GLASILO DELOVNIH KOLEKTIVOV
ZDRUŽENIH PAPIRN IC LJUBLJANA
PAPIRNICE KOLIČEVO
Finančni rezultati poslovanja v letu 1974
KOLIČEVO, APRIL — Delavski sveit je na seji dne 27. februarja 1975 sprejel zaključni račun in poslovno poročilo za leto 1974. Istočasno je tudi sprejel sklep o načinu delitve dohodka, ki smo ga ustvarili v tem letu.
Podatki o doseženih rezultatih poslovanja v letu 1974, ki so zajeti v zaključnem računu in poslovnem poročilu dajejo zelo ugodno sliko uspešnosti poslovanja, kakor je razvidno iz naslednjih najpomembnejših pokazateljev poslovanja:
v 000 din
	1973	1974	I
Celotni dohodek	117.212	257.220	231
Porabljena sredstva	66.761	140.623	211
Amortizacija	8.024	17.298	216
Dohodek	42.428	99.298	236
Družbene dejavnosti	5.426	19.006	350
Bruto osebni dohodki	28.414	35.709	129
Ostanek 'dohodka	8.588	43.583	507
Gornji podatki dokazujejo, da predstavlja leto 1974 pravo prelomnico glede gospodarske rasti Podjetja. Za obdobje zadnjih 10 let je namreč značilno, da ni celotni dohodek v nobenem letu (z izjemo leta 1970) porastel v primerjavi s preteklim letom za več kot 10% oziroma da se je celotni dohodek v 10 letih (od (1964 do 1973) komaj podvojil, medtem ko znaša povečanje v letu 1974 proti letu 1973 kar 231 %. Tako povečanje celotnega dohodka je rezultat povečane proizvodnje, ki je bila v primerjavi z letom 1973 večja za 31 “/o, tj. za 8.676 ton proizvodov. Ta podatek je toliko bolj pomemben, če vemo, da se ie proizvodnja v zadnjih desetih letih od 1964 do 1973 povečala le za 15 % ali za 3.831 ton. S tem se nedvomno potrjuje pravilnost naše poslovne politike, ki je bila
v letu 1973 usmerjena predvsem na investicijske naložbe, v modernizacijo proizvodnih in energetskih naprav, s čimer smo dosegli povečanje proizvodnje ob nespremenjenem številu zaposlenih.
Po drugi strani pa je povečanje celotnega dohodka tudi rezultat rasti cen, kot posledice velike konjunkture, ki jo je v letu 1974 doživela papirna industrija tako pri nas, kakor drugod v svetu. Vemo, ida je bila za leto 1974 značilna rekordna inflacija in splošna rast cen, ki je v Jugoslaviji znašala okoli 28%, vendar pa tsjno na področju cen celuloze, papirja dn kartona zaznamovali še višjo stopnjo rasti cen tako v SFRJ kakor na svetovnem trgu. Na ta način se je tudi delno izravnavala negativna razlika glede razmerja cen naših iz-
delkov in reprodukcijskega materiala, ki je nastajala vrsto let, saj so se cene naših izdelkov v ■»bdobju zadnjih 10 let povečale le za 6% letno1, medtem ko je po statističnih podatkih znašala inflacija 10 do 20 % na leto. Povečana produktivnost ob istočasni splošni konjunkturi v papirni industriji se je pozitivno odrazila tudi na drugih pokazateljih uspešnosti poslovanja, predvsem na dohodku, ki je porastel za 236 % in ostanku dohodka, ki je bil v letu 1974 kar petkrat večji kakor leto prej, čeprav smo tudi za leto 1974 ugotavljali, da so poslovni rezultati relativno ugodni.
Še najmanj so v strukturi dohodka porasli izdatki za osebne dohodke. Kljub temu pa velja poudariti, da so znašali povprečni izplačani čisti osebni dohodki v letu 1973 3.121 din, v letu 1973 pa le 2.225 din. Povprečni čisti osebni dohodki v SR Sloveniji pa so v letu 1974 znašali 2.815 din.
Visoka gospodarska rast v letu 1974 nas ne sme uspavati pred notranjimi slabostmi, 'ki so se začele kazati v našem poslovanju. Pri tem mislimo na posiabšanje delovne discipline, povečanje izostankov, nepotrebno povečanje nekaterih stroškov itd. Te slabosti so zlasti pomembne, ker vemo, da v letu 1975 ne moremo pričakovati več tako ugodne situacije na trgu, kakor je bila v letu 1973 in prvi polovici leta 1974.
Članom kolektivov Količevega in Vevč čestita za praznik dela I. maj — Uredništvo
Volitve organov upravljanja
VEVČE, APRIL —• Po statutu naše delovne organizacije, veljavnem od 29. decembra 1973, so organi upravljanja naslednji: delavski svet, odbor za medsebojna razmerja in odbor za družbeni standard. Delavski svet šteje 45 delegatov, katere delegirajo delavci posameznih organizacijskih enot (obratov in skupnih služb). Odbora pa štejeta vsak po 11 članov, ki so prav tako delegati organizacijskih enot in sicer delegira obrat Proizvodnja papirja v vsak odbor po 4 delegate, ostali obrati po enega, skupne službe pa 2 delegata. Volitve delegatov v delavski svet in oba odbora so tajne z glasovnicami.
S samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, ki smo ga sprejeli in uveljavili dne 18. decembra 1974 smo predvideli še en organ upravljanja in sicer odbor za delitev dohodka in osebnih dohodkov. Po statutu je bil ta odbor le izvršilni organ delavskega sveta. Prav zaradi te neskladnosti statuta s samoupravnim sporazumom, katerega je s podpisom izjave sprejela velika večina članov našega kolektiva, je bilo treba statut uskladiti in tudi v statutu določiti, da je odbor za delitev 'dohodka in OD organ upravljanja, ki se voli na tajnih volitvah z glasovnicami. Ta odbor šteje prav tako 11 članov, katere delegirajo delavci organizacijskih enot na isti način, kot v ostala dva odbora.
Mandatna doba delegatov v organih upravljanja je dve leti, vendar s to razliko, da se v delavski svet voli vsako leto polovica delegatov, v odbore pa se vsako drugo leto izvolijo vsi delegati.
Delegate v odbor za medsebojna razmerja in odbor za družbeni standard smo izvolili 27. februarja lani, tako da jim letos mandatna doba še ne poteče.
Zato pa bomo morali letos izvoliti delegate v odbor za delitev dohodka in OD ter polovico delegatov v delavski svet. Volitve v oba organa upravljanja bi izvedli istočasno in sicer predvidoma 15. maja.
Volitve razpiše delavski svet, kandidate pa določijo' zbori delavcev.
ga
O izidu volitev bomo poročali v prihodnji številki »Naše-dela«.
J. M.
18. in 19. redni sestanek ZK
VEVČE, APRIL — Če ocenjujemo delavnost članov ZK, moramo ugotoviti, da se je ta v zadnjem času zelo povečala. Sprejem novih članov, razprava in sprejetje poslovnika in najvažnejše, ustanovljena je bila komisija za realizacijo ustavnih določil.
Sprejem novih članov
Kadrovska komisija je predlagala OOZK za sprejem v članstvo pet novih članov. Sprejeti so bili naslednji kandidati: Jože Gal, Marko Goršič, Dragan Lovrič, Niko Potočnik in Miha Prusnik. Z novimi člani se je spremenila tako kadrovska kot starostna struktura.
Sprejem poslovnika OOZK
V skladu s .statutarnim: akti je OOZK Papirnice Vevče sprejela svoj poslovnik, ki ureja postopek za sklicevanje in vodenje sestankov osnovne organizacije, vsebuje določbe o sprejemanju in --.resničevanju sklepov, opredeljuje pravice in dolžnosti članov in vodstva OZK, določa metode in oblike dela in predpisuje, na kakšen način se zagotavlja javnost delovanja osnovne organizacije.
Sestanke OZK sklicuje sekretar, morajo pa se sklicati tudi na zahtevo občinske konference ZK. Sklicanje sestanka lahko predlaga tudi vsak član ZK, vendar mora navesti vsebino in vprašanja, o katerih bodo razpravljali na sestanku.
Člane osnovne organizacije in morebitne vabljene goste je tre-
ba na sestanek praviloma povabiti pismeno. V vabilu se navede predlog dnevnega reda ter priloži pripravljeno gradivo ali pa opozori na drugod objavljeno gradivo'.
Sestanek vodi po predloženem dnevnem redu sekretar ali pa drug član sekretariata, če je sekretar zadržan.
Na koncu sestanka povzame vodja sestanka vse sklepe, pripombe in predloge, dane v razpravi in predlaga konkretne rešitve. V predlogu je potrebno točno opredeliti cilje in smotre ter način in rok izvršitve. Po potrebi ise določi člane, ki so zadolženi za izvršitev sklepov ali za kontrolo izvajanja posameznega sklepa.
V primeru, da nastopijo nepredvideni razlogi, se sestanek lahko prekine. Prekinjeni sestanek se mora nadaljevati najpo-zneje v roku 7 dni.
O vsakem sestanku se mora voditi zapisnik in se ga pošlje krajevnemu svetu zveze komunistov in komiteju občinske konference zveze komunistov.
Vsak član osnovne 'Organizacije je dolžan aktivno sodelovati pri pripravi sestanka dn. na samem sestanku ter pri uresničevanju sprejetih sklepov in v drugih akcijah, ki jih organizira osnovna organizacija, na podlagi sprejete politike Zveze komunistov.
Vsak član je dolžan predhodno opravičiti svoj 'izostanek s sestanka ali 'druge organizirane oblike dejavnosti neposredno sekretarju, če pa ni dosegljiv pa drugemu članu osnovne organizacije. O opravičenosti ali neopraviče-
nosti izostanka člana s sestanka odločajo člani OZK na sestanku.
Osnovna organizacija lahko ustanovi stalne ali pa občasne komisije ter druga delovna telesa, določa njihovo sestavo in naloge ter sklepe o njihovih predlogih. Delo komisij stalno spremlja. Po potrebi pa same komisije na zahtevo osnovne organizacije poročajo o svojem delu. Stalne komisije morajo o svojem delu poročati na sestanku osnovne organizacije najmanj enkrat letno.
Delo OZK je javno, razen v primeru, ko narava 'Obravnavanih vprašanj opravičuje izključitev javnosti, če tako odločijo organi ZK ali če tako sklene osnovna organizacija na svojem sestanku. Zaradi zagotovitve javnosti lahko na javnem mestu objavi dan, uro in kraj ter dnevni red svojega sestanka.
Razprava in sprejem programa za kadrovska in mladinska vprašanja
Razpravljali in sprejeli smo program komisije, ki ga je 'predložila OZK. Nekaj najpomembnejših misli:
—	vsi člani ZK se morajo dosledno truditi za uresničitev ustavnih določil, za uveljavitev kongresnih dokumentov in za uveljavitev meril, ki jih določajo posamezni partij sto akti,
—	na vseh pomembnih in odgovornih mestih morajo biti resnični borci za socializem in samoupravljanje, ljudje, to jih je okolica cenila zaradi njihovih kvalitet, človeških in idejnih, za-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Združene papirnice Ljubljana
GIBANJE PROIZVODNJE V MESECU MARCU 1975
	Plan	Doseženo Marec 1975	0 I —III. 1975	
Klasični papirji	100	116,7	107.7
Premazani papirji	100	79,8	89,8
Skupaj:	100	103,4	101,3
Lesovina	100	59,0	66,7
Tapete	100	83,7	95,5
Izvoz ton	100	63,2	38,6
Izvoz $	100	66,0	44,6
IZKORIŠČANJE	ZMOGLJIVOSTI PAPIRNIH		
TER PREMAZNEGA		STROJA	
	Marec 1975	0 I,—III. 1975	0 1. 1974
L PS	95,2	92,7	91,1
II. PS	94,9	92,1	90,5
III. PS	93,8	91,1	89,3
IV. PS	93,5	91,5	90,4
Skupaj:	94,4	91,8	90,4
Premazni stroj	69,6	62,1	63,0
Izmet. klas. pap. %	8,53	7,81	7,30
Izmet premaz, pap. %	16,56	15,95	13,62
V mesecu marcu smo zabeležili rekordno bruto proizvodnjo papirja. Indeks neto proizvodnje je znašal glede na plan 103,4, z osnovnim papirjem za tapete pa 107,6. Na višino proizvodnje so vplivali predvsem nižji zastoji na PS, ki so bil glede na lanskoletno poprečje nižji za ca. 1,5 °/o ter ugoden proizvodni program. Tako smo izdelali od celokupne proizvodnje ca. 65°/« univerzalnih tiskarskih papirjev, ostanek pa so obsegali tapetni papirji, ciklostil, mehanografski, IBM ter pigmentirani papirji. Ugotovili pa smo več izmeta, kar je vsekakor posledica poostrenih kriterijev kvalitete glede na situacijo na tržišču.
Premaznih papirjev smo zaradi premajhnega povpraševanja izdelali pod planirano količino, del proizvodnje pa smo nadomestili tudi za izdelavo tapet, le-ta pa v gornjem indeksu ni upoštevana. Ca. 60 °/o smo izdelali enostransko premazanih papirjev, od teh tudi znatne količine srednje finih papirjev z AK premazom ter grobovlaknaste papirje. Tudi pri premaznih papirjih je občuten porast izmeta, predvsem pri papirjih na srednjefini osnovi.
Plana proizvodnje tapet nismo dosegli zaradi koloriranja novih vzorcev za izvoz v Sovjetsko zvezo.
Nizka je bila tudi proizvodnja lesovine zaradi redukcij električne energije ter manjše potrebe po lesovini.
Tudi žaga in ostali oddelki lesne predelave se bodo verjetno morale umakniti. Strojni park izpodriva lesno skladišče (Foto: C. Zupančič)
18. in 19. redni sestanek ZK
(Nadaljevanje s 1. strani) radi doslednosti in osebne odgovornosti,
—	©na temeljnih nalog komisije je vključiti v proces čim več mladih in sposobnih delavcev z namenom, da prevzamejo vodstvena in vodilna delovna mesta,
—	kadrovska politika mora nuditi vso pomoč ostalim družbenopolitičnim organizacijah ter kadrovski službi pri reševanju in izvrševanju kadrovske politike v družbi in OZD,
—	trdnejše mora biti sodelovanje med kadrovsko komisijo in odborom za medsebojna razpier-ja pri vseh večjih kadrovskih premikih in spremembah, pri reševanju kadrovske politike OZD, uveljavljanju ustave in statuta ZKJ.
Program komisije je bil po krajši debati sprejet.
Svet ZK ZP Slovenija papir
Zaradi nove organiziranosti v ZP se je spremenil in na novo organiziral tudi Svet ZK. Izvolili smo predstavnike ZK, ki nas bodo zastopali: tov. Ledinek, tov. Mrhar, tov. Smrekar.
