GLASILO SOCIALISTIČNE /.VEZE DELOVNEGA LJU I Ml MOV O ME 310 O MESTO LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto - Izhaja vsak Četrtek — Posamezna številka 15 din - LETNA NAROČNINA 600 din, polletna 300 din, četrtletna 150 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 1200 din oziroma 4 amer. dolarje — TEKOČI RAČUN pri Mestni hranilnici - Komunalni banki v Novem mestu štev. 606-70'3-24 Štev. 7 (465) LETO X. Novo mesto, 19. februarja 1959 UREJUJE uredniški odbor - Odgovorni urednik Tone Gošnik — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 30 -Poštni predal Novo mesto 33 — TELEFON uredništva in uprave št. 127 — Nenarocemh rokopisov jn fotografij ne vračamo — TISKA Časopisno oodletie •Slovenski poročevalec* v Ljubljani Pravilno pojasnjevanje vsebine zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih -zemljišč je končni ukrep, ki na področju stanovanjskega upravljanja ureja družbene in pravne odnose v simislu socialističnih načel. Zakon odpravlja možnost kapitalističnega izkoriščanja poslovnih in stanovanjskih zgradb ter preiprečuje špekulacije z visokimi cenami gradbenih zemljišč. Premalo pa poudarjamo, da s tem zakonom izboljšujemo pogoje za čimhitrejšo in cenejšo graditev stanovanj in drugih komunaln.ih naprav. Tako bo dobil državljan, ki se bo odloči! Za'graditev svoje družinske stanovanjske hiše, veliko ceneje gradbeno zemljišče, saj mu ne bo treba plačevati visokih cen kot doslej in bo tako mnogo prej zbral sredstva, ki so potrebna za investicijo hiše. Občinski ljudski odbor celo lahko skflene, da uporabniki ne dajo nobene odškodnine za zemljišča. Zvezna ljudska skupščina je zaupala izvedbo postopka za ugotovitev predmeta nacionali- Občinske konference SZDL Občinske konference SZDL bodo: v Trebnjem v nedeljo, 22. februarja, v Črnomlju v četrtek, 26. februarja, in v Novem mestu v nedeljo, 1. marca. Vse konference se bodo začele ob Mvclth dopoldne. zacije poseb. komisijam za nacionalizacijo. Te morajo biti ustanovljene pri občinskih ljudskih odborih kot prvostopni organi in pri okrajnih ljudskih odborih kot drugostopni organi, to je, organi, ki bodo reševali pritožbe. Razen občinskih, in. okrajnih komisij so ustanovljene še republiške komisije pri izvršnih svetih ter komisija pri zveznem izvršnem svetu; njihova nalogd je, da skrbe za enotno uporabo določil zakona, za presojo zakonitosti in pravilnosti odločb. Pri OLO Novo mesto in pri vseh ObLO novomeškega okraja so bile že kmalu po izidu zakona imenovane komisija« Njihov sestav se zdaj spreminja in vsklajuje s predpisi uredbe o postopku za nacionalizacijo najemnih zgradb in gradbenih zemljišč. Ta predpis namireč zahteva, da morata biti predsednik in namestnik sodnika ali osebi s pravno izobrazbo, en član in namestnik pa odbornika ljudskega odbora. Tako že sam sestav komisije jamči, da bodo komisije delale družbenopolitično in strokovno-pravno. Teža odgovornosti za pravilno nacionalizacijo je torej na teh komisijah; vendar pa imajo tudi upravni im politični organi nadvse važno nalogo. Komisije za nacionalizacijo in upravni organ v sedanjem razdobju postopka že izvršujejo vse potrebne priprave, da bodo rr.ngle «voje dele čim bolje in, v zakonitem roku izvesti. Le tako r PRVI BRIGADIR Na občinskem komiteju LMS so nam povedali, da je veliko zanimanja za novo delovno akcijo. Prva brigada odide na delovna mesta v Srbijo že prvega marca. Dan za dnem prihajajo nove prijavnice. Brigado bo sestavljala kmečka mladina. Zanimalo nas je, kdo se je letos v občini Videm-Krško prvi prijavil za delovno akcijo, kdo je letos »prvi brigadir«. To je Justin Sribar iz Sel pri Raki. V svojem pismu, ki ga je poslal občinskemu komiteju LMS, je napisal: »Po radijskih vesteh se bo gradnja avtomobilske ceste »Bratstvarenotnosti-k v kratkem pričela. Ker sem že lansko leto sodeloval pri gradnji na odseku Ljubljana—Zagreb, bi tudi letos želel sodelovati na odseku Paračin—Niš.. .