete, da vodijo do vojne in da vojne ne morejo preprečiti tudi najbolj, tremi in preudarni ljudje.
Is Cošnrada. — Precejšnjo vrsto let o paru jem kretanje nas ¿enaka sli do leta 1928 izdaleka nisem videla tolike aktivnostf med našim ženstvom. Letos iz-/leda, da smo postale nekatere aktivne tudi v socijalnem življenju. Nekatere amo prave sodja-listke, čitamo napredno čtlvo, liste, kakor naprimer Prosveto In Proletarča. Ker mnogo molkih govori, da sta ta dva napredna lista, tudi ženske nočemo zaostajati. Socijalizem govori, da smo tudi ženske enakopravne z moškimi. Zatorej tudi s Čtivom ne bomo zaostajale. Naročile bomo dobf| liste, kakor mofje.
Moderne ženske sedanjega časa zahtevamo,, da nismo samo "za v kuhinjo, hiio in okrog otrok." Hočemo, da se dostojno o-blačlmo, si lsae priatrižemo ter eratka krila In hlače nosimo; Šolenčke in lepe svilene nogavice. Tudi greh ni, ako se malo napudramo. Ako nas moški gledajo, z vsakim se ne "gllhsmo". Tudi škodljivo ni, ako si lase nakodrano. Z jezičkom smelo govorimo; mislimo, kar hočemo.
Imamo pa tudi device starega kopita; klklje po tleh se jim vle-fejo. Take imenujemo tercijal-le; rade molijo, v cerkev hodijo, za posmrtno življenje se pripravljajo, za sedanje zmerno živ-jenje se ne brigajo. Seveda do-arje rade Imajo; za na oni svet jih hranijo. Otroke rade imajo, (oHkor božja volja je, četudi v sedan/lh časih težko preživa^ jih je. One nič ne čitajo, veliko govorijo, malo povedo.
Me, moderne Ženske, rade plešemo, z avti ae vozimo. V letnem času se malo 'posportira-m<>\ ribarimo; po lepih parkih ae aprehajamo.
Jaz hlače nosim, lase pristrižene in kikljico kratko 1'
Dok lasa.
Zahvala. Chicago, IIL — V imenu društva "Nada", št. 102 SNPJ ae iskreno zahvalim vsem, ki so a4s obiskali na naši domači zabavi 8. febr. po seji v pomoč pcemogarskim stavkarjem. — Društvo je iz svoje blagajne darovalo cekin za 910 in ga dalo Mrečat. Imeli amo šs eno da<t rilo, ki ga je poklonila sestra Frances Tauchar. Sreča je bila naklon j Ona sestri Antoniji Urban* ; izžrebane so bile njene Številke za ob* darili. Prvo darilo, cekin za $10, Je podarila asatra Urbans nazaj v pomoč stavkarjem, sa kar JI gre najlepša zahvala. Zraven je še njen soprog, brat Pster Urbans, daroval $5. Hvala lepa t
Obenem se sahvalim članicam našega društva, katere so kaj prinesle za prlgrlsek In pijačo ter s tem pripomogle do boljše sabave. Zahvalim se tndl vsem bratom In sosestrsmj kakor tudi slavnemu odboru In ostalim rojakom, ki sd nas posstlH ta večer in pomagali vrifti dobro 4ek>, da se pripomore do zmag* stavkarjev, ki trpijo ne samo sa se, temveč se potegtflejo za pravice vsega delavstva.
Ne smem ae pozabiti zahvaliti tudi sobratu George Začeku, ki naa je posetil ta večer s svo* jim Orkestrom la nam saigral par poakočnih komadov, da je bila sabava popolna. Priporočam ga bratakim društvom, kadar prirejajo veaeiice, da ga podpirajo. Čeprav je Celi po narod -noati. je vseeno naS stari znanec ia prijatelj. Torej še enkrat vsem, ki ste naa poeetili In pri-pomogH do tako Is popa uspeha! najlepša hvala!
Darovatfso: la btagaj nel dAtšfva "Nada" št. lOtfSlMPj......$ 10.00
sestra Urbane nasaj vrnjeno darilo .......... 10.00
brat Peter Urbant..... 5.00
brat Jolm Jureclc...... 2.00
aestra Rosi Rudman... 1.00 Mepotnani .......... .20
Cisti prebitek v—etlee, .fjort.SO
Skupaj ........fltf OO
Agnee Jurtrie.
Slike iz Ti
Richards, Te*. — Kakor sem te večkrat omenil v mojih dopisih, hočem tudi danes nekoliko opisati od tu, ko sem dobil neprostovoljne počitnice v Port Arturju, setn šel drugam za delom ; dobil aem ga na "pipe line" katerih je v Texasu veliko. Vzhodni in srednji Texas je vea prepreien a temi cevmi, ker je veiko ceneje olje iz oljnatih polj v rafinerije pumpati, nego pd železnici prevažati.
Zemlja okrog Richards, Tex., je valovita in nekoliko zemlje je dobre in prikladne za farmarje. Večina je pa zaraščena. Tukaj zopet vidim, kako je z domačini Farmujejo leto za letom in nimajo niti ene krave a-li kokoši za dom. Sedaj sem pri farmerju na hrani in na stanovanju. Jajca kupujejo v prodajalni in ravno tako mleko. Ko sedimo, zvečer skupaj, pripovedujejo, kako je slabo s farme-rijo. Nasproti njega je neki Poljak, ki mi je pravil, da je tri avtomobile izrabil v zadnjih šti rih letih. Torej kakšne razlika med domačini in tujeredci!
Nekoliko proti severu od Ri chardsa je poljska naselbina, ki ¿teje nad dvesto družin, vse dobro obstoječe, kakor so mi pravili. Farme imajo lepo obde lane.
Kakor sem že prej omenil, delamo tukaj pri ceveh, po katerih pumpajo olje iz oljnatih polj iz Oklahoma, aevernega in sred njega Texasa v rafinerije na ju ž no obal Texasa. Delamo tukaj trije Slovenci, drugI delavci so povečini domačini, ki se zanimajo samo za to, kako ae dela in koliko ao danes naredili. Za kakšno organiziranje ali izboljšanje delavskega položaja se ne zanimajo nič, ker nimajo pojma, o tem; oni se samo jezijo na dru-gorodoe, ker vsak djrugorodec, kdor se kaj zanima za eno ali drugp stvar, napreduje naj bo v katerikoli atroki, posebno v far-merstvu, ako imajo le malo u-godnosti za to. Kakor sem v mojem prvem dopisu omenil, i-majo med Fostorijo in jClevelan-dom, Tex., tydi Slovenci farme, ker pa ni zemlja-ugodna za far-marijo, ne farmajo, pač pa delajo v šumah, pri ceveh itd. Res škoda, da ae tiatl slovenski gent iz Nokomiea, 111., ni razumel na zemljo. Kako lepo naselbino bi lahko ustanovil na pravem kraju I
V zadnjih 10 letih se x Texas naseljujejo priseljenci iz severnih držav v večjih množinah nego v katero drugp državo. Podnebje je tako Ugodno, kakor v Calif orni j i. Mlekaratvo in kokoš jereja eta še jako malo razviti, Mesta ae jako hitro razvijajo. Vzemimo mesto Houston, ¿red deaetimi leti je štelo okrog 80 ti-soč pioMvalcev. Danea jih šteje mesta raatejo Hou
Dolgotrajna StSVBS* loki Mine, Pa. — Minilo je
že nekaj let, ko sem čital zadnji dopis iz naše naselbine. Na stavki smo od 21. apr. 1925, ko so nam kapitalisti naložili križ trpljenja. Koliko čaša se bo to nadaljevalo, ne vemo. Imamo trdno voljo vztrajati do konča, do* zmage.' Sanje premogovnih baronov se ne bodo uresničile^-
Zdaj je odvjsno od drugih delavcev, da podpirajo uboge rudarje do skrajnosti. Apeliram na samaritansko delo. Ko bi ae vsi delavci zavedali, v kakšnem položaju se nahajajo premogarji, kot se naš! rojaki, bi naši sovražniki kmalu izprevideli, da je delavska solidsfrnost m zavest močnejša, kakor je njih denarna mošaja.	M
Dolgotrajna stavka nas je popolnoma izčrpala. Tudi mi sme primorani trkati na uamlljena srca ter prositi pomoči. Dobrodošla nam je obleka ali obuvalo. Apeliramo na Federacijo cleve-landskih društev SNPJ in skup-nih društev 88PZ za pomoč. Da smo v resnici potrebni podpore, naj vam bo V dokaz naša dolga stavka. Dozdaj nismo dobili druge podpore, kakor $80, poslanih od John Terčelja. Lepa hvala!
Unija daje nekaterim malo vsoto $2 na moža, $1 na ženo in 50c na otroka. Tako je bilo od začetka, potem so pa dvakrat znižali 2e itak rniOo vsoto, fl daj ne dobe stavkarjl skftraj ničesar. Po drugih naaelbinah dele kruh in obleko; tukaj nismo še nič dobili. Prosimo dobrosrč ne rojake za pomoč. Vae darove pošljite na spodaj podpisanega ki je pooblaščen od društva št
145 snpj. ;
Z bratskim pozdravom! Mike UieitlŠMlk, tajnik, [ £overdale, Pa, R. F. D.No.