Izobraževanje članov ZK
Po programu komisije za idejnopolitično izobraževanje bo v
letošnjem šolskem letu potrebno izbrati novega kandidata za srednjo politično šolo. Sklep osnovne organizacije je, da kandidata predlagata skupaj kadrovska komisija in komisija za izobraževanje. Prav tako naj bo na tem skupnem sestanku izbran kandidat za enotedenski seminar.
Na skupnem sestanku obeh komisij sta bila predlagana za srednjo politično šolo tov. Ciril Zupančič in tov. Rudi Smrekar ml. Glede na to, da nobeden od njiju ne izpolnjuje strogih zahtev politične šole, prepuščamo odločitev občinskemu komiteju.
Bodoča organiziranost ZK v naši delovni organizaciji
Sklepi, ki so bili sprejeti na posameznih sestankih v obratih glede nove organiziranosti, bodo realizirani; deloma bo sekretariat razširjen z novimi člani iz obratov tapet, vzdrževanja in premaza, iz katerih do zdaj ni bilo predstavnikov. Ti predstavniki bodo trdnejša vez med obrati in sekretariatom in bodo obojestransko prenašali informacije. Nove člane sekretariata predlagajo kadrovski komisiji člani iz navedenih obratov.
J. S.
Razdeljena sredstva skupne porabe
VEVČE, APRIL — Po obravnavanju predloga razdelitve sklada skupne porabe na vseh zborih delavcev naše delovne organizacije, je Odbor za družbeni standard na svoji redni seji dne 21. marca 1975 sprejel dokončno razporeditev teh sredstev. Razporeditev je ostala v glavnem nespremenjena, kot so jo potrdili zbori delavcev. Razlike so v naslednjem:
Odbor za družbeni standard meni, da sredstva v višini 400.000 din, ki so bila predlagana za pokritje bazena v letošnjem letu, ne bodo porabljena. Takšno mnenje je vsekakor zelo umestno, saj je potrebno za realizacijo tega načrta veliko priprav. Še bolj pa je potrebno upoštevati, da bodo ta objekt v enaki meri koristili ne samo delavci naše delovne organizacije, temveč tudi
učenci vseh okoliških osnovnih šol, razna športna društva in ostali občani. Zato je edino pravilno, da gremo v realizacijo tega načrta le pod pogojem, da pri financiranju tega objekta sodelujejo v dobršni meri vsi zainteresirani dejavniki. Šele, ko bodo ti dokazali dovolj veliko pripravljenost, potem bomo tudi v naši delovni organizaciji lažje razpravljali o potrebnih sredstvih, katere bomo morali zagotoviti v ta namen. Nujno je sprožiti široko akcijo preko vseh zainteresiranih dejavnikov, kar bi morala biti skrb slehernega od nas, posebno pa še naših predstavnikov v šolskih svetih, interesnih skupnostih izobraževanja in športa, sklada za financiranje družbenega standarda občine kot tudi predstavnikov v družbenopolitičnih skupnostih.
Zato je odbor za družbeni standard sprejel sklep, da se ta sredstva namenijo za postavitev obratne zobne ambulante. Odbor je ravno tako namenil dotacije OOZ SMS in taborniški organizaciji, ki so jo nedavno ustanovili.
V skladu s predvidenimi samoupravnimi sporazumi o financiranju krajevnih skupnosti je odbor sprejel sklep, da se krajevni skupnosti Zadvor odobri dotacija za financiranje dela družbenopolitičnih organizacij ter društev na njenem terenu.
Sprejet je bdi tudi sklep, da se v rezervnih sredstvih predvidi 50.000 din za financiranje postavitve brunarice na Trebeljevem, vendar ped pogojem, da se odboru predhodno pokaže finančni načrt te investicije.
Niko
Samoupravna stanovanjska skupnost
Samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana
VEVČE, APRIL — Po dolgotrajnem usklajevalnem postopku o vsebini sporazuma so vse ljubljanske stanovanjske skupnosti potrdile končno besedilo tega sporazuma, s čimer je zdaj tudi formalno ustanovljena samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana. Besedilo tega sporazuma zagotavlja dejansko enakopraven položaj slehernega občana Ljubljane do ugodnosti, katere nudijo stanovanjske skupnosti.
Pravilnik o kreditiranju stanovanjske graditve
Potrjen je novi Pravilnik o kreditiranju stanovanjske graditve. Gre za kreditiranje iz sredstev, katere delovne organizacije na Območju celotne Ljubljane združujejo in sicer iz 25% od 6 % prispevka za stanovanjsko gradnjo od bruto osebnih dohodkov. Novi pravilnik je manj ugoden kot stari, ker pa je le sestavni del treh pravilnikov, ki regulirajo posojila posameznih občanov, se zagotavlja, da ima sleherni občan ob izkoriščanju vseh treh možnosti realno osnovo, da si pridobi stanovanje. Kot je že omenjeno, je navedeni pravilnik eden od treh ki dajejo občanu možnost pridobiti si posojilo. Drugi pravilnik je pravilnik, ki ureja dodeljevanje posojil na podlagi namenskega varčevanja pri banki in tretji, ki ureja dodeljevanje posojil, oziroma stanovanjsko problematiko v delovnih organizacijah.
Priporočamo vsem članom naše delovne skupnosti, ki še nimajo urejenega stanovanjskega vprašanja, da prično namensko
Papirniškemu pihalnemu orkestru še 5000
VEVČE, APRIL — K prvotnemu znesku, ki je bil dodeljen Papirniškemu pihalnemu orkestru iz naslova razdelitve sklada skupne porabe, je Odbor za družbeni standard dodal še 5000 din. Ta dodatek je namenski. Orkester je prevzel obveznost, da bo v primeru s(mrti kateregakoli aktivnega člana naše organizacije združenega dela, igral in spremljal pogreb.
Obvestilo
VEVČE, APRIL — Zaradi reorganizacije dela sta se vodja transporta tov. Andrej Pirkmaier in vodja službe varstva pri delu tov. Janko Vidic preselila. Prvi ima odslej sedež v upravnem poslopju, številka telefona 52, drugi pa v oddelku vzdrževanja, številka telefona 66.
varčevati. Kajti le na ta način lahko sleherni izkoristi vse tri navedene možnosti.
Natečaj za posojila iz združenih sredstev
V prvi polovici meseca aprila pričakujemo, da bo v javnih glasilih objavljen prvi natečaj za posojila iz združenih sredstev, katera združuje vse ljubljanske samoupravne stanovanjske skupnosti. Te so naslednik zbora vlagateljev, ki je v prejšnjih letih razpisoval ta posojila. Priporočamo članom naše delovne skupnosti, ki gradijo individualne hiše oziroma kupujejo stanovanja, da se za nadaljnje informacije obračajo na službo družbenega standarda.
Ustanovitev OZD za opravljanje strokovnih nalog na področju stanovanjskega gospodarstva
Konec meseca aprila bo v delovnih organizacijah DOM in
FOND izreden referendum o združitvi v eno organizacijo. V tem primeru bojno imeli le eno delovno organizacijo, ki bo v imenu vseh ljubljanskih stanovanjskih skupnosti upravljala z družbenim stanovanjskim fondom.
Povišanje stanarin
V kratkem je pričakovati 25% povečanje stanarin. Osnova za določitev stanarine v letu 1975 je vrednost stanovanja, ugotovljena z odlokom občinske skupščine, s tem, da valorizacijska vrednost točke ostane nespremenjena. Posamezne skupščine občin lahko določijo tudi drugačno osnovo, vendar to prehodno obdobje ne more trajati več kot do 31. 12. 1975.
Povečanje stanarin se bo uveljavilo s 1. 5. 1975. Do konca leta 1975 se bodo skupščine občin dogovorile o politiki stanarin v letih 1976—1980.
Niko
Tudi v topolovih poizkusnih nasadih ob Ljubljanici za tovarno je voda ob letošnjem aprilskem deževju poplavila zemjišča (Foto: C.
Zupančič)
Karel Žabjek
Albin Zabukovec	Anka Vrbinc	Alojz Černe
Trideset let svobodnega dela
VEVČE, APRIL — Deveti maj 1945. Komaj se je jutranji mrak začel umikati soncu, ki še nikdar ni tako lepo posijalo1, ko so se prve partizanske patrulje pojavile na Vevčah, kmalu za njimi pa je prepevajoč prihajala ostala vojska. Na mah je oživela vas, tovarna in vsa okolica. Že dolgo pripravljene, skrite trobojnice s peterokrako zvezdo so zaplapolale po hišah in objektih, venci zelenja in razpoložljivih rož so krasili okolico. Vse se je zgrinjalo in pozdravljalo borce. Štiri leta trpljenja, terorja, strahu in previdnosti je minilo, ljudje so doživljali nepopisno veselje, ki so ga prinašali osvoboditelji. Konec je doživljal italijanski in nemški škorenj, ki jima je bila propast že zdavnaj usojena.
Vevški papimičar je tiste dni šele dodobra dojel, da boj, ki ga je vojeval zadnja štiri leta in mnogo let poprej, ni bil zaman. Trdo se je boril in znatno prispeval h krepitvi delavskega gibanja v kraju, okolišu in na Slovenskem sploh. Ozrimo se kronološko na najvažnejše dogodke:
—■ Shod komunistične stranke 12. septembra 1920.
— Boj za novo kolektivno pogodbo od 12. 4. do 19. 11. 1928 in tridnevna stavka od 16. do 18. 8. 1928.
— Partijska pokrajinska konferenca, ki ji je prisostvoval sedanji voditelj SFRJ Josip Broz v Goričanah 24. in 25. decembra 1934.
—■ Delovanje »Svobod« v letih 1934 do 1935.
— Stavka od 14. 12. 1936 do 8. 3. 1937, ki se je končala s podpisom kolektivne pogodbe. V razrednem boju proti kapitalizmu je bila dosežena enotnost, ki ni razpadla, ampak se je razvijala do zmage v narodnoosvobodilnem boju in razvoja nove družbene skupnosti.
— Od novembra 1940 dalje zbiranje papirja za ilegalne tiskarne in propagando, zbiranje sanitetnega materiala, hrane in orožja. Papimičarji gredo v oborožen boj za svobodo in delavske pravice. Več kot 80 se jih ni vrnilo iz bojišč ali taborišč.
Napočili so veseli dnevi svobode. Partizanske enote so se vrnile. Delo je spet steklo normalno. Stroji so dajali, kar je potrebovala razdejana domovina. V soglasju z načeli socialistične ureditve so vsa proizvajalna sredstva postala idružbena lastnina, tudi na Vevčah. Delovni ljudje so preko svojih državnih organov Prevzeli upravljanje gospodarstva. To upravljanje je trajalo Prvih pet let. Z zakonom o upravljanju državnih gospodarskih
podjetij po delovnih kolektivih so uvedli delavsko samoupravljanje.
Že 17. septembra 1950 so vevški papimičarji izvolili svoj prvi delavski svet in uresničili dolgoletno željo. Začel je upravljati neposredni proizvajalec. Res, da ie bil ta prvi korak v samoupravljanju v začetku okoren. Iz leta v leto pa je gibčne j ši in smotrnejši. Prva leta so bila nad vse težka, potem pa je stekla vse bolje ureditev oblasti delavskega razreda, prav tako pa tudi prizadevanje za čim lepše življenje, za napredek proizvodnje, kulture in življenjske ravni. Čeprav še ne popolnoma zadovoljni, danes po 30 letih že lahko govorimo o rezultatih na področju družbenopolitičnega dela, samoupravljanja in proizvodnje. Poleg podedovanih strojev tečejo novi, boljši, tehnično' bolj popolni. Novi obrati dajejo nove proizvode in tudi naselje Vevče je dobilo in še dobiva novo podobo >z novimi stanovanjskimi in drugimi objekti.
Od preko tisoč zaposlenih delavcev dela danes le še 8 tistih, ki so bili v tovarni že tudi ob osvoboditvi, tj. prve dni maja 1945. Poprosili smo jih, naj pobrskajo po svojih spominih in na kratko opišejo doživetja in občutja tistih dni:
Karel Žabjek, vodja kovinarske delavnice
Res je, da sem bil tudi jaz med tistimi, ki so osvoboditev dočakali sredi 'dela, tu v tovarni. Kot ključavničar sem bil zaposlen v kovinarski delavnici. Zadnji dnevi okupacije so se vrstili z bliskovito naglico. Čutili smo neko napetost, kajti konec vojne smo vsi nestrpno pričakovali, toda informacije o stanju v naši domovini in v svetu so bile slabe. Dnevni časopisi namreč niso vedno prinašali resnice, radijskih sprejemnikov pa tudi ni bilo. Ilegalni časopis »Poročevalec« je bil ediini, ki nas je obveščal o resničnih dogodkih. Ker pa je bil težko dostopen, so se novice širile bolj na ušesa, na podlagi ustnega izročila, tako da smo končno le bili seznanjeni s položajem.
Sleherni dan so čez naše ozemlje letala letala, natovorjena z bombami. Zjutraj v smeri od juga proti severu, popoldne pa so se vračala v svoja oporišča v Italiji. Temu so pač sledili neprestani alarmi. V takih situacijah smo se umaknili v zaklonišča, ki so bila zgrajena v podjetju. Proti koncu okupacije, ko so ti alarmi postajali vse pogostejši, je vodstvo tovarne odredilo nov delavnik za obrate z dopoldanskim delovnim časom. Trajal je od 3.
ure zjutraj pa do 11. ure dopoldne.
Že nekaj dni pred osvoboditvijo so belogardisti s svojimi pristaši pobegnili v tujino. Nemci pa so še vedno upali in so ostali na položajih do zadnjega dne. Večjih borb v bližini tovarne v tem času ni bilo.
Prve partizanske enote, ki so prišle v bližino vasi Sostro, so naletele na hud topniški ogenj. Ko so jih Nemci opazili, so jih začeli obstreljevati s topovi, zato so se morali umakniti in so vkorakali z vseh strani šele dan pred osvoboditvijo Ljubljane. Tudi mi smo pred vrati tovarne veselo Dozdravljali četo, ki je šla mimo. Še vedno se dobro spominjam rjavih angleških uniform, v katere so bili oblečeni partizani. Na čelu je šel zastavonoša, četo pa je spremljal tudi harmonikar, ki je igral partizanske koračnice. Bilo je prvič v zgodovini slovenskega naroda, da je šla mimo naše tovarne prava slovenska vojska.
Tovarna je takrat obratovala dokaj normalno. Vodilno osebje je ostalo na svojih mestih, razen nekaterih izjem, ki so se priključili okupatorjem, oziroma beli gardi. Ljudje so po vaseh organizirali .mitinge, kjer so se sprostili in veselili. Takrat smo bili vsi zelo dobri tovariši, saj tudi star pregovor pravi: »Težki časi kujejo med ljudmi tovarištvo.« Vevški kolektiv ni bil nikdar tako enoten kot ravno v dneh po svobodi.