*> Obiskali smo ga v njegovi vasi. Naj nam pove nekaj o sebi. »V brigadi sem bil že lani. Delali smo v Prilipah in Mokrioah. N&!a brigada se je namreč selila.« "Kako to. da si se tudi letos odločil za akcijo?« »V brigadi sem se lani marsičesa naučil in videl. Tam so s I roji...« »Si so naučil tudi voziti?« »Niso me pustili na motor, imam namreč šele Šestnajst lel, lani pa sem bil še eno leto mlajši. Upam, da se bom letos tudi to naučil. V šolo ne hodim več. Rad bi se izučil za strojnega ključavničarja. Sedaj je pri nas svet bolj odprt, ko je zgrajena cesta, morda bom Šel v Novo mesto aH pa v Ljubi jar o...« To so želje prvega brigadirja. O sebi ne pove mnogo. Več pove o cesti, ki bo povezala majhne pozabljene vasice, kakor je njegova, in jih približala svetu. Lani se ni upal sam prijaviti v brigado. Mislil je. da ga 2aradi njegovih petnajstih let ne bodo sprejeli Namesto njega je pisal njegov oče In prosil.' da bi ga sprejeli: "Gradi se socializem. Naj tudi moj sin nekaj Prispeva...« Prvega marca bodo mladine! •?<> na novi trasi. Med njimi tudi mladi Justin. In letos je moral obljubiti Sv«jemu očetu, da si bo dodobra ogledal stroje in seveda —da bo tako priden kot lani. -bp se bo moč poslužiti prednosti novega zakona že v letošnji gradbeni sezoni. Samo najemne zgradbe in gradbena zemljišča Razen najemnih zgradb bodo v smislu zakona nacionalizirana tudi vsa zazidana in nezazidana zemljišča, ki leže v ožjih gradbenih okoliših mest in naselij mestnega značaja. Ta postopek pa ne izvajajo komisije za* nacionalizacijo, temveč drugi organi. Zakonodajalec pooblašča republiške izvršne svete, da določijo, kateri kraji se štejejo za mesta in naselja mestnega značaja. V novomeškem okTaju so taka mesta in mestna naselja. Brežice, DObova, Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Straža, Dol. Toplice, Šentjernej, Senovo, Brestanica, Sevnica, Mirna, Mokronog, Trebnje, Kostanje* vica, Videm-Krško in Zužem-beirk. OLO Novo mesto je na svoji seji, 7. februarja 19S9, določil s posebnim odlokom ožji gradbeni okoliš na podlagi predlogov občinskih ljudskih odborov. Odlok mora potrditi Se Izvršni svet LRS. Državljani bodo nato seznanjeni s posebnimi skupnimi odločbami, ki jih bodo izdali upravni organi ob-Činikih ljudskih odborov, katera gradbena zemljišča so nacionalizirana. V teh odločbah morajo biti navedene številke vsake nacionalizirane zemljiške parcele in. objavljen« z razglasom na deski ObLO. Prizadete osebe lahko vložijo pritožbo v 30 dneh od dneva razglasa, kolikor se odločba nanaša na pritožnika. Predvidoma bo razglas nabit proti koncu tega meseca. Pravice in dolžnosti lastnikov nacionaliziranih objektov Pri odgovoru na to vprašanje se bom omejil le na prvo razdobje postopka za ugotovitev predmeta nacionalizacije. Jutri literarni večer v Trebnjem Občinski svet Svobod in prosvetnih društev v Trebnjem bo priredil Jutri zvečer, v petek 20. februarja, ob 19. uri v Domu (ljudske prosvete Mrterarrri večer slovenskih književnikov. Svet vabi k čimvečji udeležbi! Svoja dela bodo brali pisatelji in pesniki France Bevk, Mira Mihelič - Pucova, Tone Pavček, Severin Sali in Ciril Zlobec. Do petka — 55 prijav Poročali smo že, da odide VI. novomeška MDB Katje Rupena na delovišče nove avto ceste v Srbijo konec tega meseca. Odhod bo 28. februarja ob 13. url z novomeškega kolodvora. Do minulega petka se je za prvo brigado prijavilo že 55 fantov |n deklet. Najboljše uspehe so imeli doslej v občinah Sevnica. Senovo in Metlika. 