^tmmmmm*
Kratka vest.«
Aurora, Mina. — Skoro * vse članice društva št. 111 SNPJ jmo se udeležile letne seje in sklenile, da priredimo po janu •sraki seji malo domaČo zabavo Da je bila zabavS popolnejša smo povabile brata od društva št. 48 SNPJ, »da nam je zaigrali Vrtelo se je vse, staro in mlado Hvala članicam, ki so bile izvoljene v pripravljalni odbor, kajti priredile so to zabavo imenitl no. Hvala tudi bratu, ki nanTje igral. Tako smo vsaj v tistih par urah pozabili akupno na vso slabe razmere.
Brezposelnost je tu velika Prod štirimi meseci so tukaj za prii rov; Naši možje so ostali brez dela. Nekateri so odšli druge kraje za delom, drugi so pa še tukaj ostali, ki so brez dela. Ko pride spomlad, bo treba menda zapustiti to mrzlo Minnesoto.
Pozdravljam Članice našega društva, kakor tudi vse Članice in člane jednote! ^HPredaednlca št. 111 SNPJ.
Bril aem dopis Frank Zimer mana, ki piše, kako začno neka» ter i farmati s denarjem. Ker ni vse tako, kot ao pričakovali, so pa razočarani, ker so mislili, da jim bodo pečene ptice v usta le« tele. DrugI, ki so prišli na fsrmo z malim denarjem In premislekom, so si pa pomagali do boljše bodočnosti. Caet mi je tudi, da ae s Frank Zimermanom oaebno spoznam. On je promoter Prole-tarian Diamond oil asociacije, ki je priMUno devetdeset odstotkov v slovenskih rokah. Ta druftba 1-ma svoje strojerkateri so vredni od S do 10 tisoč dolarjev. Vrtali so za olje 4200 čevljev globoko, pa sreča jim nI bila mila, da bi dobili olje. Ampak dobili ao gramoz, kateri jih bo zopet na noge poeta vil, ako bodo združeni. Ni mi snano delovanje drutbe. Dobil sem le malo pojasnila od odvetnika, kateri ml j« rekel, da bo morala državna sodnijs presoditi v katero vrsto spada gramoz. Ce je mineralIJa, potem bo druiba dobila ves gramoz ped - njenim zakupom; spada pod rastlinstvo; lastniki zemlje se gospodarji. Podrobnosti ne bom opisoval ker mi niso znane, ampak mislim, da bi bila dolžnost rojaka
Apel sa p^aao* stavkar jem
Presto, Pa. — Stavke je še tam, kjer je bila 1. aprila. Konec se še ne ve, kdaj pride. Tu je veliko slovenskih družin, in skoro vsakdo kje kaj dela, a zaslužku skoraj yi vredno govoriti, ker je zelo pičel.—Ne daleč od tu je mestece Bridgeville, Pa., kjer je par tovaren, kamor se nekateri vozimo na delo, k je tu piškavo. Dela se od dva do tri dni na teden. Na dva tedna «e zasluti od 20 do 30 dolarjev, pa tudi $6.60 sem dobil na dva tedna. Kako neki naj se človek pretivl a tako plačo? Slovenci največ delajo pri Univeraal Steel kom peniji. Kadar kom pa-nija dobi naroČila, tedaj je treba delati noč In dan. Rasume se, da prigsnjaštvo tu cvete. ,
V ^litini ima Pittaburgh Coni kom penija svoj rov. ki ga obratuje te nad leto a stavkokasi. Med njimi sfe tudi dva Slovenca. — Končno še telim apelirati na rojake širom Amerike, pomagajte ntavkarjem. kjer imate boljše delavske razmere kot ao tu. •'
Pozdrav vsemu delavstvu!
West Brašrasville, P*l — Prosim Čitatelje Proevete, da opto-ste moji slabi pissvi, ker v stari domovfnl pod gnilim svstrij-skim sistemom so nas učili le svetih zgodb in ao nam pesek v oči suli. Tako je zahtevala ri-mokatoliška prava vera. Prav pridno smo ee morali naučiti na )amet očenaš in češenomarijo, cer ti dve molitvici nas bodo prav gotovo v nebesa spravili, so dejali dan za dnem. Pravili so^kakor v nebesih, tako na zemlji. Ce je v nebesih tako kot je pri Vesta Coal kompaniji, tedaj sem prepričan, da nas je ve-tiko, ki si nikdar ne žele v nebe-
Dne 2. februarja so tukajšnji pobojniki Vesta kompanije bili nenavadno veaeli in bojeviti. Piskali so na piščalke in kar naenkrat je pridrvel patrolni voz, katerega so naložili 35 oseb, večinoma Žensk, ki so bile na pi-ketu. Toda žene in možje se niso prav nič ustrašili, temveč so vriskali na pstrol vozu. Vseeno pa je bilp človeku hudo pri ercu, če je to videl kako grdo so po-bojniki navalili na mirne stav-karje. Pobojniki so naložene lju di peljali k mirovnemu sodniku, ker so mislili, da bodo stavfear-je pobiti. Toda sodnik se je ali prestrašil te grupe ljudi, sli pa ima tako rad štrsjkarje, da je vse skupaj napodfl, stavkarje in pobojritke.
Svarhn rojake, da se čuvajo agentov, ki love ljudi na limani-ce, da bi šli v te kraje delat in Stšvkolomit. Odkar je stavka, sem delal same en mesec v'rovu kjer Še nikdar ni bilo organizacije, pa je kompanija zaprla vrata vsem, ki smo bili v nje-rtih stanovanjih,
Pozdrav vsem! •
Jehn Sajn, élan št. 398 SNPJ.
S pota.
North Chicago, III. — Po tednu bolezni je dne 3. feb. tukaj preminul John Dolenc, v starosti 21 let. Bil je član društva "Sloga" št. 14 SNPJ. Pogreb se je vršil dne 6. feb., h kateremu so prihitele rsnjkega sestri-čine iz Little Fsilsa, N. Y. ' Obilo vencev je pričalo, da pokojni-je bil priljubljen in je imel mnogo prijateljev. V kratki dobi so tukaj preminuli že štirje rojaki, vsi v mladenišk dobi.
Staršem, bratom in sestram pojnega moje sožalje!
— Matija Pogorele.
i	itit^tmmL*
Tukajtaji tovarni obftsiajstà.
Gowanda, N. Y. — V tukajšnji naselbini sta dve tovarni v katerih dela približno od 500 do 700 delavcev. Obe delata H polno paro. de vedno kakšen delo dobi, poeebno če ima "pul" Plače so prilične in se nihče nič ne piitoiuje.
Na spomlad se bo dobilo delo laglje v tfh tovarnah, ker bodo odšli farmarji na kmetije pripravljat se za aejanje in oranje 2e več rojakov se je tu naaelilo iz premogovnih okrožij in se jim dopade. Rejafc-trgevec
Posnemanja vredno.
Beadling, Pa. — Dela se tukaj ne dobi, tudi če bi ga človek hotel kupiti. Delavske razmere so torej tu skrajno slabe.
Pred kratkim so naši posnemanja vredni rojaki John Flis, ¿lan SNPJ, In J. Delach s pomočjo še nekega drugega člana nabrali za stavkarje malo vaoto Sicer ni bila vsota zelo velika, a je vseeno pomagalo, da si stav kar j i malo izboljšajo položaj Zato se' vsetfi trem Želim iz srca zahvaliti.
\ Pozdrav in zahvala! Marti« Carl član št. 172 8NPJ
Opis ptička se ujema. *
B>v, Mlan. — 2e parkrat je
bilo v Prosveti poročeno, da neki ptiček vara in slepari naAe ljudi, ko jim prodaja, moške obleke, za katere morijo p/ačati $10 naprej. Naročnina seVgkai na: Detmer Mills. Chicago, III. Podpia J. Mlkllch. «na in lata oeeba je bila na Elyju in v Du-luthu, kakor je nam znano.
Dopisnik v Prosveti dne 21. januarja je dotjčnega ptička do pičiee opisal. Toda pri nas ni nič imenoval Stonicha Is Chie-1 kohna, Mlnn., drugo ee pa vae|
a, n. februarja
SvoMa «i škapulirjal Indija ja stara dežela. J je civilizacijo avoje vrste, koH bila vaa Evropa še na «toj kamnite sekire. Tisoč let p2 Kristom, ko ao Judje ¿e kltii ovne in lastne otroke in jih ^ rovali na žrtveniku svojemu J«, hovi v čast, je Indija svojo literaturo v visoko tem jeziku Sanakritu.
imela faz vj.
po
Toda Indija je imela to n*
srečo, da je - kakor Kitajska — ostala do danes na stop iste svoje civilizacije, kst.-ra spojena z versko filozofijo,
nima para pod aolncem. indij, ska vera vleče človeka pod zemljo k mrtvim, da živi za svoji mrtve, ne za žive in ne za nal predek.	^h!
Danes je Indija pod železno peto Anglijo. Naravnost neza-slišano je, da morç angleška ar. mada 100,000 mož pestiti triste milijonov Indijcev, ali to fakt, ki je jasen le tedaj, ce m pomisli, da je versko mišljenje Indijcev najboljši zaveznik an gleškega imperijalizma. Indij ci so po veri razdeljeni v kaste, ki së sovražijo med seboj, kar je pa "pravovernih", se koljejo z muslimani samo radi vere — in dokler se vsi ti milijoni lepo koljejo med seboj, vladajo An-gleži z lahkoto vse skupaj. | Praznoverstvo v Indiji — mi sticizem, ki je notoričen vsem svetu — je nekaj, ks zdrava pamet povprečno izobrs, ženega evropskega in ameriške ga človeka težko pojmi.