Končno se je torej podrl zid, ki je dolga leta ločil delavski razred na uradnike in delavce. Če samo pomislim na tiste čase, ko smo imeli celo kopalnice določene posebej za uradnike in delavce. Skozi težka leta okupacije sta se izoblikovala tovarištvo in zavest med ljudmi. To se je najbolj odražalo v prvih dneh in še nekaj let po osvoboditvi v obliki raznih delovnih akcij. V naši tovarni smo organizirali sindikalno organizacijo, pa tudi mladina je imela svojo mladinsko organizacijo. Upam se trditi, da je k obnovi same tovarne in okoliških krajev prispevala velik delež ravno mladinska delovna brigada.
Tudi na terenu se je začela živahna politična dejavnost. Ustanovljeni so bili krajevni odbori OF, ki so imeli v rokah vso- oblast. Postavljene so bile vaške straže, ki so po vaseh patruljirale vsako noč.
Težko pričakovana svoboda je vendarle prišla. Z njo pa sta prišla tudi zavest in tovarištvo, ki sta omogočili, da smo prebrodili vse težave, ki so stale pred nami. Tovarna je ves čas obratovala in s skupnimi močmi smo vzdrže-
vali stroje, ki so bili že močno izrabljeni, pa tudi rezervnih delov ni bilo moč nikjer dobiti, ker v naši deželi ni bilo tovarn, ki bi jih izdelovale. Povojno stanje je bilo zelo težko-, saj ni bilo hrane, obleke, trgovine so bile prazne, hiše in mesta porušena, uničena. Vsi pa smo imeli pred seboj le en cilj: zgraditi novo Jugoslavijo na novih temeljih in z novo ustavno ureditvijo. Imeli smo močno voljo, trden namen in upanje... .in zdaj, po 30 letih lahko z veseljem rečemo, da smo uspeli. Čeprav je od tistih trenutkov, začetkov novega življenja, preteklo že 30 let, se mi zdi, kot da se je vse to zgodilo včeraj.
Albin Zabukovec, kurjač
Trideset let sem delal v tovarni z veseljem -in pet let s strahom in nejevoljo-. V tovarno sem namreč prišel 10. maja 1940. leta. Takoj sem se priključil OF.
Mo-je delo je bilo pripravljanje kisline za brusilnico-. Na delo sem hodil že ob štirih. Ker je bilo še temno, sem lahko sodeloval pri različnih akcijah. Ko je prišla v tovarno pošiljka obleke in obutve, smo skopali v zidni ograji luknjo in skoznjo podajali material voznikom, ki so ga prepeljali na določeno mesto-. Italijanski stražarji pa so sedeli v vratarnici, sigurni v svojo zmago -in dremali.
K partizanom so odhajali mnogi iz tovarne pa tudi s terena. Po naročilu sem šel čakat v Sige tovariša Pegana, ki je preplaval Ljubljanico. Pri meni doma se je posušil, nato pa sem ga v mraku odpeljal k tovarišu Bohincu. Srečno sem se vrnil domov. Toda, tudi noč ima -oči. Kmalu so prišli pome domobranci, ki so me poznali in me med zasmehovanjem odpeljali v kasarno pod Urhom, da bi me zaslišali. Ker pa niso imeli dokazov, so me izpustili. Postal sem še bolj previden, posebno še, ker sva z ženo pričakovala otroka. Toda vseeno sem še prenočil partizana, ki so ga preganjali Italijani. Proti jutru je potem nadaljeval pot za svojimi.
Še vedno me niso domobranci pustili pri miru. Spet so me odpeljali, o-dpeljali so tudi ženo in trimesečnega sina k žandarju Sušniku na Vevče. Zvečer smo se spet vsi trije zbrali v zatemnjeni kuhinji.
Tovarna je bila v tem času v lasti Italijanov, ki so kar podivjali, ko so jim naši ljudje zažgali skladišče papirja. Vse, M smo bili takrat na delu, so zaprli v papirno dvorano. Tri dni smo živeli v negotovosti, odrezani od družin. Vsakokrat, ko so koga odpe-
ljali na zaslišanje, smo ko-maj čakali, da se je vrnil. Tudi to je minilo in po treh dneh smo- z delom nadaljevali (po starem) kot prej.
Najraje pa se spominjam 8. maja 1945. Vsi smo sodelovali v pripravah za prihod -osvoboditeljev. Pripravljali smo zastave in zelenje, se zbirali v manjše skupine in se veselili. Zvečer sem hotel presenetiti ženo z veselo novico, a mi ni uspelo. Žena je že šivala zastavo, s katero je naslednji dan pričakala partizane. 9. maja sem šel na delo. To je bil najkrajši delovni dan, pa čeprav sem delal dvanaj-st ur. Med delom smo pozdravljali partizane m se veselili bodočnosti.
Zvečer sta me pred tovarno pričakala žena in sinko, skupaj smo odšli dom-ov — novemu življenju naproti.
Anka Vrbinc, tehtarica
V -tova-mo sem prišld 3. februarja 1943, skupaj s sodelavko Danico Bevc. Delo- je bilo težko dobiti, usmilili pa so se -tistih, katerih -očetje so bili v internaciji. Takrat so bili tu Italijani, Nemci so prišli šele po okupaciji Italije. Stražili so tovarno od zunaj, pa tudi po oddelkih jih je bilo vedno dosti. Težave so bile tudi s prihajanjem v tovarno. Na Friškovcu smo morali mimo stražarnice. Cesto so delali tudi preiskave. Tovarna je sicer normalno obratovala, le ob letalskih oreplahih smo ustavili in šli na prosto ali v zaklonišče. Nerada opisujem trpljenje tistih dni. Spomini so preveč grenki. Bila sem zaprta in pretepena, zato je razumljivo, -da smo komaj čakali dneve osvoboditve. Zadnjo noč je bilo v našem naselju po dvoriščih in hišah polno Nemcev. Preklinjali so nas in svoj položaj. Poljaki pa so peli. Ob treh ponoči pa jih je zmanjkalo. Zgodaj zjutraj sta -prijezdila prva dva partizana, znanilca prostosti -in spro-ščenja. Na Orljah so bili sicer še boji, vendar je tudi tam kmalu utihnilo. Potem je bilo veselje, pesem, zastave in delo je steklo naprej.
Alojz Černe, strojevodja IV. PS
Kaj je svoboda, se današnja mladina morda sploh ne zaveda, ali pa -si okupatorskega nasilja pred več kot 30 leti ne more predstavljati. Mladi so pač tako srečni, da so se rodili in začeli odraščati kot svobodni ljudje in da žive svobodno, človeka vredno in dostojno življenje.
Toda pred nekako 34 leti so tri -okupatorske sile — med temi Hitlerjeva Nemčija, pred katero (Nadaljevanje na 4. strani)
Pogled na Pugled 22. marec 1975
»Poročevalec« bo redno prihajal
VEVČE, APRIL — Skupščina SR Slovenije je v začetku letošnjega leta začela izdajati »Poročevalca« kot uradno glasilo za obveščanje delegacij in delegatov temeljnih samoupravnih skupnosti in organizacij. Njegova naloga je na zgoščen način in pravočasno posredovati skupnostim in delegacijam skupščinsko gradivo, o katerem delegati odločajo v zborih in zagotoviti še druge pomembne informacije iz dela skupščine, njenega izvršnega sveta in upravnih organov. Poleg tega bo »Poročevalec« po dogovoru med Skupščino SFRJ in skupščinami republik in pokrajin prinašal na enak način obdelano tudi njegovo gradivo, saj izhajata obe skupščini iz enotne delegatske osnove.
»Poročevalec« bo izhajal dvakrat na mesec, po potrebi tudi v posebnih številkah.
Gre potemtakem za glasilo, ki pomeni v celotnem sistemu informiranja delovnih ljudi in občanov in njihovih skupnosti in delegacij enega izmed osnovnih pogojev za njihovo delo tako v delegacijah kot v konferencah delegacij, v občinskih skupščinah, v republiški skupščini in Skupščini SFRJ. Z njim si bodo delegacije pomagale pri opravljanju dolžnosti, ki jim jih nalagajo delovni ljudje in občani in pri uresničevanju njihove pravice, da so- obveščeni o vsem, kar je predmet razpravljanja in odločanja v skupščinah.
Upoštevajoč dosedanje izkaza-
ne potrebe in -izkušnje, stališča družibenopolitionih organizacij, predvsem pa ustavno določilo o tem, da so temeljne skupnosti dolžne zagotavljati pogoje za uspešno delo — in obveščenost sodi med take bistvene pogoje, sodimo, da smo is skupnimi močmi Skupščina SR Slovenije, Skupščina SFRJ m tejneljne skupnosti dolžne zagotoviti, da se ti pogoji uresničijo tudi na ta način, da bo »Poročevalec« redno na voljo vsem, ki ga potrebujejo.
Naročili smo 5 izvodov glasila. Ob vsakokratnem izidu ga bodo prejemali vodje obratov, da bodo ob sodelovanju predsednikov Zborov delavcev lahko posredovali tisto vsebino, ki bo aktualna za vse člane posameznih zborov.
Mladi Vevčani in tradicija NOB
Ste bili 22. marca 1975 na Pugledu? Ne? Škoda! Zamudili ste nekaj res čudovitega. Pa poglejmo od začetka!
Najprej smo teden dni ugibali, ali bo v soboto lepo vreme ali ne. Vsi s,mo tiščali fige: ZSMS, druga grupa odredov in družbe-nopolitične organizacije. 22. marca ob 7. uri zjutraj smo se zbrali na Vevčah. Imeli smo lepo vreme, brigadirske srajce, zastave in veliko -dobre volje. Pred osnovno šolo Polje so se nam priključili pohodniki iz Polja, Dolskega, Sneberja, Zadobrove, pa še vod vojakov iz kasarne Fužine. S seboj smo imeli tudi harmonike, da bi laže hodili.
Ko smo prišli na Fužine, smo bili že povsem pohodno razpoloženi, pozdravili smo se z Meščani, ki so startali izpred Skupščine občine Mosite-Polje in družno nadaljevali pot. Na čelu so bile zastave in harmonike.
V Hrušici smo položili prvi venec in jo mahnili proti Bizoviku. Kamorkoli smo prišli, povsod so nas lepo sprejeli, v Sostrem pa še posebno. Nad cesto je bil velik napis »DOBRODOŠLI«, čakali so nas uniformirani -pionirji. Ustavili smo se le itoliko, da smo jih pozdravili nato pa krenili naprej.
Nek kmet je mimo peljal voz drv.
Trideset let svobodnega dela
(Nadaljevanje s 3. strani)
se je tresla vsa takratna Evropa
—	razkosale in zasedle našo deželo. Ta čas smo mislili, da se je začel konec sveta, vsekakor pa konec slovenskega naroda. Italijani, Madžari, še posebno pa Nemci so mislili spraviti podse ves svet. Vsi nameni in poskusi so terjali ogromne žrtve tudi od teh treh narodov, ki se danes zelo verjetno zavedaj-o, kako drago so plačali, da so sedli na limanice svojih voditeljev. Nikomur ne smeš jemati svobode, če ni res tako velik zločinec, da postaja nevaren skupnosti. To je pri poedinoih mogoče, pri narodih pa ne. Vsak narod ve, kaj je lepo in dobro. Le na dobrih in -poštenih ljudeh sloni tudi nadaljnja usoda našega naroda, naše slovenske in skupne jugoslovanske domovine. Če ne bi bilo takih ljudi pred 34 leti, kdo ve, kakšna usoda nas bi doletela! Več kot gotovo pa je, da nam svobode ni nihče podaril, padlo je toliko hrabrih žrtev, prelito je bilo toliko krvi in preslano toliko gorja, da je bila isvo-b-oda resnično priborjena.
Ljubljančani smo -doživeli dan svobode 9. maja 1945. leta. Ta dan je bil tudi za mene najsrečnejši dan, -saj isem že nekaj -dni prej imel prijeten občutek, da se bliža konec štiri- in več letnega trpljenja, strahu... Toda sam občutek ni lahko opisati, kajti v enem dnevu lahko doživiš veliko ali za toliko neznatnega, da ni vredno spomina. Zato bi tudi 9. maja tistega leta težko opisal. Morda bi se raje opredelil na splošno, saj kot aktivni terenec nisem tako malo -doživel. Poleg treh najtežjih dni, ko so me aretirali domači izdajalci, sem bil vsak trenutek in pri vsakem delu poln neprestanega strahu, saj človek pred sovražnikom ni -bil nikjer varen. Domači izdajalci so
—	kakor je znano, iskali vse ljudi, ki so na kakršenkoli način pomagali za čimprejšnjo osvoboditev. Tako so osumili tudi mene in trikrat sem bil postavljen pred
belogardističnega komandanta. Toda bil sem tudi dober politik — saj sem bil kot -razna-šalec »Poročevalca« seznanjen z vso takratno situacijo v svetu — in vsakokrat sem uspešno rešil svoje življenje. Morda bi se komu ob branju -teh mojih težkih spominov vzbudilo vprašanje, zakaj nisem odšel med partizane, ki so se -borili -po okoliških gozdovih. Za to je najpomembnejši razlog, da je bila moja tovarniška plača hkrati tudi edini dohodek pri hiši, s katerim smo se nekako preživljali. Seveda pa sem bil vsak čas na razpolago partizanom, kajti -poleg raznašanja časopisa »Poročevalec« sem raznašal tudi orožje in hrano za partizane. Lahko si vsakdo misli, kolikšen in kakšen strah me je spremljal ob takem delu, saj sem bil brez lastnega orožja v neprestani nevarnosti, napetosti in opreznosti, da me ne dobi kakšen belogardist in -poči. Toda kljub strahu sem vendarle rad opravil vsako delo, ki bi koristilo partizanom. Nikoli nisem bil v dvomu, ampak sem vsakokrat, čeprav v strahu delal veselo in s posebnim občutkom zadovoljstva.
Končno pa se je ves strah in ogorčenje nad sovražnikom 9. maja dokončno prelil v najprijetnejši občutek — da je konec nasilja nad narodom, ki h-oče živeti svobodno. Kako ne bi bil tudi sam vesel svobode, ko pa je bilo vendarle konec nepopisnega trpljenja? Vem, -da je beseda »vesel« preskromna, da bi z njo opisal lastno občutje. Seveda pa so bili tudi že svobodni dnevi, ko sem se ničkolikokrat ponovno ogorčil nad sovražnikom, kajti izgubil sem mnogo prijateljev izpred vojnih let, ki so žrtvovali življenje za svobodo.
Vem, da sem bil preskromen v -opisovanju vojne vihre, kot tudi osvoboditve, toda tako težko je pisati in ob spominu na to preteklost me zaboli na dnu srca. Želini, da bi svoboda zavladala po celem svetu in -da se ne bi vojna nikoli več ponovila.