V Indiji je že nekaj let ne kakšno "revolucionarno" gib» nje zs svobodo indijskih ljud stev. ' Na čelu tega pokreta "svaraj" (samovlado) je znan Mahatma Ghandi. Prvo ime "mahatma'f ni njegovo pravo ime, temveč naslov, ki pomen toliko kot "sveti mož" ali "svetnik". To vam lahko pojasni, kitic svetnik je ta "revolucionar".	I
Socialisti naravno rajo z vsakim gibanjem, ki imi politično, kulturno in ekonomsko svotx)do za svoj cilj kjerkoli na svetu. Zato simpatizi-ramo tudi z Ghandijem in dali smo mu že dosti moralne podpore. Ali kljub mojim najboljšim simpatijam do potlačenih Indijcev ne Yidim v ljudeh Ghandi j evega kalibra nobenep upanja. Ti ljudje so rojçi hlapci, imajo v sebi kri pettisoi letnega hlapčevstva in umiti kot hlapci svojega praznover »t va.
Ghandi veruje v duhove s hodi vsak teden k coprnikom po nasvete in prerokovanja gledi svojega uspeha ali neuspeha. Baš te dni poročajo, da mu j» neki "aveti mož", ki je še bolj svet kot on, napovedal nesreio za 12. marca. In siromak Ghandi je v takem strahu, da je zbolel od skrbi,
Taki ljudje bodo osvobodili Indijo? Kdo naj zaupa človeku, ki pričakuje uspehov od škapu-lirja, žegnane vode, blagoslovi ljene svetinjice ali plesniv» koščic? Tak revež, ako ne i» slabši, je Ghandi. Uboga ln*j
Indijska ljudstva potrebuje* energičnega človeka, ki vri« i sebe haljo misticizma in zaupi le svojemu razumu kot je Kj mal paša. Turki so tudi bi veliki reveži, toda Kemal jim f pokazal, kako smešen je njih* izlara, odžagal je vero od jsv* ga življenja — in Turčij» jej par letih pokazala več napred» kot Indija v tisoč letih.
Praznoverstvo je najveéJ» mora, ki tišči človeka k tlom ® v blato. Revolucija mora prej priti v glavi, v mišljeni0J ljudi, predno je mogoča katf prava svoboda.	__
\ opiaom. Kakor je r+ HI so prsvega P* i ton, Ind. Slepar
ri nas od 1. do i-fl
tej /isselbini je ** rojakov.
delavci, bodite pre*-kdo pride trk** S8oramo izvee^ opraviti. vencev je bilo "PeJJ njih trdo
Pere*»"1*
SOBOTA,
iz Jugoslavije
ODKOD VES VIK IN KfcIK.
(levimo.) V znameniti pesnitvi dr. Franceta Prešerna »«Krst pri Savici" išče Vaflhun. sin Kaj-timara, "tega, M morltve ¡e velike**. Ni ga našel, ker je junak odšel k Bogomili, srca ljubljeni devici . . .
Veliki pravdi, ali naj se pošilja odvišni denar naših ameriških rojakov v domovino po "Zadružni banki" v Ljubljani, ali pa se trpi, da razni agentje ta posel še naprej dobifikanosno izrabljajo, se je oglas« junak iz prijetne druščine gdč. Hanny, __ pardon iz glasila "Krajnsko katoliške jednote."
Imenuje se: "Gospodarska pisarna dr. I. Cerne iz Ljubljane."
Vrgel je rokavico Jakobu Zupančiču in — meni. Rojak Jakob Zupančič se je menda obregnil ob njegovo agentarijo, priporočajoč rojakom za pošiljanje na podlagi lastnih skušenj in lastnega prepričanja Zadružno banko v Ljubljani, ki je soliden in dober zaVod. "Gospodarska, pisarna dr. I. Cerne*' se je občutila prikrajšana na hvali in — ne da bi poskušala dokazati rojaku Jakobu Zupančiču, da se moti — udarila je po Zadružni banki in pa po — meni ž vsemi lastnostmi pristne klerikalne duše. Mesto, da bi podjetna "gospodarska pisarna dr. Cerne" dokazovala svojo korektnost, se je lotilA nas zadru-garjev po znanV metodi: "ne jaz, ampak tisti tam.!'
Upam da je rojak Jakob Zupančič prejel to "gospodarsko pisarno" za ušesa tam, kjer jo najbolj boli, kajti, za svoje trditve ima Zupančič gotovo tudi tehtne razloge!
Jaz pa se bom pečal s to "pisarno" in njenim imetnikom pač nekoliko natančneje v pouk in pa v zabavo čitateljev.
1.) Pravi namen te "Gospodarske pisarne**.
Jakob Zupančič je iz lastnega nagiba (on lahko sam potrdi, da ga ni nikdo od nas nagovarjal na to) napisal v Prosveto tiste članke in je seveda vsebinsko in oblikovno le sam zanje odgovoren. Ce je zapisal: "da je zveza z Zadružno banko v Ljubljani, ki bo veakemu rojaka Holidno in najbolje uredila vsako zadevo, prav dftbtto priporočati, ker kakor v Ameriki tako tudi v starem kraju preži na ameriške Slovence dovolj izkoriščevalcev, ki so jim mar samo dolarji; nekateri klerikalni advokati so Se celo "Proev^to" «voje dni izrabljali v svoje namene i. t. d.", je zapisal po svoji najboljši vesti in prepričanju. "Gospodarska pisarna dr. I. Cerne" pa je to Zupančičevo konstantacjjo porabila, da je zagodla na že obrabljeno lajno- o naložbah v Zadružno banko v Ljubljani. '
Namen junaka iz "Gospodar-*!<»• pisarne" je tedaj — prozo-J>n. Ne opravičiti se, ampak "izlivati gnojnico na tiste, ki jim j«' namen: zvezati čim tesneje (l»'laVske organizacije v Ameriki in — Jugoslaviji
Gospodarska pisana I CVrnc" je bila ustanovljena, da glavno od posredovanja poštnin ameriških jednot. Kak-*n" pa je to posredovanje? Ta V^podarnka pisarna" je imela Priliko izvedeti na razne načine, da dobi ta ali oni posmrtnino od t( ali druge jednote. Potrudila J" dobiti pooblastilo od dedi-f<v ¡n — začela "težko" delo: dobiti denar od jednote iz Ame-^ Pri obračunu ao-eeve de-dici Plačali za "ogromen** trud * *t »darske pisarne ogromfn ^"penzar.
Naj navedem samo en dokaz: Seiffm dodičev po pokojnem An-d" ju Zalokarju, ki jih je za-Kopala ta "piaaraa", je moralo Plačati 10% posmrtni ne gosposki pi*arnl dr. I. Cerne. Teh j"'' je zneslo Din. 2830.—. Dokument za ta dokaz se nahaja v rokah uredništva "Proevete ki va lahko objavi v celoti, če
—J
lokarja nič ne račnala, kvečjemu Din. 70.— (reci: - sedem-deset) za 7 pisem . . . Precej tisoč dolarjev je že izplačala dedičem od SNPJ in nobenemu ni računala več kot stvarne stroške.
Menda je jasno: zakaj se je —• gospodarska pisarna dr. I. Cerne mene lotila . . . Ameriški njen busines je v — nevarni sti . . .
2.) Naložba S. N. P. J. in Zadružna banka.
Radi tesnejših stikov med delavskimi zadrugami v Sloveniji in SNPJ je v početku novembra leta 1926 začela zato akcijo Zveza gospodirskih zadrug za Jugoslavijo v Ljubljani v vlogi, ki jo je podpisalo še deset zadrug Ljubljane in okolice. Ta vloga je v arhivu SNPJ. Na januarski seji leta 1927 se je o tem razpravljalo; — glej o tem zapisnik, kjer se bere "o vlogi Zadružne zveze v Ljubljani, ki želi denarnih naložb. "Kaj mislite kdo se je z ozirom na ta odstavek zapisnika oglasil pri SNPJ? — Noben drug kot "gospodarska pisarna dr. I. Cerne", ki se je menda v veri, da se gre za — "klerikalno" zšdružno zvezo, potegnila, naj se raje ta denar naloži pri — nji . . .
Delavske in kmetske zadruge, ki so v Zvezi gospodarskih zadrug r. z. z o. z., nimajo v stari domovini postljano na rožicah. Ce so hotele dobiti potrebne kredite, so si morale iz-posojevati pri raznih meščanskih denarnih zavodih. Žato so si ustanovile Zadružno banko y Ljubljani, ki 'jo uvržčajo, kakor pač morejo.
Jasno je, da so v prvi no-vemberski vlogi (leta 1926) položile glavno važnost na Zvezo S. N. P. Jednote z -«- Zadružno banko v Ljubljani v polni zave^ sti, da je mogoča taka zveza le z dvema centralama.
Razvoj je to zvezo uresničil. "Gospodarski pisarni dr. I. Cerne" pa to ni všeč.
Zateka se k neresnici! In be-sediči za nalašč krivo in lažnji-vo, dasi ji je točno znan dejanski stan. Ve, da se ne gre za zavarovanje Dol. 50.000.— .ampak le Dol. $30.000— Ve dobro: da sta dve trinadstropni hiši, ena v Aleksandrovi št. 7, druga v Beethovenovi št. 4. — Govori le o eni. Ve, da sta bili leta 1923 glasom kupne pogodbe od 30. aprila 1923 kupljeni sa Din. 2,750.000—- (glej akt v 1. it. 1. Kapucinsko predmestje pod 755/23) in da sta lastnika Odon in Amalija Koutny sezidala na dvorišču dva ogromna betenira-na skladišča; — spodnje ima zazidane ploskve 137.5 m» in zgornje 90.6 m«, kar ju je stale najmanj Din. 250.000.
Ve dobro, da je v hiši v Beethovnovi troje siinfivsnj, ki obstoje iz 22 hiši na Ale 60 sob os velike ki
Za.iružna banka bi deiHčeai pok.
v Ljablja-
NPJ In Zadružna banka.
O boniteti Zadružne banke v Ljubljani so najboljša mnenja^ Predseduje jI vendar "prisnani bogataš ia večkratni mlnijenar
Anton Kristan, ki ima denarjs kot peska - kakor trdi '^podanika pisarna dr. I. Cerne ... Kaj pa je treba potem "Pirst mortgage", kajti če garantira za naložen denar "priznani bo-ggtei-in večkratni milijonar , potem je seve vsaka vloga varna ... Ali ne? , Za smeh in kratek čaa . . . V Glasilu Krsnjake slovenske katoliške jednote naenkrat ^-rejo. da tisti "ferdamsnF Tone Kristan še pravzaprav --soci-jaH-t ai kajti-trikrat je le po tretjih osebsh ****** vstop, ki mu gs pa ofidjeii*. vodstvo ni dovolilo." Ssprs-m,.nt! _ "Ljudsks tiskarna v Mariboru je eocijalistlčaa ti-«karoa. ki jo vodijo glevnl predstavniki socijalistične stranke
Grčar, Eržea la Ošlak. zbor te tiskarne je
4.)
leti tega Antona Kristana izvolil v upravni svet te socijalistične tiskarne, ta upravni avet pa — sa svojega podpredsednika
in člana eksekutive, če tudi ne stanuje v Mariboru! Ker pa je Maribor predaleč od Ljubljane in ker ima Tone Kriatan preveč drugega dela, je to funkcijo odložil , . .
Clan glavnega odbora S. S. J. je n. pr. tudi zadr. Koren, ki je ravnatelj v — "Kristanovi" po-karni ... '
"Gospodarska pisarna dr. I. Cerne'r trdi na eni strani da ima Anton Kristan kot ravnatelj In glavni človek Zadružne banke "največji vpliv in kontrolo do socialističnih ustanov", na drugi pa, da mu vanje ne dovolijo "vstopa" . . .
Ista gospodarska pisarna na enem kraju trdi, da Konsumno društvo za Slovenijo in druge socijalistične ustanove komaj dihajo od dolgov, in da komaj prenašajo obresti, ki jih jim nalaga Zadružna banka, na dru-kem kraj pa priporočajo, naj S. N. P. J. tem zadrugam da večja posojila, češ da se pod pokojnim županom Peričem ni neka trans¡-akcija radi Konsumnega društva za Slovenijo, ker so bili — socijalisti proti nji. Ze mogoče, samo o tej akciji prizadeti podjetji nista vedeli, najmanj pa Zadružna banka, ki je z Mestno hranilnico v Ljubljani vedno v najboljšem razmerju. *
"Gospodarska pisarna« dr. I. Cerne" trdi, da je z Jakobom Zupančičem govoril v svojem življenju komaj 100 besed. Vozili smo Be 6 dnij na ladji in "gospodarska pisarna dr. I. Cerne" je imela preveč .opravka z izseljenko gdč. Hanny, ki jo je morala v New Yorku In po morju preko nevarnega Pariza spremljati v Basel, koje delo jo je tako izmučilo, da je bila še mesec dni potem doma gospa Toni v veliki skrbi za ljubo zdravje "gospodarske pisarne dr. I. Cerne" . . . Ja, ja . . .
5.) In namea?
Reklama za "gospodarsko ^pisarno" in priporočilo: naj S. N. Pi J. pqšilja še v naprej denar za dediče "pooblaščencem", ki bodo "podedovali" 10% — izpla-čali pa dedičem 90%. Ce je to namen podpornih jednot po širni Ameriki, naj se ravnajo po tem nasvetu. Ce je pa namen kar mora biti: da se nakaže Čim največ dediču, potem pa se bodo morali ravnati po onem, kar priporoča v Prosvetl Jakob Zupančič na temelju svojih Izku šeaj kot javni funkcijonar v Ameriki.
6.) In junak, ki "kriv moritve je velike"? Ljubi Bog mu naj da potrebno zdravje in pravo pamet. Prav je, da se je pokazal iz tiste ljuknje, v kateri je tičal in katere je podučeval framazone, komuniste in druge pismarje po naukih jezuitske morsle: Je saj jasno: odkod vea vik in krik? — Od "gnapc darsklh pisarn" la klerikalcev!
Anton Kriatan.
Ju-od aed-
čez potok ponesrečila na nepojasnjen način, fcno so našli mrtvo Še isti večer.
preprečen uboj na lxičiaakl centi. Ko so se vračali Ivan Ferilč, Viktor fcbšak liNgdč. M Turkova s Trške gore ■ Novo mesto z vozom, last ničarja Ivana Košaka, jih bližini Murnove šupe na «ki cesti napadel Anton Ustavil je konja, plsnll in začel udrihati po Vlktorj Aaku. Ko je potegnil Cof not in je hetal zabostl K je Ferilč skočil z voza In odhltal jki stražnika, kl je prav v zadnjem trenotku dospel; Cokal je namreč pravkar hotel zaklat! Košaka. Hkražnlk je Cokalu s pendrekom izbll nož iz rok In ga aretiral. Nasilneža so predali v »krožnega sodišča.
tmiMiÄ
HIGIENA GIBAL, DIHAL KRVNEGA OBTOKA.
IN
ZDRAVSTVO
a higijeni ia skrbi aa sdrsvje.
koš močno razširi. Na višku vdiha se ne smemo ustsviti, to je zadržati diha, marveč takoj preidemo v Dedih in pri tem po-besimo lakti, sklonimo prsni koš in lakti križamo nad trebuhom. Izdih naj bo kolikor mogoče popoln, da iztisnemo iz pljuč ves srak. To doseči je težje kakor vdihati In zato mnogi le nezadostno izdihavajo. Vsak drug način dihalnih vaj nego je zgoraj popisan, ni popoln. Paziti je tudi na to, zlasti pri otrocih, da so pri vdihu in iedihu sliši pih sape, ki prihaja v nos in odhaja iz njega.
Posebej lahko vadimo tudi trebušno dihanje, a čemer jača-mo trebušno prepono in ugodno vplivamo tudi na trebušne organe. Za trebušno dihanje ne rabimo prsnega koša, pri vdihu izbočimo sprednjo trebušno steno in jo pri isdihu pritegnemo. Pri tem se premikajo samo spodnji rebeml obroči, prezračijo se spodhji deli pljuč ter se veta njihove elastičnost. Vadba trebušnega dihanje je |)otrebna za starejie ljudi.
Ssmih dihalnih vsj ni mogoče dolgo Časa Izvajati, delamo jih menjaje z drugimi vajam!. Najboljše dihslne vsje so one telesne vaje, kl povečujejo p<ftrebo dihanja. Sem spadsjo od zgoraj naštetih plavanje, smučanje, kolesarjenje, tek in skok, borenje in še drugI. Večina Iju-dlj krije povečane potreba diha nja s hitrejšim dihanjem, na mesto z ¿tobokejšlm, ker ne znajo pravilne ekonomije dihs-njs. Tej se da priučiti z dihal-nlmi vsjsml,
Telesne vsje Imsjo ugoden vpliv tUdI na okostje, ker se ono zaradi isboljianega krvnega obtoka boljše prehranjuje in zato boljše razvija. Kosti se odebele tudi ssradl Intenzivnejšega delovanja mišic, kl dražijo kosti tvorno pokostnioo. Ts vpliv ke pozna tudi na sklepih, vessh in hrustančevlni. Tako ojačano okostje Isžjs kljubuje raillčnlm vplivom nepravilne drže.