»VAS JE PA VELIKO! Ja, koliko pa vas sploh je?«
»348 in še bo-rci so z nami, pa nekaj novinarjev.«
»A -da vas je toliko?! Ja od kje se vas je pa toliko vzelo?«
»Od vsepovsod, očka! Iz cele občine!«
Iz Podlipoglava smo se zazrli na Pugled. Visoko je. Bomo šli kar po temle hudourniku. Bomo pa prej na vrhu.
Pa smo šli. S hitrim tempom!
Na vrhu smo se postrojili, položili zadnji venec pred spomenik -in jo mahnili k jezeru.
Zdaj pa tisto, -najvašnejše!
»DANES, KO POSTAJAM ČLAN MLADINSKE MOLNlSKE ČETE
II.	GRUPE ODREDOV, SVEČANO OBLJUBLJAM,
DA BOM ZVEST IN ISKREN TOVARIŠ, KI IZPOLNJUJE DANO BESEDO, DA BOM HODIL PO POTI NAJBOLJŠIH SINOV NAŠEGA NARODA, CENIL SLAVNO DELO PARTIZANOV IN NAPREDNE LJUDI SVETA, KI ŽELIJO SVOBODO IN MIR, DA BOM LJUBIL SVOJO DOMOVINO, VSE NJENE BRATSKE NARODE IN DA BOM RAZVIJAL IN BRANIL PRIDOBITVE NAŠE SOCIALISTIČNE REVOLUCIJE.«
Iz mladih -grl se je z vso- resnostjo -dvignilo 80 glasov in se zlilo v eno samo obljubo, v en sam glas in celo veter v vejah dreves je -nemo -prisluhnil, za hip zastal in rahlo zazibal zastave razpete med vejami v potrditev in zaupanje v mlade sile, ki stojijo -z vso resnostjo in mlado-st-nim elanom -pripravljeni sprejeti v svoje roke pridobitve kontinu-
iranega -boja vseh naprednih sil včerajšnjega in današnjega dne.
Mladina je prihodnost (ta trenutek je to čutil slednji med nami) in ta mladina, temelječa na herojstvu včerajšnjega dne, je vredna zaupanja.
Kosilo.
Srečanja. Bo-rci II. grupe odredov in mladinci izmenjujejo mnenja, stališča, občutke... Spomini na velike dni revolucije so še vedno živi, kot -opo-min prehodnim rodovom.
»Mi bi imeli pa partizanski miting!« -in oder je že nared. Nastopajoči se kar sami javljajo-. Pripovedujejo, največ pa pojejo.
Zakurili smo taborni ogenj, zaplesali kolo, se postrojili in odšli, kot smo prišli —• z zastavami in pesmijo, le da nas je bilo zdaj manj, ker so nekateri odšli z avtobusom.
Ob razhodu smo si zaklicali še »NA SVIDENJE NA PROSLAVI V ZADVORU.«
Ivica T.
Španska papirna industrija v letu 1975
V preteklem letu je španska papirna industrija povečala proizvodnjo papirja in lepenke za Klžo/j na 2,4 mili j. ton. Po oceni strokovnjakov -se 'bo do leta 1985 potrošnja papirja v Španiji dvignila na 4,5 mili j. ton, za kar bodo potrebne investicije 100 mlrd. -pts. Predvidena je gradnja tovarne celuloze v Orense z letno kapaciteto 125.000 ton (stroški gradnje 8 mlrd. pts.).
Vir: Nachrichten fiir Aussenhandel 62, 29. 3. 1975.
Ustanovljena komisija za realizacijo ustavnih določil
VEVČE, APRIL — Organizacija zveze komunistov je na svojem 19. rednem sestanku predlagala ih ustanovila komisijo, katere naloga bo pregledati možnosti in nakazati rešitve bodoče nove -organiziranosti našega kolektiva.
Iz -razprave na sestanku je bilo slišati mnogo pikrih in opravičenih pripomb o neuresničenih ustavnih -določilih. Iz prakse nam je znano, da zbori delavcev niso zaživeli talko kot je bilo pričakovati, da je sodelovanje nekaterih članov v posameznih odborih in komisijah DS samo formalno, da je 'Obveščanje še vedno coklja, ki zavira naš nadaljnji razvoj. Zaradi tega so upravičeni pomisleki, ali je res trenutna organiziranost organizacije združenega dela racionalna in najustreznejša. Vsekakor bo pred 15-člansko novoustanovljeno komisijo zahtevna in zelo odgovorna naloga.
Želimo in pričakujemo pa, da bo komisija o svojem delu poročala tudi na tem mestu, saj ji bo tako na zborih delavcev mnogo lažje delo -pri pojasnjevanju svojih odločitev.
J. S.
Dopisujte v »Naše delo«
V dolini so mladinci (Molniška četa) svečano zaprisegli
Pogled z južne strani na toplarno Vevče, ki že daje svojo Pogled z južne strani na toplarno Vevče (Foto: S. Jalovec) Vevški »energetiki« na transporterju za dvigalo, potem moč obratom v tovarni (Foto: S. Jalovec)	ko so pomagali montirati 75m visok dimnik (Foto:
S. Jalovec)
Zastoji na papirnih strojih in premazu z vidika vzdrževanja
VEVČE, APRIL — Za uvod naj povemo, da se evidenca zastojev zaradi okvar, predelav in repara-tur, ki se vodi s strani vzdrževanja, razlikuje od evidence v zaključnem računu, ki nastaja, ko strojno osebje po svoji presoji s šiframi označuje vrsto in trajanje posameznega zastoja. Ker menimo, da je za ugotavljanje vrste zastoja in trajanje posamezne vrste zastoja v podjetju v iprvi vrsti usposobljeno in zadolženo vzdrževanje, saj so te evidence osnovnega pomena za strokovno delo, se bomo v nadaljnjem naslonili na dokumentirane podatke vzdrževanja.
Pregled zastojev je podan v prilogi.
Neplanirani zastoji:
Procentualni delež neplanira-nih zastojev zaradi mehanskih okvar glede na celokupne zastoje znaša za štiri stroje povprečno 9 % (v letu 1973 — 7,9), delež ne-planiranih zastojev zaradi elek-tro okvar pa znaša povprečno okrog 2,6 % (v letu 1973 — 1,S %). V celokupnem razpoložljivem času papirnih strojev (35.040 ur) je delež zastojev za radi mehanskih oz. elektro okvar 0,77 % (v letu 1973 — 0,59 Vb). Ob tem ugotovimo lahko-, da neplanirani zastoji zaradi mehanskih in elektro okvar vplivajo v -stotinkah odstotka na razpoložljivi obratovalni čas strojev.
Procentualni delež neplanira-nih zastojev zaradi mehanskih okvar glede na celotne zastoje premaznega stroja znaša 4,2 Vo (leta 1971 — 4,5 %), delež zastojev zaradi elektro okvar pa 7,3 Vo (leta 1973 — 2,3 %>). V celotnem razpoložljivem času premaznega stroja (8760 ur) pomenijo zastoji zaradi mehanskih in elektro okvar skupaj 3,9 %
I. PS
Večji mehanski zastoji -so bili: okvara sitove sklopke in sprememba na stroju zaradi obratovanja brez manšona (6), montaža mostnega dvigala (6), menjava stonitnega valja (5,40) ter lom čepa prsnega valja (13,10), skupno 30,50 ur. Drugo so manjši zastoji zaradi okvar ali regulacije sklopke, odlomljenih čepov, okvar parnih glav, menjava prsnega usnja in podobno.
Večji elektro zastoj je bil zaradi pregorelega motorja vakuumske črpalke sesalnih omar (6,30 ur).
n. ps
Večje mehanske okvare so bile:	okvara odprtih zobnikov
(7,15), odpadel pokrov sušilnega valja (3), brušenje valja pralnice klobučevin (4,30), okvare na sklopkah (12,35) ali skupno 27,20 ur. Drugo so manjši zastoji kot npr. menjava jermen, strugal, brizgalnih šob, tesnjenja, menjava vodilnega valja, parne glave itd.
Večji elektro okvari pa sta bili: okvara sklopke pretv. grupe (5,50) in pregorel elektro motor črpalke cevnih čistilcev (3,05).
III.	PS
Večje okvare so bile: pritrditev parnih glav — slabo -opravljeno predhodno popravilo (3), gumijasta cev cevnega -čistilca (2), okvara sklopke (7,2), okvara ležajev črpalke cevnih čistilcev (6), okvara lopat vertikalnega prebiralni-ka (2,15), okvara ležajev -navi-jalnega aparata (4,20), menjava holandske črpalke (2), zlomljena gred črpalke sesalnih omar (8,30), lom čepov vodilnih valjev (4,5) ali skupno 40,15 ur.
Večja elektro okvara -je bila edino na komandnem pultu klej-ne stiskalnice (8 ur), kjer je med čiščenjem prišlo do vdora vode.
IV.	PS
Glavne mehanske okvare: lom gredi, ležajev in okvare sklopk (21,00), okvare parnih glav (12,20), lom tlačne cevi cevnih čistilcev (5,30) ali skupno 38,50 ur.
Glavne elektro okvare: glavni -snovni zasun (5,2), pregoreli elektro motorji (10,10).
Premazni stroj
Glavni mehanski problemi so bili z valji premaznega agregata (72,15 ur), ki so povzročili več kot polovico vseh mehanskih zastojev in pri katerih se je s poskusi ugotovilo, da gumiran j e ni kvalitetno.
Glavni elektro -problemi so bili izpadi elektromotorjev (101,15 ur), ki so znašali skoraj polovico vseh elektro - zastojev ter zastoji za-
radi okvar na regulaciji (25,10). Pogoste elektro-mehanske okvare so tudi na litostrojskem mostnem žerjavu (34,40 ur) -ter na navij alniku (33,20).
Iz pregleda zastojev zaradi mehanskih in elektro okvar je razvidno, da so zastoji zelo različne narave in da omaka mehanski oz. elektro zastoj ne da prave predstave. Šele razdelitev zastojev glede na vzroke nam lahko poda, kdo in kako lahko vpliva na zastoje, če je zmanjšanje posamezne vrste zastojev možno glede na stroške in naše materialne pogoje ter, če je vpliv na posamezno vrsto zastojev sploh možen. Ločiti bi morali namreč v osnovi vsaj tri osnovne tipe okvar: naravna, vidna obraba; naravna, nevidna obraba; nepredvideni zunanji vpliv. Preprečevanje okvar prve vrste je sorazmerno enostavno, ker je okvaro s preprostimi sredstvi lahko ugotoviti med načrtnimi pregledi. Okvare druge vrste so že problematične. Slabšanje stanja naprave ni mogoče hitro ugotoviti z običaj ndmi metodami. Ce hočeimo tu preprečiti zastoje, se moramo odpovedati celotni življenjski dobi naprave ter jo glede na verjetno življenjsko dobo -predčasno zamenjati. Kjer je -zamenjava enostavna in ne povzroča daljšega zastoja in še posebej, če je sipanje življenjske dobe veliko, je največkrat najbolje pustiti napravo obratovati do izpada. Posamezne naprave moramo pri tem obravnavati zelo selektivno, ker splošnih pravil ni. Tretje vrste okvar običajno tudi ni mogoče vnaprej preprečevati, saj gre tu za nepredvidene zunanje vplive.
Za okvare so seveda tudi drugi razlogi kot npr. pomanjkljivo
mazanje, preobremenitve itd. in naloga evidence je, da jih čim popolneje zajema.
Reparature
Procentualni delež reparatur v celokupnih zastojih strojev znaša lani 37,4 %, na premazu pa okrog SVa. V celokupnem razpoložljivem času strojev znaša to -okrog 2,5 0/o, pri premazu pa 1,7 %. Ta delež ni majhen, vendar vedno znova potrjene izkušnje kažejo, da je treba s-troje v določenih obdobjih planirano ustaviti in na njih opraviti nujna vzdrževalna dela, oziroma eventualne spremembe, preden pride do nepla-mranega izpada.
I. PS
Reparature so se podaljšale za 45 ur ali povprečno od 8 do 10 ur za reparaturo. Za to podaljšanje so vzroki naslednji: brušenje klejne stiskalnice zaradi poškodovane površine (9), menjave valjev suhega gladilnika (8,30), lom čepa prsnega valja (7,30), nujne tehnološke spremembe na stroju (6).
n. m. ps
Reparature so praktično ostale na isti ravni.
IV. PS
Podaljšane reparature so bile v glavnem zaradi: suhega gladilnika (6), brušenje valjev (6,30), betoniranje pretočne omare (4,20) in težje okvare na palperju (7,30).
Premaz
Reparature so se zmanjšale za 51 ur, ker je bilo opravljenih 8 repara-tur manj kot leto prej.
Kot smo že ugotovili za zastoje tudi na dolžino reparatur vplivajo zelo različni faktorji. Glede na dosedanje izkušnje je povprečen -obseg vzdrževalnih del, ki se pokažejo -pri pregledih v obdobju med dvema repara-turama kot nujna ali ki -smo ga določili na osnovi plana načrtnega vzdrževanja, možno -opraviti v povprečno 8 urah. Te reparature lahko pri sedanjem stanju strojev označimo kot normalne reparature. Re-
Dopisujte v ,Naše delo'
para ture, ki trajajo dlje, je potrebno razlikovati glede na vzroke, -saj le-ti lahko pokažejo, kako je mogoče vplivati na podaljševanje reparatur. Kot velja za okvare, tako tudi tu velja, da dobra evidenca lahko potrebne ukrepe jasno nakazuje in seveda tudi utemeljuje.
Remonti
Remont je -bil opravljen na premaznem stroju, kjer je bil vgrajen nov premazni agregat.
Ob tem moramo pripomniti, da se remonti na papirnih strojih opravljajo samo, če gre za -predelave oziroma rekonstrukcije na strojih, ki jih med reparatu-rami ni mogoče -opraviti, nikakor pa ne zaradi normalnega vzdrževanja strojev.
ing. J. Primožič
Pregled zastojev je naslednji:
Čas/ štev.	I.	PS	H.	PS	III.	PS	IV.	PS	Premaz	
zastojev	1974	1973	1974	1973	1974	1973	1974	1973	1974	1973
Meh. okvare El. okvare	53,40/30 11,00/8	49,00/22 2,20/2	49,40/22 4,20/5	31,55/15 9,30/2	56,55/22 12,45/7	64,20/23 8,05/3	48,50/28 17,05/6	23,20/16 125,55/76 117,15/64 15,35/8 217,35/56	60,10/35		
Skupne okvare Reparature	64,40	52,35	54,00	41,25	69,40	72,25	81,20	38,55	343,30	177,25 230,00/23 185,05/23 203,15/24 195,15/24 210,20/23 198,10/24 224,35/23 206,50/25 147,50/15 196,45/23									
Skupni zastoji zaradi -okv.	294,40	237,40	257,15	236,40	280,00	270,35	305,55	245,45	491,20	374,10
in rep. Celokupni	515	512	565	521	666	580	573	520	2979	2600
Letovanje je pred nami
KOLIČEVO, APRIL — Bližajo se poletni meseci in z njimi čas letovanja na morju ali v planinah. V štirih različnih krajih imajo naši delavci na razpolago 60 ležišč. Večino dopustnikov gotovo najbolj zanima, kakšne bodo cene v letošnjem letu v posameznih krajih oz. domovih.