(Dslje prihodnji!.)
i oluVMJU
Narotfm
1S04
Kakor srce tako odgovarjajo tudi dihala na povečano potrebo hranil in presnavljanje s tem, da da se dihi poglobe In pomnože. Vedno je boljše, da se krije potreba s poglobitvijo nego s pomnoiltvljo dihov. Do-čim v miru prevladuje trebušni tip dihanja in sodehije koš le s svojim spodnjim delom, mors pri intenzivnejšem dihsnju de-Isti celi prsni koš, s Čemer se k repe vse pomožne dihalne mišice. Rebernl sklepi postanejo gibčnejšl In rebemi hrustanec elastičnejši. flebra in rebrni hrustanec, ki so še v rssti, se odebeli odtiosno podaljšajo in tako celi prsni koš razširijo. Seveda se poveča tudi raztežnost in elastičnost pljuč. Ako se pljuča preveč napenjajo, zlasti z zadrževanjem pri vdihu, tedaj se elastičnost pljuč oškoduje in se pojavi razširjenje pljuč. Zato so pretežke vaje za mladino škodljive. Elastičnost pljuč se ne uri samo z globokimi vdihi, to je s popolno stisnltvijo pljuč, k! jih je težje vaditi nego globoke vdihe, k! pa so za zadostno odstranitev ogljikovega oklsa iz telesa pri povečani uporabi neobhodno potrebni.	, S stalno nego dihal je treba začeti Že zgodaj. Paziti je na otroka, da vedno diha z zaprtimi usti in le skozi nos. Ako je dihanje skozi nos ovirano, so gotovo zapreke sli v nosu ali pa v povečanih drgslksh, ki se jih mora odstranit!. Dihanje naj nikdar ne bode površno ali trebušnega tipa, marveč vedno le globoko In prsnega tlps. Ds se takemu dihanju privadimo, moramo gojiti dihalne vaje vsak dan od zgodnje mladosti dalje In če le mogoče na prostem sli vssj pri odprtem oknu. Dihalne vaje obstojsjo Iz hotnih pogloblje nih vdihov in Izdihov spojenih z gibi lakti in trupa. Vdih pod premo' s počasftim odročen Jem, zsročenjem, vzročenjem nI vlek nenjem trupa, s čemer se prsni
GLAVNI STAN, SSS7-SS SO. LAWNDALR AVE. CHICAGO, NUNO»
Izvrftevalnl odbor:
tTRAVNI ODSEK t Predsednik V Intent Calnkari i»d predsednik Andrew Vldrlch, R. F. D. f, Bdi Iti, Johnatowa. Pa.» gl. tajnik Bisa Novak; tajnik bolnlShego oddelka Uvreae OradUekKgt. blavajnik Joka Vegrleh» urednik ftnatlo JaSs Savart-ulk; apravltoU slsstla Filip Godtna; vrkavni adrsvalk Dr. P. J. Kova, SMS St. Clair Ave* Clevelaad. Okla.
GOSPODARSKI OIMKKi I Frank Smo rok, predsednik. SSS k. 74th St., Cleveland, Oktet Frank Alenk, 1114 S. Crawford Ava« Chicago, lil. t Jaeoh Zupnallé, 1*17 S. Ridge-way Ave., Chicago. III.
POROTNI ODSRKt John Gorftok, predaednik. 414 W. May St.. Nprlngfleld. III.; Jaka Trčolj, lt. Strohsae, Ps.t Tony Hhrsgsl. K. F. p. Na. 1, Jokaatoa Clip, nU Fraak Podboj, Hex SI, Park HUI, Pa.j A at on Salar, Ras 104, tiraos. Kana.
BOLNIŠKI OIMKK: OSRRDNJK OKROftJKt Levente CradlAok, MftT-ft» So. Lswndale Ava« Chicago, 111.
VSIIODNO OKROtlR: Joaeph Zorka, R. F. D. I. Bog 111. West Nawtea, Pa.j Aatoa Abran». II«» R. Ttth St., Clevetond, Ohio.
SAFADNO OKROŽJU: Jaeoh Balah. R. R. S, Box SS, FitUhatg. Kses« aa Jugoso päd« Fraak Klna, Bas SM, Chlaholin, Mino., aa aov. sap.} Joka Golob. Bas 144, R^k Springs. Wya.
Nsdiorni odbor:
Frank Saje, prcdaodnlk, ISIS W. Nth SL, Chioss«. tili Ladvlk Modre, tek, €4 SS SL Clslr Ave., Llevelend, Oblo t Albert Hrsst. M Sa. Pleno SL, Milwaukee, Wis.
Zdruiitvcni odbori
Frank Vldatar, predaednik. IMS Augusta SL. Cklosga. III.s Jeka Ollp, UM So. Clifton Fsrk Ave., Cklcago, III. t Peter CJoahol, ISS« Sa. Braadwsy, Deaver, Colo.
POSOR!—Koeoapoadeaca s glavnimi odfcoeall& lrt Seisla v glavnem ara-la, oe vtnM takale: >
VSA PISMA, kl sa asas Aa Jo aa peale gU prodoodalka, so naslove t Pred. aodalštvo S. N. F. J„ MftT-lt So. Uwadale Ave.. Cklosga, III.
VSR J5ADKVK ROLNlSKK PODPORK SK NA*IX)VIC: Bolniško tajal« itvo S. N. P. K Hft7.ll So. Lswndale Ave., Cklosga, 111.
DMNARNR POftlUATVR IN STVARI, kl so tl«ojo gl Isvrlsvslaegs Ia Jodaote volile as aaalovoi Tajnlšlve S. N. F. J„ mi l» Se. Lava. dal« Ave., Chicago. III.	,
VSR tADRVR V ZVKgl I BLAGAJNIŠKIMI POBU N pošiljajo as aaalovt Blagajntttvo S. N. P. J.. Mft7»St tU. Lawndsle Ave., Ckieago, III
Vso prKolbe glede poolovanja v gl lavrlevateeta odbora os aoj paštljojo Fraak Sajéa, predaednlku aadaaraoga odbora, ligar aaalov Jo sgara|.
Vol pséslvl aa si porotni odsek so asj pošiljajo aa aaalov i Joka Oeršek. 414 W. Hay Ht., Springfield, III
Vsi dopisi la dragi aplol. naananlla, oglasi, oareletea Is spIMi vso, ksr v «voli i glasilom fedaota,. naj so podil* aa aeslavt "FROSVRTA," NI7-SS Sa. Uwadalo Ava., Chicago, III
FRANCOZI SLAVE SPOMIN JtTLBR VERNEJA.
Paris. — Francoski Časopisi in rasne organizacije sisve te dni stofetnleo rojstva Jules Ver-neja, znamenitega romantika, ki je v svojih spisih prerokovsl" neverjetne spremembe. Toda dsnee vidimo, da so skoro vss njegove fantastična prerokov s-nja postala resnles.
Premikajoče slike, podmornice, fonografi, radio in televizija, vsa čudesa napredka, o katerih je prerokovsl, ds pridejo In katere so v njegovih časih imenovali bedaste blodnje, so se u-resnillle. Bemo pot na luno, katero je opisal, še nI uresničenj toda drzni ljudje ao že obkrožili zemljo v 70 dnevih, prišli ao na severni in Južni tečaj, giobočina kmorja ne /h rani več nobeelh
v York,
Občni
spn
Pétrea v Ameriki Ia
Washington, D. C. — Potrea-ne sunke je MV> čutiti v čatrtak ,Mpr>ldne v Meslco CKyju, Vea-couverju v Kanadi In H,fL na Portugalskem.
X4v*esti 'in mesto New kskršneaaue opisal v ' ^^ nem dnevu ameriškega poroGi» valca" v\ 2UK), te "obstoj i.
h>snc«jh"Vsv!Jo, ds Je iznajdbo podmornice pripisovati VemeJevi sugestiji, ki Jo pod-žgala Himon laka. da je začel delati na projektu In se. Je tako ideja uresničile. Kolik je bil vpliv Vernejevlh spisov na druge iznajditelje, se ne da pre-
••uAitmaš I
računan.
NOVO HIUtDtfTVO 2A ZGA-NiAKHKA TIMOTAPKTVA.
Calal epramljeal e sankami.
Marina City. Mick. — Tihotapci se na reki St. flair poslužujejo čolnov, ki imsjo obenem zdolsj pritrjene sani ds lahko prepeljavo žganje tUdI po ladu čes zamrznjeno reko.
Obmejni stratniki so našli čoia sapuščen In v nJem je 430 pintov žganja.
gradnika dunajske
DRŽAVNA POMOČ ZA OTROKE HTAVKARJBV.
ŽetssalAki vos palrekMIn jen Is driavnsis vejaAksgs arssnala v stavkovni ekrsj.
( olumbus, O, — Odrejen bil železniški vos potrebščin iz držsvnegs vojsškegs arzensls v stavkovni okraj. Major John Edwards, kateremu je podeljeno vodstvo državnk podpore za otroke stavkujočih rudarjsv, je t pomočjo Oeorge M. Pogus or-ganiziral učitelje za rssdeljeva nje podpore. Vsak "čitalj Ik> vprsšsn, da prsdloš! listo otrok ki so brez Življensklh sredstev Blago se bo nsJottie v zaboje, te zaboje bodo rasvoslll miličarsk tovorni avti po postajah, na ks terih dele podppro. Učitelji Ik». pa zopet obvestili otroke, da
^h^hbmhBhibi
Dalo v- dk Odsovejo na teh posts jab pridejo po potrebščine.
Železniški voz s potrebščinsm
je dos fiel v St. Clairsville v are do zjutraj.
X
Dunaj, 10. fabr. — Robert Wörthmann, (lodpredsadnik dunajska borze, sa je sooči ustrelil valed finančnih stisk.
Muaaotlni pok Ion H strojnice
madžarskim monarhlalom.
Ženeva, 10. febr, — Afera ita Iranskih strojnic, ki so bile ti hotspsko poslane čez Avstrijo ns Ogrsko In kstere zdsj leže petih vsgonlh v Rt. Oothsrdu se bo prals ns prihodnji sej sveta Uge nsrodov, kl se rHvor 5. marca. Mala entents zahtev u preiskavo in Ujništvo Lige je u godilo zahtevi. Kakor ae gin* vest iz Budapeite, Je strojnice poalal Musoollni tajni monarhi stični organiziu iji ns Ogrsk« tttrojniae so razložene ia stlačene v AO I zabojih, kl noeijo znamko "Mašiaerije ".
r sod m mm
Chicago. — John Brncirh Exchange eve,, star IS let je v četrtek obIHUU oneaveščan na praznem otavblšču oh Orean Bey eve. v South Chleagu. Od pa IJsII so gs v bolnišnico, kjer je kmalu umri.