V	'počitniškem naselju v Izoli imajo naši delavci na razpolago 3 vikend hišice oz. 12 ležišč. Nočnina za člane kolektiva in njihove ožje svojce znaša 7,50 din, za otroke do 7 let starosti pa 4,50 din. Za dopustnike je organizirana prehrana v hotelu Marina in v samopostrežni restavraciji Stavbenik. Celodnevna prehrana v hotelu Marina stane 74 din, v gostinskem objektu Stavbenik pa 51 din (zajtrk 12 din, kosilo 23 din in večerja 16 din). Pri Stavbeniku ni nujno, da dopustnik naroči celodnevno prehrano, temveč lahko posamezne dnevne obroke.
V	počitniškem domu KTL v Fiesi imajo naši delavci na razpolago 5 sob. Vsaka soba ima tri ležišča in kopalnico. Celodnevna oskrba v domu znaša za člane kolektiva 100 din, za otrcke do 10 let starosti pa 50 din.
V	počitniškem domu v Savudriji je na razpolago 25 ležišč. DiOpustniki se bodo hranili v počitniškem domu Elma, ki stoji tik zraven našega 'doma. Celodnevna prehrana bo v tem do,mu znašala 60 din.
Kdor želi letovati v planinah, lahko preživi svoj dopust v naši planinski koči na Veliki planini. Prehrano si organizira vsak sam. Nočnina za člane kolektiva znaša 3 din, za njihove ožje svojce pa 4,50 din.
S podrobnejšimi navodili in časom vpisa bomo člane kolektiva seznanili z interno objavo.
Letovali bomo tudi na Veliki planini
VEVČE, APRIL — Od 14. do 25. 4. 1975 so se člani kolektiva prijavljali za letovanje v koči na Veliki planini. Letna sezona letovanja bo trajala od 1. maja do 31. ©ktotara. Po prijavah sodeč, bo koča ves čas precej zasedena, nekaj praznih mest pa se bo dalo dobiti tudi še med sezono, če koča ne bo zasedena.
Pravico bivanja v koči ob letnem dopustu imajo vsi člani delovnega kolektiva in njihovi svojci, upokojenci tovarne, člani planinskega društva, le v izjemnih primerih pa tudi zunanji gostje.
Za dopust v koči se šteje vsako bivanje, ki traja dalj kot tri dni, oziroma najmanj tri nočnine.
Da ne bi bilo zmešnjav, je predvideno, da naenkrat bivata v koči največ dve 'družini. Nedeljski in sobotni izletniki lahko uporabljajo kuhinjo le, če se s tem strinjajo tisti, ki imajo kočo najeto. Seveda pa bo za vse veljal hišni red, ki je raz-obešen v dnevnem prostoru koče.
Cena za enodnevno bivanje oz. nočnina znaša za člane kolektiva 7 din, če pa so obenem še člani PD pa 5 din. Za ostale koristnike koče pa je nekaj dražje.
Po čem bomo letovali?
VEVČE, APRIL — Odbor za družbeni standard je na svoji redni seji 21. 3. 1975 obravnaval in sprejel cene za letovanje v našem počitniškem domu v Novigradu. Sprejete cene sicer niso v skladu z ekonomskimi cenami, vendar je odbor odstopal od le-teh predvsem na podlagi dejstva, da imamo v naši delovni organizaciji določene dc-kaj visoke amortizacijske stopnje. Tako so v kalkulaciji cene za storitve počitniškega doma upoštevali le minimalne amortizacijske stopnje. Razlika med obema v denarju pomeni ca. 70.000 din, kar nam dejansko .predstavlja planirano izgubo. Ekonomska cena celodnevne oskrbe ob upoštevanju minimalnih amortizacijskih stopenj znaša 83,55 din. Ob upoštevanju čistega dohodka v bifeju v višini 60.000 din znaša ekonomska cena 72,45 din.
Sprejete cene so naslednje: celodnevna oskrba brez turistične takse za člane kolektiva in nepreskrbljene člane družine (otroci, starši) ter upokojence naše delovne organizacije in nepreskrbljene člane njihove družine (mož, žena, otroci), za vse skupaj pod pogojem, da živijo v istem gospodinjstvu, znaša 60 din, za otroke do 7 let (po izbiri polovični obrok hrane tudi do 10 let) s posteljo 40 din, brez postelje 32 din.
Celodnevna oskrba za zakonca članov kolektiva oz. upokojencev 70 din, za ostale goste 90 din, otroke do 7 let s posteljo 63 din, brez postelje 55 din.
Navedene cene veljajo za čas od 1. 7. 1975 do 31. 8. 1975. V času izven sezone velja 10®/o popust. Ravno tako veljajo te cene le v primeru, da so storitve plačane predhodno v delovni organizaciji. V nasprotnem primeru veljajo 10 % višje cene.
Trajanje letovanja bo 7 oziroma 10 dni.
Niko
Odslej enotno športno društvo »SLAVIJA«
VEVČE, APRIL — Do sedaj se je športna aktivnost v bivši občini Polje odvijala po posameznih klubih. Tako številčno kot materialno so bili eni močnejši, drugi slabši. Športne in organizacijske sile so bile cepljene. Zato je pozdraviti idejo o združitvi v enotno telo, ki je že dalj časa živela med športniki in ljubitelji športa.
Pripravljalni odbor za združitev, ki ga je vodil tovariš Stane Meljo, je 25. marca 1975 v prostorih Papirnice Vevče sklical ustavno konferenco. Te se je udeležilo 18 izvoljenih delegatov in 12 povabljenih gostov. Pričakovali pa so še večje število.
Tovariš Franc Sotlar, novi predsednik Enotnega športnega društva Slavija
Po izvolitvi predsedstva konference in ostalih formalnosti, ki jih tak skup predvideva, je povzel besedo tov. Franc Sotlar, pomočnik republiškega sekretarja za narodno obrambo. Pozdravil je navzoče in kot »star« Vev-čan orisal športno dejavnost in tradicionalno športno aktivnost na celotnem vzhodnem prostoru Ljubljane, tj. na Vevčah, v Zalogu, Zadvoru, Polju in Zadobrovi. Pomembno se mu je zdelo, da že tedaj ni bilo razlike med delavsko in kmečko mladino. Ni sicer bilo kakih vrhunskih tekmovalnih organizacij. Beležimo pa iz 'tistih časov dobre telovadne, nogometne, kolesarske in druge športne organizacije. Čeprav so bili športniki idejno politično razcepljeni, se je večina teh športnikov že takoj leta 1942 zatekla v NOV. To je dokaz, da šport ne usposablja samo za fizične dosežke, ampak vzgaja tudi idejno politično. Poseben vpliv je imela tovarna s svojiim prizadevanjem za poživilo športnega življenja, materialnimi podporami, zlasti pa v novejšem času z graditvijo športnih rekreacijskih objektov. Tem prizadevanjem so v manjši meri sledila še druga podjetja.
Zal pa nismo toliko močni, je dejal tov. Sotlar, da bi organizirano izkoristili vse podpore, zlasti pa kvalitativne in kvantitativne potenciale v športnikih, jih negovali, izkoristili in programsko vodili do značajnih uspehov na rekreacijskem in potencialnem področju. Posamezni klubi tekmujejo v vseh razredih od krajevnih do državne lige. Vse pa je razdrobljeno in zato slabotno.
Prvi korak je današnja ustanovna skupščina enotnega športnega društva, s katero združujemo v enotno organizacijo zaenkrat NK Slavijo', HK Slavijo, Teniški klub Vevče, strelsko družino »Bine Grajzer«, v katerih je do 500 aktivnih članov. Seveda pa bodo vrata Enotnega športnega društva odprta vsem športnim organizacijam na področju in upati je, da bodo kmalu pristopile.
Program bodočega dela je torej poleg osnovne športne dejavno-
sti še družbenopolitično delo, raz-širjevanje športnih dejavnosti v društvu, zajemanje čim večjega števila mladine in delovnih ljudi, sodelovanje v masovnih športnih dejavnostih v šolah, sindikatih, sodelovanje s Temeljno te-lesno-kulturno in krajevno skupnostjo.
Po teh uvodnih besedah in poročilu predsednika iniciativnega odbora se je razvila razprava, v kateri so sodelovali poleg domačih športnih sodelavcev še ing. Miha Košak v imenu TTKS, tov. Rakušček, predstavnik DSD »Slovan«, tov. Kavčič, predsednik občinske zveze za telesno kulturo in drugi.
Iz razprave je bilo razbrati, da j'3 koristno združiti ljudi, ki na športnem področju delajo, da je koristno zavreti trenja med posameznimi klubi, še najkoristneje pa združevati in skrbeti za mladino. Tudi na rast športnih objektov je treba gledati, naj se ne pojavljajo neorganizirano, zlasti, ker se je materialna baza v zadnjih dveh letih občutno zboljšala.
Na predlog političnega aktiva terena in posameznih klubov je
bil predlagan odbor »Športnega društva Slavija-Vevče« in z glasovanj epi tudi potrjen v naslednji sestavi:
1.	Sotlar Franc — predsednik
2.	Vengust Albin — podpredsednik
3.	Moškrič Marjan —• podpredsednik
4.	— tajnik (za to delovno mesto je potreben razpis)
5.	Bezlaj Jože — gospodar
6.	Bezlaj Iva — blagajnik
7.	Preši Janez — član — predsednik hokejskega kluba
8.	Avbelj Ivo •—■ član — predsednik kegljaškega kluba
9.	Škrjanc Viki — član — predsednik strelske družine
10.	Kogej Dušan — član — predsednik teniškega kluba
11.	Meljo Stane — član — predsednik nogometnega kluba.
Pred zaključkom je konferenca sprejela še 10 sklepov, ki naj bi uravnavali delo društva v bodoče na športnem, idejnem in političnem področju.
Delegati so se odločili za novo obliko dela v športnem društvu Slavija
Športni park na Vevčah je pozimi počival. Sedaj bodo na vrsti tekmovanja in tudi dograditve. (Foto: C. Zupančič)
Cene na letnem kopališču
VEVČE, APRIL — Odbor za družbeni standard je za sezono 1975 sprejel naslednje cene za letno kopališče:
sobota, nedelja delavnik odrasli	10 din	6 din
otroci 5—14 let	4 din	2 din
otroci do 5 let brezplačno v prisotnosti staršev
Sezonska karta za člane kolektiva in njihove nepreskrbljene družinske člane znaša 10 din, za otroke do 14. leta 5 din.
Sezonska karta za zaposlene družinske člane naših delavcev znaša 80 din, za člane kulturnih in športnih organizacij terena Vevč 150 din, za otroke od 5. do 14. leta 80 din.
Taborniški odred »Pugled«
VEVČE, APRIL — Že po dob-rem mesecu od ustanovitve, dne 28. 3. 1975 je bil prvi informativni sestanek tabornikov na Vevčah. Prisotnih je bilo blizu 80 otrok iz Polja, Zadobrove, Sostra, Kašlja in Vevč. Kako je bila potrebna ta organizacija na našem terenu, kaže zanimanje. Dvorana je bila nabito polna. Vsi smo z zanimanjem sledili izvajanju dveh barvnih filmov, ki sta prikazovala življenje tabornikov na pohodu in gozdno šolo tabornikov.
Med odmorom so taborniki iz Most »Črni Mrav« odgovarjali na vsa mogoča viprašanja iz življenja tabornikov. Največ pozornosti je imel tabornik, ki je na svoji bluzi — uniformi imel različne pridobljene znake s svojim znanjem.
Dogovorili smo se tudi za sestanke, ki bodo v prihodnje vsak petek ob 17. uri za najmlajše in ob 18. uri za starejše v prostorih
Krajevne skupnosti na Vevčah. Za starše pa vsak prvi petek v mesecu cfo 18. uri. Priporočamo staršem, da vsaj enkrat na mesec žrtvujejo urico in pridejo na ta skupni sestanek, da prispevajo tudi svoj delež za čim bolj uspešno delovanje te organizacije na našem terenu, kar je bila tudi njihova želja.
Na koncu naj se zahvalim še zvezi tabornikov Slovenije, ki nam je predvajala dva zelo lepa in nadvse uspešna filma, mladim izkušenim tabornikom Črni Mrav in končno tovarni in Krajevni skupnosti za ponudeno pomoč, ki ne samo, da razumeta težnje komaj zavedajoče se mladine, ampak imata veliko mero posluha za delo na tem področju.
Vsi skupaj se zavedajo, da naj bo ta organizacija del nas, ker samo po pravilni poti moremo k boljšemu, zdravemu napredku naše razvijajoče se družbe.
V.	V.
Udeležba kaže, da je zanimanje za taborništvo res veliko
Gradnja kegljišča vedno v tretjem planu
VEVČE, APRIL — Odbor za družbeni standard je na 14. redni seji dne 2.1. in 22. 3. 1975 med drugim razpravljal tudi o prednostnem vrstnem redu izgradnje objektov družbenega standarda. Vrstni red je predlagala tudi Krajevna skupnost. Po sklepu odbora so v prvem planu ureditev dvorane (Kino Vevče), pokritje bazena in ureditev garderob ter dokončna izgradnja strelišča.
Že več kot 25 let pa je slišati, žal samo slišati o gradnji kegljišča. Nekaj lokacij je bilo že izbranih, tudi sredstva so že bila na razpolago, vedno pa so se mnenja in interesi križali. V preteklih letih je bil šport na Vevčah zelo1 razgiban, vendar so ljudje, ki smo jih takrat videvali na igriščih, prišli v leta, škodljivo za zdravje pa je z aktivnostjo popolnopia prenehati. Ti »ostareli« športniki se radi, ali bi se radi zbrali in se rekreirali na kegljiščih. Razumljivo pa je, da je redno kegljanje možno samo na lastnem kegljišču, oz. na kegljišču v kraju. Sindikat in KK Slavija imata najeto kegljišče za enkrat na teden po tri ure na Kodeljevem. To pa je članom kolektiva in prebivalcem Vevč precej od rolk in, če je človek na naročeni dan zadržan, še to odpade.
Prav bi bilo, da Odbor ali drugi merodajni forum enkrat le resno pristopi k realizaciji kegljišča. Morda bi se k zgradbi dalo priključiti tudi druge prepotrebne prostore, kot so klubske sobe, prostori za razne zbore in seje in morda tudi za manjše družabne prireditve, saj vemo, da se marsikatera organizacija na Vevčah nima kam zateči, čim je število udeležencev večje od običajnega odbora.
Tudi ureditev godbenega do;ma je po prioritetnem vrstnem redu šele Oidzadaj, čeprav vemo, da je godba na pihala edina kulturna skupina, ki je aktivna in znana tudi izven kraja.
Tudi v gasilstvo kvalificirane ljudi
VEVČE, APRIL — Izobraževanje je tudi del programa Prostovoljnega industrijskega gasilskega .društva Papirnice Vevče. Varstvo pred požari in drugimi naravnimi nesrečami je osnovna naloga društva. Da bi bili člani za take funkcije usposobljeni, je potrebno strokovno izobraževanje.
Na tečaju za gasilske podčastnike pri ljubljanski mestni gasilski zvezi so se za podčastnike usposobili in uspešno napravili izpit naslednji člani društva: Jernej Resnik, Hasan Bašič, Stanislav Rupnik in Marjan Bra.tun. K povečanemu znanju in napredovanju jim čestitamo !
Pričakujemo ugodno uvrstitev odbojkarjev
VEVČE, APRIL — Na letošnjih letnih športnih igrah papirničar-jev pričakujemo vidno uvrstitev odbojkarjev. Namreč, mreža na odbojkarskem igrišču je že celo zimo — od lanskih iger — napeta. Treba je le še, da pridejo igralci in odbojka se lahko ta hip začne.
Antoniji Garbajsovi vse dobro
VEVČE, APRIL — Devetega aprila je odšla v pokoj tovarišica Antonija Garbajs. Kot snažilka v upravnem poslopju je delala kar od tedaj, ko je prišla v tovarno. Tudi njo lahko štejemo med one, ki izhajajo iz družine papimičarjev. Sedem jih je bilo v družini. Z očetom vred, razen ene sestre, so vsi sodelovali na različnih delovnih mestih za napredek podjetja. Kot delavka in kot človek zasluži samo pohvalo.
Ko ise je ob slovesu oglasila pri nas, je povedala, da je bila z delom zadovoljna, z osebnimi dohodki tudi, saj je imela borčevski dodatek, ki je izravnaval razmeroma nizke prejemke snažilk. Med seboj so se dobro razumele in pri delu mnogokrat druga drugi priskočile na pomoč. Duhomor-no je bilo le vsakodnevno popoldansko delo, zlasti kadar je bilo zunaj lepo vreme, je dejala.
Ob dveh vnučkih, na katera bo od časa do časa popazila, bo tegobe dela hitro pozabila, sicer pa bo poleti skoraj vse dni preživela v gozdu. Borovnice in gobe, pravi, da je nabirala vse življenje, pa jih bo tudi sedaj, ko bo
Antonija Garbajs
400.000 din za zobno ambulanto
VEVČE, APRIL — Splošna obratna ambulanta, ki je zadnje čase vzorno urejena, skrbi za kurativno in preventivno zdravljenje članov kolektiva. Poleg tega pa se ukvarja z urejanjem delovišč na zdravstvenem področju in svetovanjem. Že dalj časa pa člani kolektiva izražajo željo, da bi imeli tudi lastno zobno ambulanto'. O tem je razpravljal Odbor za družbeni standard in sprejel .sklep, da se 400.000 din, ki so bili namenjeni za gradnjo zimskega bazena prerasporedi za opremo obratne zobne ambulante. Na prvi pogled zgleda, da bodo ljubitelji zimskega plavalnega športa in rekreacije 'oškodovani, kar pa ni res. Na podlagi dejstva, da v letošnjem letu sredstva za zimski bazen ne bi bila v taki višini izkoriščena in da bo delovna organizacija izločila sredstva za zimski bazen šele potem, ko bodo ostali zainteresirani dejavniki pripravljeni sofinancirati ta objekt, lahko trdimo, da sta s tem sklepom ubiti dve muhi na en mah. Razlika je le v času.
Zahvalo
Več kot osem mesecev sem bil bolan, privezan na posteljo in stanovanje. Prijetno sem bil presenečen in iz srca hvaležen, ko so me v času moje bolezni obiskali, člani IO sindikata in mi krajšali čas s prijetnim kramljanjem. Sedaj, ko mi zdravje že dopušča, sem obiskal uredništvo našega glasila in se tovarišem — sodelavcem s tega mesta javno zahvaljujem za obisk in darilo.
Milan Kocjan strojnik HC Fužine
imela časa na pretek, obenem pa bo na svežem zraku skrbela za zdravje. Tudi z vrtom bo za zabavo malo dela.
Vsekakor želimo tovarišici Antoniji Garbajsovi res dosti užitka in tudi dosti dolgo. Za dosedanje delo pa lepa hvala.
V prvih treh tekmah 3 točke (Na sliki: pred tekmo Slavija : Drava. Osmi z leve vratar Slavije, ki je 9. t. m. slavil svoj 40. rojstni dan.
Čestitamo!
Košato drevje za obratom tapet bo zdaj zdaj ozelenelo. Morda bi se tu dal urediti park z nekaj klopmi za prijeten oddih med polurno delovno pavzo (Foto: C. Zupančič)
»►Prostor za odpadke« za remontnimi delavnicami skoraj preveč opravičuje svoje ime (Foto: C. Zupančič)
Po zajetnem zajtrku je Miloš Švare v koči na Veliki planini tudi posodo pomil. To je zanj koristna vaja
Andrej Pirkmajer iz skupine »polveteranov« (I. mesto)
Pred žičnico je bilo treba kar počakati
Ivan Košir pred startom
V. zimsko športne igre popirničarjev SRS (na pol) končane
VEVČE, APRIL — Pete zimske športne igre delavcev celulozne in papirne industrije Slovenije so bile razpisane za 7. in 8. februar na Trebeljevem. Vse do zadnjih, že spoimladanskih dni, je bila zima skopa. Nenadni vremenski preobrat, ki je dodobra nasul višje vrhove s snegom, je organizatorje — sindikat Združenih papirnic Ljubljana, Vevče — spodbudil, da so sklicali smučarje — papimičarje na Veliko planino.
Na predvečer tekem so 3. aprila 1975 zastopniki tovarn v vevški papirnici izžrebali startne liste za tek in veleslalom. Pkijavilo se je kar 116 tekmovalk in tekmovalcev.
Vendar z vremenom prireditelj in smučarji tudi tokrat niso imeli sreče. Ro so v petek 4. aprila prispeli na Veliko planino, jih je zajel hud snežni metež, ki je trajal ves dan. Zato so marali teke odpovedati, ker bi se tekači v megli in neurju sigurno izgubili.
'Otvoritev zimskih iger je bila kljub temu slovesna. Naznanile so jih fanfare, potem pa je predsednik sindikata Vevč tov. Franc Ambrož pozdravil vse sodelujoče in jim zaželel obilo športne sreče za drugi dan — za veleslalom, predsednik organizacijskega odbora tov. dipl. ing. Edo Ulča-kar pa je igre odprl.
Najbolj srčni smučarji so se vseeno porazgubili po smučiščih in se tudi dobesedno izgubili. Komaj, da ni bilo treba klicati GRS, drugi pa so uživali prijazno zatočišče na Šimnovcu in v prijetni domači planinski koči.
Drugi dan ni kazal idealnih pogojev za tekmovanje, vendar se jih je dalo izvesti. Tekmovali so na »Furmanu«. Smučarski klub »Snežinka« je postavil dokaj zah-
tevno progo. Ob 10. uri. so šle na start ženske, uro kasneje pa moški. Od 116 prijavljenih (tekači so odpadli) je prišlo na start za veleslalom 84 tekmovalcev, šestnajst jih je bilo diskvalificiranih.
Da bi bile igre kompletne, kot so jih prvotno predvideli, je prireditelj predlagal, da bi imeli te-
ke decembra meseca na Trebeljevem.
Za ocenitev ekipnega plasmaja je žirija vzela po dva tekmovalca iz vsake skupine, razen pri skupini »Moški I« in ne po tri, kot je bilo v razpisu. Sicer bi se nobena ekipa ne uvrstila.
V celoti objavljamo rezultate:
13.	mesto št. 31 Mušič Jurij
14.	mesto št. 57 Novak Vinko
15.	mesto št. 36 Rošker Janez
16.	mesto št. 34 Štucin Jože
17.	mesto št. 43 Svetlin Miha
18.	mesto št. 50 Pinterič Nikolaj
19.	mesto št. 45 Belšak Niko
20.	mesto št. 48 Kovač Adolf
21.	mesto št. 41 Kopecky Vilibald
Vevče	0 : 59,32
Krško	1 : 00,34
Krško	1 : 02,03
KTL	1 : 07,62
Količevo	1 :14,76
Črna	1 :19,95
Količevo	1 : 22,96
Radeče	1 :26,53
Vevče	1 :43,55
Veleslalom — ženske:
1. mesto št.	17 Dodič Štefka	Sladkogorska	0 : 24,55
2. mesto št.	9 Donko Frida	Sladkogorska	0 : 24,67
3. mesto št.	10 Ferk Jelka	Sladkogorska	0 : 25,24
4. mesto št.	3 Nagode Zvonka	Inštitut	0 : 31,10
5. mesto št.	18 Janežič Nada	Količevo	0 : 31,46
6. mesto št.	5 Jozelj Marija	Vevče	0 : 32,53
7. paesto št.	6 Šebenik Majda	KTL	0 :34,35
8. mesto št.	1 Potočnik Polona	KTL	0 :35,20
9. mesto št.	19 Krajšek Sonja	Papirografika	0 :43,90
10. mesto št.	2 Jurovič Ivanka	Papirografika	0 : 55,52
11. mesto št.	4 Kristan Jelica	KTL	0 : 59,04
Veleslalom — moški — III. starostni razred
1. (mesto št. 29 Vengust Albin			Vevče	0 : 42,53
2. mesto št. 22 Niki Alojz			Sladkogorska	0 :49,08
3. mesto št. 25 Vogrin Dane			Sladkogorska	0 :51,43
4. mesto št.	28	Radon Flore	KTL	0 :53,00
5. mesto št.	24 Žirovnik Milan		KTL	0 :59,86
6. mesto št.	21	Vulkan Franc	Količevo	1 :00,25
7. mesto št.	27 Varšek Miro		Količevo	1 : 01,08
8. mesto št.	26	No vak Anton	Vevče	1 : 06,46
9. mesto št.	23	Lednik Janez	Vevče	1 : 21,10
Veleslalom -	- moški — II. starostni razred			
1. mesto št.	39	Knific Rajko	Medvode	0 : 37,94
2. mesto št.	32	Repina Gregor	Papirografika	0 :48,70
3. mesto št.	56	Bezjak Franc	Sladkogorska	0 : 49,06
4. mesto št.	54	Pleško Janez	Količevo	0 : 51,14
5. mesto št.	44	Kenda Jože	Radeče	0 : 51,81
6. mesto št.	35	Dečko Anton	Sladkogorska	0 : 52,22
7. mesto št.	38	King Ivan	KTL	0 : 52,97
8. mesto št.	40	Kocjančič Lado	Vevče	0 : 53,83
9. mesto št.	49	Breznikar Janez	Radeče	0 : 54,67
10. mesto št.	37	Cizej Rudi	Radeče	0 :54,79
11. mesto št.	42	Kolšek Darko	Krško	0 : 55,63
12. mesto št.	30	Lampelj Matija	Vevče	0 :57,54
Veleslalom — moški — I. starostni razred
1.	mesto št.	75	Pirkmaier Andrej	Vevče	0 : 37,99
2.	mesto št.	69	Hočevar Franc	Medvode	0 : 38,65
3.	mesto št.	63	Uršič Janez	Črna	0 :41,13
4.	mesto št.	33	Pernek Darko	Sladkogorska	0 : 41,98
5.	mesto št.	72	Galeta Ljubo	Sladkogorska	0 :42,17
6.	mesto št.	26	Novak Stane	Medvode	0 :43,06
7.	mesto št.	73	Švare Miloš	Vevče	0 : 43,34
8.	mesto št.	32	Dular Marjan	Radeče	0 :44,29
9. mesto št.		76	Železnik		
	Vekoslav			KTL	0 :44,47
10.	mesto št.	94	Batistič Janez	KTL	0 :44,52
11.	mesto št.	83	Robida Marko	Medvode	0 : 44,58
12.	mesto št.	71	Mežek Boris	Vevče	0 : 45,58
13.	mesto št.	41	Bricelj Milan	KTL	0 : 45,68
14.	mesto št.	30	Srebot Ivan	Radeče	0 : 46,79
15.	mesto št.	99	Kolar Vojko	KTL	0 : 46,84
16.	mesto št.	96	Lovrinc Roman	Radeče	0 :47,13
17.	mesto št.	67	Arh Bojan	Inštitut	0 : 47,60
18.	mesto št.	87	Mezgec Mitja	Sladkogorska	0 : 48,19
19.	,mesto št. 29		Beranek Andrej	Papirografika	0 :49,12
20.	mesto št.	35	Češnovar Darko	Krško	0 : 49,53
21.	mesto št.	64	Mavsar Jože	Krško	0 : 49,87
22.	mesto št.	25	Košir Franc	Vevče	0 : 50,03
23.	mesto št.	74	Žabnikar Tine	Količevo	0 : 51,53
24.	mesto št.	97	Tancig Borut	KTL	0 : 52,14
25.	mesto št.	84	Ignatijev Ivan	Ceršak	0 :52,84
26.	mesto št.	77	Mikelj Andrej	Vevče	0 : 52,84
27.	mesto št.	62	Vengust Radko	Črna	0 : 53,38
28.	mesto št.	80	Horvat Matjaž	Papirografika	0 : 55,79
29.	mesto št.	100 Bevk Ivan		Radeče	0 : 56,79
30.	mesto št.	91 Kozole Alojz		Krško	0 :57,81
31.	mesto št. 82 Lampelj Boris			Sladkogorska	0 :58,39
32.	mesto št.	81	Cerar Andrej	Količevo	1 : 02,04
33.	mesto št.	70	Hauc Milan	Ceršak	1 : 05,06
34.	mesto št.	61	Sverle Vojko	Črna	1 : 08,75
35.	mesto št.	98	Tavčar Boris	Inštitut	1 : 09,71
36.	mesto št. 34 Poženel Bojan			Papirografika	1 :18,11
				(Nadaljevanje	na 9. strani)
Pred ciljem tekmovalci iz grupe »veteranov« A. Vengust (I. mesto)
Vevčani pred tekmovalno progo
Ob prejemanju diplome Knific, Medvode
V. zimsko športne igre popirničorjev SRS (no pol) končane
(Nadaljevanje z 8. strani)
Ekipni plasma:
I. Sladkogorska
Ženske
Moški III Moški II Moški I
II. Kartonažna tovarna Ljubljana
Ženske
Moški III Moš-ki II Moški I
Ostale ekipe se niso uvrstile.