Podporna JfiÄti
i?.
V OK LAHOM I JIH ČAKA KAR PET NAj ELEKTRIČNI STOL.
Preiskali ao jih, le se pri sdravi i pameti.
Oklahoma CHty, Okla,—Dnevnik "The Daily Oklahoman" pravi, ds Je zdrsvnišks preisks-va dognala, ds Js pet sli osem
obsojencev ns električni stol, ki Imsjo stsnovsnje in hrano v ce-lirah, is ksterih pelje pot ns električni stol, zdravniško pre-isksnlh In da so bili prenajdenl, da so pri zdravi psmetl, Ubiti bodo najbrž vsi ns en dsn.
Governer Johnston je svoje-čssno odredil, da se vse ekseku-Clje odlože, dokler niso obsojenci preiskani, ako so pri zdravi pameti. Obsojenci sp: Dsvid Brow, Marion ifewell, Walter Wlgger, George Pall, Joseph Hubka, Tom Guest, Willie O'Neal in Theodore Hruster. Zadnja dva sta zsmores,
V i%snici Js težko povedstl, kdo je bolj na duhu bolan: Človeška družba, kl premišljeno u blja svesane ljudi, ali ps obsojenci, ki'no ubijali, kar so Jih straatl premagate 7
NAPAD NA RHMOLIICUO GLEDK TRETJEGA 1 TERMINA.
Podpoifilki admèaieiradje se pripirevljeje na kaj«
Washington. D. C. — Podpor-ni ki addiinist racije Jn zagovornik! lat Kollettova resolucije proti tretjemu predsedniškemu terminu t* pripravljajo na boj, ko pride ns dnevni rad v senst^u rs/prsvk o resoluciji,
Senator Fass iz Ohljs, ' znan pod|iornik In zagovornik Toolid-geve administracije, se priprav-1 js na d^lg govor v senatu, da pobljd resolucijo, (dvoril Ui o procédant Ih, ustanovljenih |mi raznih prMisadnlkih, in »k» trdil, da bi na bila nikska kršitev trs-dicij, ako republikanska stranka ponovno nominira Coolldga predsedniškim kandidatom.
Senator U Follette je isja-vil, da ims impolrto zaupanje v senatorje, ds sprejmejo njegovo resolucijo, kadar pride na glasovanje.
HENDERRON ODGOVARJA KRITIKOM.
Pravi, da driava stati kolikor more, da ae ublafti trpljenje
' radarjev.
Columhus, a — Frank D. Kenderson. načelnik odpemoč-negs odbora v ohljsklh prsmo-gsrskih dlstriktih, -odgovarja ns kritike pomožnega odbora v Athens okraju, kateri Je obtožil Hendersona. da noše koope-rlratt s drugimi odherl. da se ublaži trpljenje premegarjev In njih drufln,
Ifenderson pravi, ds državns orgsnlzseija kooperlrs s vsemi organIzscljaml, ki delajo v po-možnih skeljah. Toda v krajih, kjer so nekatere organizacije storile mak» al! sli nI* dela, tam Je vse delo veela v oskrbo držsvns orgsnlsaelja, Dejal Je, da so se v «sdnjem času ustanovile ljudske kuhinje, kjer se deli hrsns otrokom premegarjev, Teh kuhinj Je sedaj že nad trideset In nove se vedno ustanavljajo. V njih dobiva dnevno hrano nad 8,000 otrok.
Organizacija Je dosedaj pa-brala $17,000 v pomožni sklad, ki sa bo porabil za prehranjevs-nje In oblrittt otrokom.
Mesto Chillkotbe je poslalo ftv000 hlebov kruha In dospela fudi večja pošiijatev obleke, ki sa razdeli med premogarje, in vsa to |io zaslugi državna organizacije.
Kav je41 poslali pel mM jenov v /letu v New Yerk.
New Vork. — "The World" lioroča, da je sovjetska benka v Moskvi poslala pet milijonov do-le rje v v zlatu» Chase National banki In KquiteMe True! kom-panljl v New Yorku kot pred-plačilo za ruaka naročila v Ameriki. To je prvo oflcijelno sovjetsko zleto, k I je poslsao v A-meri ko,
Ramm
Kansas City, Mo. — Pet ban-dltov je v četrtek vlomilo v tukajšnjo drža von banko In so odnesli plen nal 110,000. Bandit! so «e pripeljali In odpeljali v avtu In ia nJim! n! nlkakegs sladu.
PAROIMODKI IJHTKI ZA Vftfl Fr*»krttt» ai voaal listek lo icdsj. Poétljsajs dewo A. C. PLETKO * Cñ^	i cars.
' nil W. ISad SL ToMoat Canal SS44.	rMM'AGO, KL

9t. I»s
Ptičji pomeiiki
f —
"Nu, vaiim prerokovanjem res ni ugovarjati, očitno se vem potne, da se bavite ie izza davna z vremenom, vetrovi in drugimi nezgodami. Saj ste pa tudi vso pomlad presedali okrog barometra v "Zvezdi",, se je obregnila premrla ičinkavka na prezeblo etrnadovko. Vsa ptičja rodbina je pričakovala zanimive debate.	^ Sedeli so v meji na prekopni strani. Tam je bilo videti mnogo pevcev iz Tivolija in z Rožnika. To vam je bil žaloeten pogled mraz in lakota — prava slika naAe umetnosti. '
"O,'da se vam le more ob takem mrazu napadati potteno žensko, ki vam ni pod milim Bogom nič hudega prizadejala," je rekla stmadovka in se obrnila na drugo stran, da bi jo tudi Um pogrelo solnce.
"Prav treba vam jo je obračati, mislite, da ste Um kaj lepča!" je siknila Ačinkavka. "Pozna se vam, da ste iz boljše familije."
"Vi. ki nimaU drugega v kljunu kakor strup/' js rekel žslost-ni kos, ki je dotlej molčal ob svoji družici, "povejte nam rajši, kako bi nam bilo pomagati, da ne poginemo od mrsza in lakote!"
"Bom." se je ošabno odrezala strnadovka ip t široko. Vse se pričakovanjem ozrlo prešerni kljun
meni po svet. No. čujte me. It t našppiriia na včeraj je hotela brinovka pod je a posebnim Rožnikom izdati po mojih navo-njenldilih brošuro "Kako ae je čuvati mraza r Ljuba dušice, giej-
na
tako ogreli, da ti ne bo treba nikoli več trgovine odpirati.
Pojdi in razdeli med deloži-rance in vagonarje brošuro "SUnovanje v naravi Sli n#uk
Nu. Ijubčki moji," je začela, ¡te, pa je sinoči reva sama zmrz- o «olncU inysvobodi". Zlatn
upu* nik ti
"daleč smo prišli, toda prava nila brez mojih navodil. Stvar
krepoet zmaga nad mrazom in
je treba organizirati in jo na-
lakoto. Da, krepoet! p, le mu- četi pri koreninah. Torej kako
zajte ae vi, kos, ki ste vse poletje razlagali, da je beseda "krepoet" dokaj turobna, ker prihaja od glagola "krepavati". Vi ste vobče brezverec! Kar poglejte, kam vas je privedlo tisto vaše pohujšljivo petje o ljubezni. Zdaj ae najejte avoje liri-
pridemo mrazu v okom, kako lakoti? Včeraj sem poslušala nekoga, ki je priporočal glede mraza tole:
Pojdi v delavska predmestja in prirejaj poljudno predavanje o temi: 'Tudi zima ima svoje (Za ubožne in
veselje ln čare".
ke! NI kaj prida ugrizniti, kaj? brezposelne znižana vstopnina). In vi, taščica, ki tudi niete kaj | gtavim. da ti jo Uko zakurijo, prida, vi «te spomladi razlagali j da te ne bo več zeblo, vsakemu, kdor vaa je bil voljan poalušatiA da imate rdeči po-bradek od avoje krščanske u-smlljenosti. Kar pojdite zdaj
IzbifaJ si po cesti ljudi, ki imajo oči vidno kurja očesa In __stopaj dosledno po njih. Ce o-
ročatl pa Je, da si vsak dan iz-
vam bo iz kljuna usipalo. In vi sinička, ki se ponašate, kakor da bi res kaj bili, vas nI nič drugega kakor umazan jezik in pregrešria misel. Dajte, dajte, pojdite malo gor v prešustni ti-
bereš drugo cesto, pri posebno vročih primerih tudi po dvakrat na dan.
Okoli Svečnlce odpri na pro-
volakl gozd, zdaj je Uko lepo metnem kraju, re^mo v bližini
osamljen, da vaa ne bo nihče motil in boste brez skrbi pridelali greha za celo večnost.
Toliko ste vedeli med letom, zdaj vam je pa vsem modrost v
kljunu zamrznila in< hodite k * .
kakega mostu ali sploh ob Ljubljanici trgovino z napisom: "Sladokava. D. D. Sladoled. Ledena kava. Razne ledene posebnosti." SUvim, ds te bodo premrsženi ljudje že prvi dan
HČI MOFA BU6AJA
V
\	4 (Dalje.)
"Se zdaj ste Um, kakor pred 1542 leti, ko js rod« Mesijs, Jezus Kristus, Judovske sin. In ssstonj se je rodil, trpel In umrl iS vas, zs svoje rojske! Ako osUnem v Ljubljani, vas nemara izpreobrnetp, danes se ml pa ne ljubi. 8amo toliko rečem: Zid je Izpolnu-jate zapovedi le po vnanjem. Cenite le prašno lupino, Jedro pa zametujete. Slepo se oklepate le mrtvih črk in čačk. Vaš Ulmud Je zakon farisejrtf*. Sovražite vse nežide in zaničujete dsšele, ki vas piU, vsiljivi pritepenci! Ne pritožujejo ss samo Ljubljančani, smpsk tudi drugi Kranjci. Štajerci, Korošci in Primorci. Zasramujete našo vero in prezirste krlstjsne zaradi najsvetejšegs. Morite krščanske otroke In rabila njih kri sa svoje velikonočne msoess In sa vslikonočno vino, zoper božjsst in gobavost."
"Au, au. saj ni rss, vaša grofovsks milost! Kaj mora vse preslišatl in pretrpeti pregsnjs-ni Izrael, to Ve ssmo On, ki Os ne imenujem. Tslmud nam strogo prepoveduje rabiti vsakršno kri, bodi človeška, bodi živalska "
"A kaj!" jo dejsl vitez Ahsc in prezirljivo zamahnil z roko. "Judje ste nsjbolj zani-karnl ljudje na svetu. Ns bsvite se z nobenim prsvim delom ne ns poljubne v delavnicah, niti niste zs vojsško službo, smpsk le zs kupčijo. Dobro jo Js pogodil modri Seneks, ki je ime-novsl 2ide zavržen narod/'
"Ah, siromaki smo. Kaj govori gospod o delu na polju? Ali smemo kupovati kmetijska zemljišča? Ali nam ni prepovedan tudi zakup?"
"Prav tako, da ae preprečijo umazane navidezne prodaje. Sicer bi v par letih s posojili in odsruškiml obrestmi sprsvili vse kmets^ meščsns pod svojo denarno oblast In jih sall do kosti. Pijavke! Hujši ste kskor Turki!"
"Ali nismo izključeni iz vseh Jsvnih služb in ursdov? Kaj nam osUJa nego trgovstvo? Ksj prsvl prejssni gospod k temu?"
"Godi se vsm čisto prav!" se Je odrezal vitez Ahac. "Prodajali bi službe nevrednim krsstursm, osvojili bi vso vlado, ugonobili bi deželo in bi svoje polne malhe odnesli drugsm: in tam bi začeli iznova. Povsodi goljufate svoje dolžnike, jih rubite s pismom ln pečstom ln jih ožemste Uko neusmiljeno, da morajo za-breatl v najhujšo atlako in bedo, Z biči naj b( vaa iztirall preko meja!"
"Plačajo naj nam, kar nam dolgujejo, pa pojdemo radi aami odtod. Saj imamo v Ljubljani Uko samo jezo In Uloat in gezeres. Zakaj pa zahajajo gojim k nam? Zabavljajo Zidom — židovski denar jim pa le diši!"
"Kaj klobaaaš? Vaš denar prihaja vendar ves le od krščanskih žuljev, l^ihko prodajate svojo robo neumnim kupovaicem tako poceni, ker je slabo. S tem pa škodujete obenem drugim, poštenim trgovcem, ki imajo le dobro blago naprodaj."
"Živeti mora vendar tudi ubogi Judek! Prodajati smemo le na velikih letnih sejmih; po deželi ne smemo krošnjaritl."
"Zato, ker bi preveč tihoUplIi."
"Tihotapijo tudi kristjani. Zakaj nimamo <*naklh pravic? Ali nismo ljudje tudi ml? Ali ne plačujemo tudi mi imAteno svojih davke* ?"
"Davkov!	petsto goldinarjev pla-
čujete val skupaj, kar vas je na Stajenik«m, Koroškem in Kranjskem Prava reč!"
"Vas sls bo, vae gorje tale na nas. Naši sovražniki mislijo: "Jud si človek. Jud je pes. Marsikateremu pau se godi holie kakor p«
»SOJUI
ite\in izd* sami
"Se vse pred&bfol" je ugovarjal vitez Ahsc živshneje. "Cassr naj bi Ukoj prepovedal Judom v naših deželah vsako trgovino in jih dal Izgnati na vse vsčne čsse! Obesili naj bi vsakega, ki bi se predrznll vrniti v naše kraje. Vaša vera je pogubna ljudem in nevarna držl$i. Vaša vera je izsessvanja, izključnosti In sOmoljubjs. Pomagate ls svojim obrezs-nim bratom, nsj uči Ulmud Uko ali Uko."
&mul se je vzravnal za mizo, zvijal mrša-vo telo in venomer zMshoval z rokama. Naposled je sklenil dolge koščene prste pod brsdo in dsjal tiho, toda z veliko versko gorsčnostjo: "Judje so in osUnejo izvoljeni narod. In napoči dan, ko se mu bodo pokorsvsli vsi drugi narttii ln isksli pri njem pomoči, resnice in življenja.' Tako veli Ulmud. Talmud je oče; evangelij in korata sta le sinova. Koga moramo bolj čaatltl: očeta ali sina?" .
Te beaede so strašno razkačlle viteza Ahaca. * Udaril je s pestjo po mizi, da Je odsko-čilo bodalo na drugi konec. Pa tudi Smul je odskočil; počenil je v kot sa omaro in trepe-taje molil roke protf ljutemu vitezu. Pes js plaho zacvilil in s privitim repom u bežal k svojemu bojazljivsirfó gospodu.
"Tako se upaš govoriti • krščanskim vitezom ti garjsva ovca. ti sin greha in pekla?" je kričal vitez Ahac in Uko strahovito zaškripal z zobmi, da js zszeblo Smuls v mosg. "Lshko bi te kaznoval z mečem, toda ne maram ga oskruniti a tvojo pasjo krvjo."
In vzel Je svoje bodalo ter se naglo obmif proti vratom. Zdajci je skočil Smul pokoncu. \Ves zgužen je prijel viteza za rokav, se klanjal in zvija) ln katal svoje Žolte zobe.
"Ne^todi gospod brogss, ne bodi jszns vaša grofovsks svstlobs I" frrosil pohlevno. "OsUnl gospod le še mslo! Jsj, zde/ šele vi-dim: gospod js velik junsk — Uko res mi bodi sreča mila! — gospod je lep junak, cel junak, prav junak! Jaj, jaj, kakšen baret, kakšna perjanica, kakšna obleka, jaj, jaj, kakšne oatroge, kakšen meč, au, au! In kako atrašno močan je goapod, ah, močan za dva druga? Kaj blebeUm v svojem vesejju da me je počaatll Uk gospod a svojim obiskom, kaj sem rekel? Močan Je gospod sa tri druge, sa pet drugih! Da bi bil jaz tako lep gospod, bi bil bolj ponosen, kakor če bi bil od žlahte kralja Davida. Jaj»*jaj, kakšna junaška poeUva zgoraj ln spodaj, kakšne,*JaJ, kakšne rame! Kakšne pral! Kakor divji žebec!"
Grofovska svetloba se je moráis nasmehniti tem priliznjenim besedsm. Ko je Smul to zspazil, je naglo pogrsbll vrč ln gottnil malo vode na svoj strsh.
"Pogodil sem se že z maraikaterlm velikim «gospodom In še vsak je bil zadovoljen z mano," js hitro nadaljevsl Smul. "Ns kupčs-rlm rsd dolgo, ker to ne prlnsša nobenega pravega blagoslova. In ugoditi hočem hitro tudi vaši prevzvišeni svetlobi, gospod knez! Pljuni ml vsak na moj prag. ako nlaem poštena duša — ali vs vaša knežja milost, koliko morem dat! po zadnji, ssdnji ceni? Devet cekinov!"
Toliko da je izgovoril, se je udaril po ustih, kakor bi mu bilo žal, da je ponudil alcoraj dvakrat več nego isprva..
"Daj! U naglo!"
Smul je odprl mošnjo in dejal: "Zdaj moram dati devet ¿ekinov. Nu. nu, devet cekinov Je ravno prav, devet cekinov nI ne preveč ne premalo." Tehtal je zlato ln se obliznll "Upi, krasni cekini! Nihče ne da gospodu več. gospod mora reči: Smul je najbolj poštena duša v Izraelu. Kden. dva tri . . . Kako se svetijo, jaj, Jaj! Vedno bom gospodov me-Sores. ir<Mipodov hlapec. Stlri, pet . . . Kako zveni zlato, kako se smeja. kako poje, jaj, jaj! &est. srdem. oeem! Kako jih je škoda. au. au. devet 1"
(Dalje sHkaSajlé.) ___
dam, če te ne bodo tako higije-nično ogreli, da ti bo do groba vroče.
* Delavskim društvom priporočaj kulturni film "Bratje, haj-dimo na severni tečaj 1" ,
Mestni občini ponudi svoj novi izum "Snegodar ali Kako je izdelovati umetni sneg v poljubni množini". -r Magistratni ravnatelj te bo začel objemati, da bo kar žehtelo.
Športni zvezi pa "Praktična navodila za rokosmuk in nogo-lom". Športniki te bodo prav malo čaaa imeli v svoji sredi, toda zate bo U vročina precej dolgotrajna, to mi lahko yerjameš.