Dodič	0 : 24,55
Donko	0 : 24,67
Niki	0 : 49,08
Vogrin	0 : 51,43
Bezjak	0 : 49,06
Dečko	0 : 52,22
Pernek	0 : 41,98
Čaleta	0 : 42,17
Mezgec	0 : 48,19 6 : 26,35
Šebenik	0 : 34,35
Potočnik	0 : 35,20
Radon	0 : 35,00
Žirovnik	0 : 59,86
King	0 : 52,97
Štucin	1 : 07,62
Železnik	0 : 44,47
Batistič	0 : 44,52
Bricelj	0 : 45,68
	7 : 17,67
V. d. predsednika KPO združenega podjetja slovenske papirne industrije tovariš Marjan Zupančič ob zaključku iger pozdravlja športnike in jim čestita k uspehu v športu
Novi slovenski prvak v hitropoteznem šahu
KOLIČEVO, APRIL — Nadvse simpatičen, skoraj vedno nasmejan in dobre volje, .poln humorja in smisla za ustvarjanje veselega oziroma vedrega razpoloženja — tak je Vide Vavpetič, enainštiridesetletni uslužbenec v Papirnici Količevo.
V analitski službi sva sodelavca in morda je bil prav to vzrok, da sem se odločila zastaviti mu nekaj vprašanj; na mojo končno odločitev pa je močno vplivala novica, da je Vide zmagal na slovenske,m hitropoteznem šahovskem prvenstvu in osvojil naziv republiškega prvaka. Če upoštevamo, da je bilo na omenjenem prvenstvu 108 udeležencev, potem je uspeh še toliko bolj viden.
Vide se že dolgo časa ukvarja s športom; sicer pa poglejmo, kaj je povedal o sebi!
»V naši delovni organizaciji vas vsi poznamo kot aktivnega športnega delavca, to dodatno delo, če ga smemo tako imenovati, vam gotovo vzame precej časa In me zanima, kako .dolgo se s tem ukvarjate in kako lahko združujete svoje osnovno delo v analitskem oddelku še z delom na športnem področju?«
»Na športnem področju v podjetju delam, odkar sem se zaposlil v Papirnici; tega pa je že skoraj dvajset let. Moram reči, da mi včasih vzame kar precej časa za organizacijo raznih šport-
nih prireditev, pripravo in sestavo ekip in podobno. Vloga športnega referenta je večkrat vse prej kot hvaležna, toda ni mi bilo žal ne časa ne truda, če se je moje delo pokazalo kot uspešno. Najbolj me prizadene neodgovornost in nešportno ponašanje posameznikov in ravno ob takih priložnostih mi v precejšnji meri poide volja do tega dela. Pripomnil bi še to-, da bi bilo v našem podjetju potrebno pomisliti na profesionalnega športno-re-kreacijskega organizatarja, kot ga nekatera podjetja v naši občini že imajo. Tako podjetje je na primer »Lek« iz Mengša. Menim, da bi se zadeva nedvomno zelo izplačala. Priznati pa moram, da je glede mojega dela na športnem področju v veliki meri prisotna uvidevnost kolektiva in vodilnih.«
»Mnogi udeleženci športnih iger, ki so med slovenskimi pa-pirničarji že kar močno zakoreninjene in prispevajo velik delež k medsebojnemu spoznavanju in sodelovanju, vas poznajo kot vsestranskega športnika; morda bo tiste, ki še ne vedo veliko o vas oziroma o vašem športnem udejstvovanju, zanimalo, s katerimi panogami se ukvarjate. Vemo tudi, da ste (in še vedno!) dosegali precejšnje uspehe. Bi lahko navedli nekatere izmed njih?«
»Ukvarjam, ali bolje rečeno,
udejstvoval sem se v več športnih panogah, največ seveda v tistih, v katerih sem tudi aktivno tekmoval: bil sem na primer dolgoletni kapetan nogometnega moštva Domžale, ki je bilo pred leti zelo dobra ekipa in je z uspehom nastopala tudi v prvi slovenski ligi. Dolga leta sem nastopal tudi v papirniškem moštvu. Nekaj časa sem bil član kegljaškega kluba Domžale, nato stalni član ekipe KK »Slovan« iz Ljubljane, precej let pa igralec in tehnični vodja KK Papirnica Količevo. V tej panogi sem sodeloval tudi na prvenstvu Jugoslavije in tedaj zasedel 33. mesto. Bil sem tudi večkratni občinski prvak. Moj rekord je 936 kegljev, kar je bil za razmere pred sedmimi leti odličen rezultat.
Ena od »mojih« panog je tudi namizni tenis. Od vsega začetka sem član namiznoteniškega kluba Papirnica Količevo. Nekajkrat sem bil tudi občinski prvak (tudi v letu 1974), večjih ambicij pa v tem športu nisem imel, temveč sem ga gojil predvsem zaradi kreacije ali t. i. dopolnilnega športa, prav gotovo pa zaradi dobrih prijateljev, katerim sem s svojim ubijajočim »pimplanjem« (saj lahko tako imenujem svojo tehniko igranja?!) z največjim veseljem »paral živce«.
Šah igram že od osemletke dalje in sem »prešahiral« že vso Slovenijo, precejšen del Jugoslavije, pa tudi inozemstvo mi ni neznano ravno zahvaljujoč šahu. Bil sem večkratni udeleženec prvenstva SRS, leta 1957 pa sem sodeloval na polfinalnem prvenstvu SFRJ. Udeležil sem se mnogih turnirjev, npr. tradicionalnega domžalskega turnirja, imenovanega »Hering-Zupančič«, potem turnirjev v Ljubljani, Novem mestu, Kočevju; dvakrat sem bil celo na večjem mednarodnem turnirju na Danskem in enkrat zavzel zelo dobro sedtmo mesto med tridesetimi igralci.
Ker sem v glavnem končal z naštevanjem športnih panog, v katerih sem se udejstvoval, oziroma v katerih se še udejstvujem, ne smem pozabiti še nekaj v zvezi s kegljanjem, ki je bilo nekdaj med našimi delavci zelo razvito, danes pa je skoraj postalo .pravo mrtvilo. Kje naj iščemo vzroke za to? Morda v šibki ali skoraj zamrli aktivnosti na tem področju, morda v odsotnosti nekaterih glavnih igralcev, morda v .pomanjkanju vodstva v tej panogi. Toda ne smemo mimo upanja na boljše čase, perspektive pa lahko iščemo v mladem kadru.«
»No, ker sva se do sedaj pogovarjala le o izrazitih športnih oanogah, pa se preseliva na šahovsko področje, ki ga po svoji specifičnosti skoraj ne moremo šteti v razgibano športno dejavnost. Vaše ime je pogosto napisano med znanimi slovenskimi šahisti v športni rubriki »Dela«; tudi tokrat smo lahko prebrali o vašem nedavnem uspehu, ki ste ga dosegli v Zagorju. Kdaj približno ste se pričeli ukvarjati s šahom?«
»Čeprav sem to danes enkrat že povedal, naj ponovim, da sem pričel šahirati s približno dvanajstimi leti. Prav učitelju, profesorju Bukovcu, se moram zahvaliti, da me je »zastrupil« s to miselno igro. Od tedaj dalje nisem prenehal igrati prav do današnjega dne in kot ste se sami lahko prepričali, uspehi niso izostali.«
»Šah je izrazito miselna igra; mnoge med bralci bo gotovo zanimalo, kakšen ,trening’ je potreben, če želiš dosegati uspehe, koliko truda je .potrebno, da postaneš res dober igralec? Vam, kot vidim, je to uspelo, saj ste ne nazadnje .prišli do naziva mojstrski kandidat?«
»Kot vsaka športna panoga, tako tudi šah zahteva nenehni trening, če ga že tako imenuješ. To (Nadaljevanje na 10. strani)
Fanfare PPO so sodelovale ob pričetku in koncu 5. zimskih športnih
iger
Veselje v domu v Kamniški Bistrici
Po tekmi se prileže kozarček črnega (Tekmovalci iz Količevega)
Vide sprejema nagrado in čestitke za uspeh domžalske šahovske ekipe
Vide v značilni šahovski pozi med turnirsko partijo z M. K. Lorbekom — V ozadju Karnar
Novi slovenski prvak v hitropoteznem šahu
(Nadaljevanje z 9. strani)
pomeni nenehen stik z najnovejšimi teoretičnimi novostmi, ki se vsak dan znova pojavljajo, nadalje študij teorije otvoritev, srednje igre in končnic, za kar obstajajo stotine šahovskih knjig in učbenikov, pa še analize partij močnejših igralcev, igranje na turnirjih in tako dalje.
Seveda pa to pri popolnih amaterjih, kar sem tudi sam, ne gre brez veselja, ki ga moraš imeti, da lahko vsaj delno izpolnjuješ vse pogoje, če se želiš obdržati v družbi boljših igralcev.«
»Ker ste med drugim tudi član domžalskega šahovskega kluba, mi, prosim, povejte še nekaj o samem klubu in njegovih večjih uspehih!«
»O uspehih domžalskega šahovskega društva je bilo že precej napisanega; ravno pred nedavnim ste lahko v Občinskem poročevalcu brali širšo reportažo o njem. Med na j večje uspehe samega kluba lahko mirno štejemo 30-letnico njegovega delovanja, nadalje dejstvo, da smo bili orvaki Slovenije, udeležba v II. zvezni ligi, udeležba celo v I. zvezni ligi in dejstvo, da smo na raznih tekmovanjih vedno med prvimi.«
»Sama se v šah komajda spoznam im si ne znam predstavlja-.ti, kako je sploh možno presedeti ure in ure ob mizi z mislimi, naperjenimi v potek igre. Povejte mi, kako se človek sploh lahko vživi v igro?«
»Tisti, ki igrajo šah, sami dobro vedO‘, da je nekaj normalnega no pet ali več ur presedeti za šahovnico ob eni sami partiji. Drugim pa, ki niso o-kusili lepote šahovske igre, lahko povem, da se da lepa partija nekako primerjati z najbolj zanimivo knjigo, pri kateri človek tudi lahko presedi vrsto ur in od katere se težko loči.«
»Menim, da primerjava med knjigo in šahovsko igro pove dovolj. — No, ker smo ravno pri vašem uspehu v Zagorju, mi povejte še nekaj o brzopoteznem šahu!«
»Hitropotezni šah zahteva od igralca poleg dobrega poznavanja vseh faz igre, od otvoritev,
REŠITEV PALINIDROMNIH ZAVOJEV
Začetek v levem zgornjem kotu: Cezar, Božidar, Apatin, atribut, nabava, kotanja, lokacija, golida, klokotanje, frotir, Edison, vokal, apakta, vrez, eremit, sodrga, Krapina, Moro, teran, Ivo, kal, tropus, krajinar, Itaka, platnar, belec.
Začetek v levem spodnjem kotu: celebrant, alpaka, tiranija, RKS (Rdeči križ Slovenije), upor, tlakovina, Retoro-mani, Parka, grdost, ime, rezervat, kapela. Kovno, siderit, Orfej, natok, ol, kadilo, gajica, kolajna, tokava, Bantu, birt, Anita, paradiž, obrazec.
Označena polja: BIBLIJSKI PAPIR
Izžrebani so bili naslednji reševalci:
10.— JOZELJ Anton — papirna dvorana
10.— PETERCA Tone — papirna dvorana
10,— NADŽ Tinka — papirna dvorana 30.— MOŠKRIC Milka — papirna dvorana
60 — JELNIKAR Tonca — papirna dvorana
»Prvomajsko križanko« bomo nagradili malo drugače in sicer: Tri pravilne rešitve po 10.— din, eno 50.— din in eno 100.— din. Rešitve pošljite do 12. maja 1975 na uredništvo.
srednje igre, končnic, še dodatno dober pregled nad igro, hitrost reagiranja in ne nazadnje tudi fizične sposobnosti bliskovitega ■oremiikanja figur in pritiskanja na šahovsko uro, kajti povedati moram, da imajo igralci pri br-zopotezni igri na voljo samo pet minut za celo partijo. Kdor v petih minutah ne odigra do konca partije, jo avtomatično izgubi ne glede na materialno stanje na šahovnici. Obstajajo seveda nekatere izjeme, ki pa jih morajo poznati le igralci sami za čimboljše tekmovalne uspehe.«
»Torej se pri tem načinu igre zahteva v glavnem vsestranska spretnost posameznika. — Prav za konec najinega pogovora sem orihranila še eno vprašanje; zaradi vaše vsestranske športne angažiranosti in šahiranja ste verjetno veliko odsotni, saj vsak uspeh (tudi že udeležba zadostu-ie) terja svoje žrtve. Kako torej združujete svoj hobby s srečnim družinskim življenjem in s službeno obveznostjo?«
»Kakor je največkrat udeležba na raznih tekmovanjih prijetna, je včasih tudi zelo odgo-
vorna oziroma neprijetna. Vsak ,fair’ športnik-tekmovalec se mora t-ega zavedati in mora velikokrat podrediti svoje osebne interese za uspeh ekipe ali društva, katerega član je — tako tudi jaz!
Moram priznati, da sem redko kje doživel tako prijetne in vesele trenutke, kot ravno na športnih ali šahovskih tekmovanjih, ki jih ni bilo malo, med svojimi tovariši -— športniki.
Po svojih najboljših močeh skušam uskladiti družinsko življenje, službene obveznosti in športno udejstvovanje. Zgodi se, da mora včasih kakšna stran nekoliko potrpeti, čeprav se mi zdi, da sem pri vsem tem še najbolj .prizadet’ prav sam.«
Menim, da je v pričujočem pogovoru lahko vsakdo spoznal delček življenja našega sodelavca, nadvse prijaznega in skromnega moža, ki ima za seboj že vrsto uspehov. Mi pa ob tem lahko samo pričakujemo še kaj novega, saj Vide ne spi na lovorikah.
»Zahvaljujem se vam za prijeten pogovor in vam želim še mnogo mnogo uspehov!«
Nada Janežič
Nekdaj zelo uspešna papirniška kegljaška ekipa ob proslavljanju zmage. Vide tretji z leve
Kegljanje
Športne igre papirničarjev 1972 — Vevče — II. mesto
Vide pred dvobojem
Vtisi s poti po Daljnem vzhodu
□	Zanimivosti na potovanju preko severnega tečaja in ALJASKE do bivanja na JAPONSKEM, povratku preko HONG KONGA, južnega VIETNAMA (Saigona) in BANGKOKA (Tajlanda)
□	5 ur vožnje preko ledenikov severnega tečaja (z letalom)
□	110 milijonska Japonska
□	trgovsko središče sveta HONG KONG
□	južni VIETNAM — Saigon
□	vroči TAJLAND (Tajska)
□	prostranost Sovjetske zveze
Na željo uredništva našega časopisa »NAŠE DELO« prispevam v tej številki nekaj zanimivosti, ki sem jih doživel na Daljnem vzhodu s hokejsko reprezentanco SFRJ, ki je bila v času od 11. 3. do 31. 3. 1975 na svetovnem hokejskem prvenstvu v SAPPORU na Japonskem.