LakoU pa se, kakor pravijo, v tej beraških časih najlažje takole braniš:
Hodi po bogatih hišah in prosi ss tiste ostanke, ki jih pre-objestni bogatinskl otroci po mizo ntečejo. To .U bo obilno nasitilo, Če te vobče spuste tv hi-šo. , * "-a
Rszloži davkoplačevalcem, da so novi davki upravičeni in ,
podnajemnikom, da plačujejo prenizko sUnsrino. Obe strsn-ki ti bosU povedali par Ukih, da jih boš gotovo za dolgo sit. Izprevidel boš često, da je že ena sama stranka tako izdatna, da ti ne bo treba nadlegovat druge.
Povej, da delajo narodni oare-čevalci in odreševali Uko za narod, da bi ga oarečil tisti, ki bi ga rešil njih.
Vprašaj, zakaj nekateri jav ni slepci nosijo pod čelom neprestano zavezo, kakor na primer Pravica.
Povej, da amo vsi krivi, kadar zapro enega samega zločinov BpI
in da tisti, ki zapirajo, niso nič boljši od zaprtih.
Tritirje zadnji primeri ao Uka praatara resnica,, da gotovo prideš v kraj, kjer vlada sa-moU in gospodari ričet. To je skoro najpreprostejši način, da
posebno
■^■RliPlfcjM
državljan nembteno in z neuspehom u porabi jd.
Tako, Ijubčki moji! Pojdite io storite. Ce bi bilo kaj kreposti
skoro najpreprostejši n prideš do hk-ahe ln je zato priporočljiv, kar
SOBOTA, 11. FEBRUARJA
z kateresibodi federalne države. Proračuni o nameravanih izdatkih, ki jih SecreUry of the Treaaury predloži kongresu v svojem letnem poročilu, služijo ralnem obdavčenju. Vsi zakon-rkinem obdačenju. Vai zakonski predlogi o davkih morajo izvirati iz poslanske ali spodnje zbornice kongresa (House of RepresenUtives), dasi senat ima pravico spremeniti jih poljubno. Finančni odsek poslan-ake zbornice, ki ae bavi s finančnimi predlogi, zove »e Commit-te of Ways and Means in je eden izmed najvažnejših odsekov kongreaa.
Zgoraj navedeni amendment je podelil kongresu pravico pobirati dohodninski davek. Pred tem ae prihodi federalne vlade obstojali iz indirektnih davkov, carine in pristojbin na gotovo blago.
Od začetka svetovne vojne glavni vir federalnih prihodov so ¿voriii davki na dohodek posameznikov in korporacij, tembolj ko je sprejem 18. amend-menU, ki je uvedel prohibicijo, odvzel federalni blagajni prejšnji glavni vir njenega prihoda. Dac na prodajo vina in likerjev je poprej preskrboval federalno blAgajno z mnogimi miljoni prihoda.
IŠČEM KOJAKA
Frank Valenčiča doma iz Jbršič na Notranjskem po domače Hribarjev. Rojake prosim če kdo ve za njegov naslov naj mi to naznani, zakar se mu že v naprej zahvalim. Ako bo on sam ta oglaa čiUl naj ae javi meni na naslov: John Novak, (Tru-xall), Apollo, Pa. (Adv.)
Vaš jezik vam pove!
Jezik je ugledalo vaiega želodca. Ako je ielbdec it reda, ako so ¿reva nabasane aH vneta, jeslk vam io pove in potem veste,'da je potrebno vrediti želodčno nerednost s Triher-jevim grenkim vinom. Od leta 1890 to zdravilo slovi kot najzanesljivejša odvajalaa tonika v slučaja neprebav nosti, zaprtnlce, slabega apetita in plinov.. V v »¿h lekarnah. Pišite na Jos. Triner Co., 1833 S. Ashland Ave., Chicago, I1L, po BREZPLAČNI VZOREC, priložite 10c za poiiljatveAe troike.
KVPON U BREZPLAČNI V20KC
Ime'
Izključeni Smith zopet kandidat.
Chleago. — Frank L. Smith, ki je bil izključen iz senata radi volilne korupcije, je ¿mznanil svojo kandidaturo za primarne volitve v aprilu in posebne volitve za senatorja v prihodnjem novembru.
Naslov Mesto
NAROČNIKI POZOR!
Znamenje (Ja«. 31-2k> ^ I, da vam je naročnina -tekla U dan. Ponovit« Z ravočasno, da vam li*ta ¿j ustavimo. Ako llnta ne preja*, e, je mogoče vaUvljen, ker |i S plačan. Ako je vaš list PU an in ga ne prejmete, je ^ goče vsUvljen vsled napuhe« aalova, pišite nam dopisnico ia avedite stari ia novi naslov.
Naši zastopniki so vsi dm-tveni Ujniki In drugi zaslopal. ki, pri katerih lahko pbčn, naročnino. *	;rj
Naročnina za celo leto je $6 00 in za pol leta pa $3.00. Cbni S. N. P. J. doplačajo $4.80 a eto, za pol leta $2.40._|
Za
08
AU ste že naročili Proeveto aR Mladinski list svojemu prijatelja ali sorodniku v domovino? To je edini dsr trajne vrednosti, ki ga za mal denar lahko pošljete svojcem v domovino.
Chicsgo in Cicer» a leto 97.50, pol leta $3.75, u člane f6J0.
Za Evropo stane za pol let« $4.50, sa vsa leto ps $9.00.
Tednik etane za Evropo $1.70. 'lani doplačajo eamo 50c u »oitnino.
Mladinski List stane za cel» eto $1.20.
Naročnico lahko tudi sami pošljete na naslov:
UPJRAVNIfiTVO
"PROSVETA"
2657 S. Lawndale Ave.
CHICAGO, ILL.
FARME
Ml »raSafcaM in kapujam« «n HMnitvMM iiWn luán, valili* Mrlk farm v„k vrat »teim. Oclsait« h as Mil**i
A. C. P L ECK O & CO., 2*57 W. 22pd St. , Telefon: Roosevelt 8360
■M far m« m chica« ilia »aaMtva. Na in vaUkMtl. raja*nila Sajrrn. brci-
CHICAGO, ILL
iE VEÜ KOT
40 LET
'Ssje KÄv
v vas, bi Uko'storili. A v sama preiustTin napuhi post bo zmsgsla nad mrazom, nad lakoto in nad tjato nepotrebno poledico. Kreposti se ni bsti poledice! Krepost.«. Krepost . . . Poledica . . , !" Uboga strnadovka se je bila v preveliki gorečnosti prehladila ; začelo jo js dučiti Ivi mrtva je padla z veje.	< v
Kos je islosten ugotovil: gls-gola.
"Da. krepost prihaja od krepavati",
Taičica, vsa usmiljena in premrla, je vzdlhnila: "Ns krepost, poledice jo je I" Sinička ps jo js zsvrnils: "Ns poledles, podelics jo je!"
k vstavi '
25. februarja 1913.)
"Kongres naj lms pravico ns Isgstl in pobirati dsvek na dohodek, pridobljen is ksteregs-slbodi virs. brez sorazmerne razdelitve med poedine d rta ve in brez ozira na kako ljudsko itetje."
Ta doaUvek ali amendment k ustavi Združenih drtav je bil dalekoeeftne vainosti, kajti je omogočil federalni vladi, da ja-ko poveča vir svojih dohodkov.
ObdaČevanje v Združenih dr-Uvah Je pravica, ki Jo ima vaa-ka posamezna drtava In federalna vlada. Drtsve so le v tem omejene, v kolikor ne morejo nalagati carine na blago. Nadalje driave ne morejo nalagati obliko davka, ki bi ae protivil načelom federalne uatave. Kon-gres Je omejen v evoji pravici obdačenja v treh pogledih. Carina in dac morajo biti enako-lične za vae ZdrOtene države; neposredni davki morajo bitij sorazmerno porazdeljeni .med driave po Atevilu njihovega pre-blvalatva; ne ame ee nalsgstl nikaka izvozna carina na blago
posluje ta banka vestno in pošteno vsem onim, ki rabijo njeno posredovanje in na tisoče vlagateljev oprezno investirajo pri njej svoje prihranke, kar znaia na milijone dolarjev.
Naj se tiče kateregakoli fyačina vlaganja Vaših prihrankov, prepričajte se kakšnih ugodnosti so deležni tisti, ki poslujejo z to banko.	*	^
KASPAR ARE Rie AR STATE
I—0 «LUE ISLAND AVE._ ,
S—S—BS——SSBS ill I I I	pgrf'-
CHICAGO, IU
NAJVEČJA SLOVANSKA BANKA V AMERIKI
Uradae ure: od 9. zjutraj do 4. popoldne, ob pondeljkih In sobotah od 9. zjutraj S 8. zvečer.
Za velikonočno potovanje v Jugoslavijo se priglasite pri nai
1

Tiskarna S. N. P. J.
SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA
y
Tiska vabila za veselice in shode, vratmee, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih|
. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S. N. P. J„ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
Cene zmerne, unijsko delo prve vrste. Vaa pojasnila daje vodstvo tiskarne
PWte pa iaforsaaetye aa

S. N. P. J. PRINTERY
2657-59 Sa UwndnU A
JCHICAGO, ILL.
TAM SE DOBE NA ŽELjO TUDI VSA USTMENA POJASNILA

i*
i*