20 igralcev, 5 članov strokovnega vodstva, en sodnik in novinar je jugoslovansko hokejsko reprezentanco predstavljalo na svetovnem hokejskem prvenstvu skupine B v Satpporu na Japonskem. Odpotovali smo z letališča Brnik, preko Frankfurta do Ko-psnhagna —• Danska. V danski prestolnici smo se srečali z vsemi evropskimi reprezentancami, ki so imele pravico sodelovanja na svetovnem prvenstvu v hokeju na ledu v Sapporu. Reprezentance Nemške demokratične republike, Zahodne Nemčije, Romunije, Italije, Švice, Nizozemske in Jugoslavije so bile 11. 3. v zgodnjih popoldanskih urah zbrane na tem velikem letališču tik ob morju in čakale na skupni odhod na Japonsko. Približno 200-članska evropska odprava je bila ta dan v Kopenhagnu glavna zanimivost za prebivalce Danske.
Zelo pestro uniformirane hokejske reprezentance Evrope so mirno čakale na letalo DC-10 special, ki ima 280 sedežev in ves komfort v orjaškem trupu letala SAS, letalske družbe iz Švedske. Malo pred 17. uro smo poleteli proti severnemu tečaju do Aljaske. Imel sem srečo in dobil sedež v prostoru za kadilce poleg okna. Z zdravnikom naše reprezentance sva se takoj udobno namestila, obula copate in začela razmišljati, kaj vse naju čaka na tem tritedenskem napornem potovanju in svetovnem prvenstvu v Sapporu. Ponovno sva pregledala spisek opreme, ki smo jo poslali s posebnim letalom že dva dni pred našim odhodom. Posebna oprema — hokejska je namreč tehtala preko 500 kg in je morala potovati s posebnim letalom. Nekatere reprezentance pa so imele te opreme mnogo več, ker so, na primer Italijani, imeli s seboj svojo značilno prehrano (špagete), Zahodni Nemci svoje bavarsko pivo, Švicarji pa dva velika zaboja sira itd. Z vodstvom ostalih hokejskih reprezentanc smo ugotovili, da imajo
reprezentance skupaj s svojo osebno prtljago tovora skoraj 10 ton. Za vso tovorno prtljago pa smo za 1 kg plačali letalski družbi po 5 ameriških dolarjev.
Pred nami je bilo 7 ur vožnje do glavnega mesta na Aljaski ANCHORAGE. Več kot 5 ur vožnje sem pod seboj gledal same ledene gore dn zamrznjeno morje Arktike. Po izdatnem kosilu v letalu in kratkem odmoru smo v letalu imeli na sporedu celovečerni italijanski film »Srečno1 novo leto«. Kdor filma ni hotel gledati, si je lahko1 ob sedežu prižgal svojo luč in čital ali pa preko magnetofonskih trakov poslušal na 7 kanalih različno glasbo, od opere »Rigolleto« do najbolj moderne zabavne glasbe. Za posebne slušalke pa si moral plačati 2 dolarja. Večina potnikov si je te slušalke odkupila, ker je bila pred nami skoraj 15-urna vožnja do glavnega mesta Japonske — Tokia.
Ze precej utrujeni smo1 po 7 urah pristali na Aljaski in imeli 1 dobro uro odmora. Letalski motorji so se ta čas ohladili, napolnili so gorivo za nadaljevanje leta, ki je trajal do Tokia še polnih 8 ur. V letališki zgradbi na Aljaski smo si kupili nekaj malih spominkov na ta del sveta, ki spada pod Združene države Amerike. Američani so namreč ta zamrznjeni polotok odkupili od ruskega carja pred davnimi leti za simboličnih 5.000 dolarjev. V devetih manjših mestih živi na tem polotoku blizu 250.000 prebivalcev, ki živijo v glavnem od turizma, nekaj industrije, lova in trgovanja. Večino prebivalstva pa predstavlja ameriška vojska in družine vojakov.
Drugi del vožnje smo izkoristili za počitek. Večina potnikov je vsaj dve urici prespala ali pa poslušala glasbo.
V glavnem mestu Japonske — Tokiu smo opravili samo kratke carinske formalnosti, pregledali so natančno vse potnike, če so ■'epij eni proti kozam, malariji in koleri. Brez teh cepljenj namreč ne moreš zapustiti letališke zgradbe. Kdor tega nima urejenega, lahko pričakuje dva do tri dni letališke karantene.
Po eni uri odmora smo iz Tokia odleteli s posebnim avionom proti Sapporu, našemu cilju. Eno uro in pol vožnje je sorazmerno hitro minilo in že smo bili na
cilju našega 12-dnevnega bivanja. Na letališču so nas čakali organizatorji svetovnega hokejskega prvenstva in vodiči, ki so bili dodeljeni posameznim reprezentancam za ves čas bivanja v Sapporu. Dobili smo mladega vo-dičg, študenta iz Tokia, ki pa je le delno obvladal nemški jezik in delno ruski. V našem avtobusu, ki nam je bil potem na razpolago ves čas bivanja, smo z vodičem 'uredili vse formalnosti za bivanje v hotelu, dobili smo tudi vsa navodila našega razporeda in številke sob v 8. dn 7. nadstropju udobnega hotela »PRINCE«. V tem hotelu so stanovale vse reprezentance in celotno vodstvo svetovnega prvenstva. V ogromni jedilnici smo ta večer vsi imeli tudi skupno večerjo. Dovolj utrujene od dolgega potovanja so vse reprezentance hitro zapustile jedilnico dn odšle k počitku. Z dr. Ažmanom, zdravnikom naše reprezentance, sva legla kmalu v udobne široke postelje in nekaj časa gledala še program na televiziji. Moram povedati, da ima vsaka soba barvni televizor z devetimi različnimi programi. Večina postaj ima program od 6. ure zjutraj do 1. po polnoči. Sobe so vse urejene klimatsko in si lahko poljubno naravnaš toploto.
Vse evropske reprezentance so imele v tem udobnem in velikem hotelu skoraj enako prehrano. Za hokejiste je skrbelo 5 posebnih glavnih kuharjev iz Tokia, ki so nam pripravljali večinoma evropske jedi. Nekaj je bilo tudi japonskih specialitet, ki pa našemu okusu niso preveč ustrezale. Pogrešali smo predvsem naše juhe, solate in začimbe.
Po strogo natančnem razporedu smo se 11 dni bivanja v Sapporu nato skoraj redno dnevno vozili skozi mestno središče v veliko dvorano »MAKOMANAI, kjer so bile vse tekme tega svetovnega prvenstva. Dvorana je čudovita. Izredno močno je razsvetljena, led pa je bil enkraten. Posebni strokovnjaki so skrbeli samo za led in po vsaki tekmi merili njegovo temperaturo in debelino. Igralci sami so priznali, da tako kvalitetnega letu v Evropi ne znajo narediti na nobenem stadionu.
Ker je japonski čas 8 ur pred našim srednjeevropskim časom, smo imeli nekaj dni velike težave, da smo se navadili na to 8-urno časovno razliko. Vse tekme smo igrali v takem času, ko pri nas še spimo ali pa je ura zgodaj zjutraj. Tekme smo pričenjali po našem času ob 1.30 zjutraj, ob 5.30 ali pa ob 8.30 po jugoslovanskem času. Otvoritveno tekmo proti Švici smo pričeli že ob 8.
uri po jugoslovanskem času in ob 16. uri po japonskem času. Na takem »spanju« smo ujeli Švico in le dobri kondiciji ter disciplini se moramo zahvaliti, da smo reprezentanco premagali kar s 5 : 0.
Prosti čas smo preživljali različno1. Sam sem si z nekaterimi igralci ogledal veliko smučarsko skakalnico, kjer so bili skoki na olimpijskih igrah in proge za slalom ter veleslalom, ki so oddaljene od našega hotela ca. 20 minut s taksijem. Večina prebivalstva tega velikega mesta (1.200.000 prebivalcev), ki leži severno od japonske prestolnice na
otoku HOKKAIDO, se vozi z metrojem ali taksiji. Položaj tega otoka je tak, da mrzli tokovi prinašajo otoku dolgo 6-meisečno zimo. Otok leži ob severovzhodnem delu Pacifiškega oceana in snega je v okolici Sappora vedno veliko. V času našega bivanja je bilo v samem mestu ca. 40 cm snega, v okolici in bližnjih hribih pa celo 1 m in več.
Ogledal sem si nekaj japonskih templjev, ki so čudovito lepo urejeni in postavljeni v lepa okolja, obdana z drevjem nam neznanih dreves in skrbno urejene okolice.	' V. J.
Dalje prihodnjič
Pisec članka tov. J. Vidic pred verskimi templji v Tokiu
KADROVSKA SLUŽBA POROČA
Papirnica Vevče ■	Papirnica
■	Količevo
MAREC 1975
Prišli:
Krizmanič Josip — II. pomočnik preč rez. stroja
Zunič Nazif — pospravi j alec izmeta Petelič Stanoje — II. pomočnik do-del. stroja
Odšli:
Jesenik Alojz — pom. mlinarja Mlakar Marjan — I. pom. premaznega str.
Krpan Maks — referent II za topi. naprave — upokojen Kezale Franc — obratni laborant Sotošek Blaž — I. pom. pap. stroja Stare Risto — vnašalec Arh Bojan — I. pom. pap. stroja Stankovič Nenad — I. pom. dodel. stroja
Mali Kristina — blagajničarka v družbeni prehrani — umrla Černič Bojan — vnašalec Bratkovič Albert — manipulant Radenkovič Stojan — vnašalec Lampelj Vinko — II. pom. dodel. stroja
Smajlovič Safet — paznik pap. stroja
Smrekar Alojz — izmenski vodja strojne dodelave
Klešnik Andrej — izmenski vodja izdelave papirja
Brajer Tomaž — izmenski vodja strojne dodelave Kramarič Ivan — sušilec Skubic Ivan — mazač
Poročili so se:
Škulj Feliks s Petrovič Milijano Krasniqi Avdyl z Hoti Hiro
Čestitamo!
Rodili so se:
Levičnik Jožetu hči Jožica Jazbec Jožetu sin Gregor Garba j s Sonji in Ivanu hči Anja Miklavčič Antonu hči Katja Galeti Vincenciju hči Zofija Šubelj Stanetu sin Janez
V	mesecu marcu so se zaposlili:
Nadoveza Dragan — pakar bal Ocvirk Viktor — delavec v proizvodnji
V	mesecu marcu so odšli:
Matjan Alojz — del. v proizvodnji
—	upokojen
Grčar Janez — voznik — sporazumno
Popovič Milivoje — del. v embal.
—	samovoljno
Bulič Marjan — del. v proizvodnji
—	samovoljno
Rodili so se:
Dežman Leopoldu sin Miroslav Kaplja Janezu in Majdi hči Janja Vuk Franu hči Mirjana
Čestitamo!
-nnsEDiio-
Glasilo delovnih kolektivov Združenih papirnic Ljubljana in Papirnice Količevo — Izdajata ga delavska sveta — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Robida — Uredniški odbor: Milan Deisinger, Milan Korošec, Jože Marolt, Ljubo Milič, Tone Novak, inž. Danilo Skerbinek — Tehnični urednik Danilo Domajnko (Delavska enotnost) — Tiska tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani Po mnenju Republiškega sekretariata za informacije št. 421-1/72 z dne 23. 1. 1974 šteje ta publikacija med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
Sapporo
Čestitamo!
Nagradna prvomajska križanka
19^15 . _ i
SesJc>wY:
/iso
Sc?nc.
/OS/fDčD-
Vče/rtOt
zvrst
oyc*šb
kuščar
vse v reo/u
•o/ef
voza
gsšJta
zveze/a
Oc//se teza a'o-močnsx
/tcz<a//JCt
raj///? a
teža
offlafa
Voct/Zo
norma
m/sica
cčm -
ča/ča
jOasVfoč^
em/r/cue
oh/as/i
Vrsta
OjO/c
irc/ist/
Sac/eč
pogonski Stroj, izum nemHeji inženirja
krava.
majhen
geonvzt
//£
Središče. Osebm Vrien/a 7.0 imet
Risal
V- J-
p/sam
oie/oeec
začimba
fuja obilici imerta. Pre/6. Ge/lona
€/a n GvropSrtepcr nasoc/a (/ačomnsz)
tu/je,
o/re
Skrajš-
no. ///te (Vifonvl)
ameriški
lešnik.
ne/cd-neži, neo//-' Vana
ii- mesto obšoi/iži
precizno
metrani-
čarka.
rozvr-
Jcrn/e
zveza.
Združba
mlad
praši-
ček

S. Srk/on mesln/H
grčita.
črka
m/ečna bep -kovina.
kon/sira tjdva vi/7 rep
tuniški
vladar
afriški
veletok
oznaka
Irbanonc
doktor
odnosne
f/us
mizarsko
ored/e
f/nsšo
jezera
moč&i,
Soprog
iudsirč.
Zctni/rnV.
£><2//oba
lf'u6&
Ime
Cimo -
Soir>
CLLklo
kraj r
Romunij/
jucjoz.ap
pr/naši mgt
lapnaan ureditve cvs po.
IDrijboPPc/
pesarg
Jafa l/ Homnr sli. pšan/nerb
podoba.,
te/o,
//akna
brest
načrt
■Za
pat
atlantski
pakt
ruska.
rede:
brazilska
afrža/a
medmet
odmera.
naša
denarna
enota.
srbita
m.
/me
ta zet-zatmek.
ni kep
Stre/no orožje,
kanon
ucenec
Pitagore
del
ledna
am. m. /me
Žern/jc.
dom . mod. o trne
karat-
ni
otok.
nem. ime Za Labo
utežna
enota.
raz bo. -Zobanje
Ural/
Mko
k ra. j pri Vrhniki
krajna koroškem (žibisva/a1
kuj s det
arabski
žrebec.
/bootrcck
Sibirska retzci
fapon
ie/n vadeč.
naša
reka
fs/u)
ejoroV/e / Bd-ja-
rš'
predmeti ženske hicrlene
/me
ras/ista
Sml/ka.
Turčdc
turški
ve tikaš
Žircrnf
/Cos
ce/ole
orper/j
/ide*
nosnica.
pri
konju.
kbrjska
3/ta
kom s f
nba.
p/os%.-
mera
p/es
Zak/j.
račun.
kos
debla.
naš
olo/L
kriienj
no vis vet
letna.
p/a c a da do/ roc/b/ne
naspro/p <j/<ctc/bos j,preg/b
pa/je-
dts/ec.
z. ime
Tioceln*
cr&i
abecede
bolniška brana.
/opal
(ijunač
Tosnefek:
prevo<=£.
redkosh
/arni:o
/bernina
o/unrirj/j
OZ roge/ oZras bi roza
fijer/a
ZaoiRan.
rospid/a
kraj'
Škratov
b/ciJus/
je/osa c/ni
n/ha/_____
psctddbz
ena/zc
/ona/nc*
^ifar/So/g
nežna -
cajne x
mevža-
pasne ' mo-Va/sc.
h/od.
fi/ms/za.
umet-
nost
up/
c/veda
po do -pr? o /
l//efncrrM
mošizo trne