0 skladu za dodeljevanje sredstev družbenim organi-zacijam in društvom Okrajni odbor SZDL Novo mesto bo na predlog OLO sestavil poseben upravni odbor sklada za dodeljevanje sredstev l*x okrajnega proračuna okrajnim družbenim organizacijam in društvom. Sklad bo'upravljal z vsemi sredstvi, ki so namenjena okr. družbenim organizacijam in društvom. Njegov upravni odbor bodo sestavljal) predstavnik; vseh večjih organizacij in društev. Prvi sestanek vseh teh predstavnikov bo jutri ob 16. uri v sejni dvorani OLO Novo mesto. * . Zalton o nacionalizaciji obvezuje vse državljane, civilnopravne osebe (na primer verska združenja, družbene organizacije: SZDL, ZB, , sindikate In druga društva državljanov kot so na primer strelska, planin ska, lovska in podobna društva ki so imela v Jugoslaviji dne 25 decembra 1958 eno ali več stavb ki so z zakonom nacionalizirane, ali pa so imela več zgradb (solastnina) aft posameznih delov zgradb — etažna — >ki jih morejo imeti po zakonu), da prijavijo pri upravnem organu občinskega ljudskega odbora (ki je pristojen za finance) vse zgradbe, Idealne dele zgradb In posamezne del« zgradb, k.i so jih imeli ta dah v lasti (tako na primer vse zgi/adbe, kjer je poslovni prostor). Prijavo morajo vložiti pri tisti Občini, kjer imajo svoje stalno bivališče, pravne osebe pa svoj sedež. Za mladoletne državljane, »a odsotne ali za preklicale osebe so dolžni opraviti prijavo njihovi zakoniti zastopniki oziroma pooblaščenci, 7a zapuščine dediči, za pravne osebe pa njihovi (Nadaljevanje n* 2. strani) VREME ZA CAS OD 20, 2, DO 1. 3. Nekako do 24. februarja še ne kaže na kakšne večje spremembe. V nadaljnjem poteku, najkasneje pa okrog 1, marca, lahko računamo z Izdatnimi snežnimi padavinami in močno ohladitvijo. V.M. »,.. Včasih smo Slovenci sami sebe imenovali narod — hlapcev. Osvobodilna borba nas je preoblikovala v narod — borcev. V sedanjem razdobju osvobodilnega boja rastemo hkrati kot — državni narod, ki gradi svojo ožjo slovensko in skupno jugoslovansko narodno oblast v nerazdružl jivi povezanosti z enako državnimi narodi — federativne, bratske in prav zato močne Jugoslavije. To poslednje dejstvo se je kar najpristneje zrcalilo na prvem zasedanju — prvega slovenskega parlamenta ...« Danes se prebivalci Črnomlja in črnomaljske .občine spominjajo besed velikega državnika Borisa Kidriča - Petra, ki je pred 15 leti govoril na I. zasedanju SNOS — Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta v srcu partizanske Bele krajine. Obletnica prvega zasedanja prvega slovenskega parlamenta je občinski praznik Črnomlja; prebivalcem mesta in okolice za 19. februar toplo čestitamo in želimo novih uspehov pri ustvarjanju socializma! Na sliki: obnovljeni Prosvetni dom v Črnomlju, v katerem je 19. in 20.'februarja 1944 zasedal SNOS — prvi slovenski parlament Odločneje naprej! Sodciiisti«u#%Vt»za delovnega ljudstva n:. društvo bojnih veteranov, ki bi se enkrat na Jato zbrali k porađan?, temveč organizacija, ki nenehno razvija nadaljnji napredek na vseh področjih družbenega življenja V nedeljo, 15. februarja je bila v Metliki redna letna občinska konferenca SZDL. Člani plenuma in delegati osnovnih organizacij so se pogovorili o delu v preteklem letu in nalogah, ki Socialistično zvezo čakajo letos. Konference sta se udeležila tudi ljudski poslanec dr. Jože Vilfan in predsednik okraja Novo mesto Niko Belopav-lovič. Poročilo o delu organizacije v preteklem letu je bilo zelo obširno. Zajelo Je dejavnost vseh družbenih organ i/ac i.i. delo občane, gospodarski razvoj, delo organov delavskega in družbenega upravljanja. Kakor povsod, je tudi v Metliki opaziti premalo sodelovanja med organizacijami. Sindikat, mladina in organi delavskega upravljanja bodo morali letos odločneje odigrati svojo vlogo. Mlada industrija, ki se v Metliki šele razvija, pomeni mnogo, ker je od tega, kako se bo uveljavila, odvisen ves nadaljnji gospodarski rarvoj. Sindikat mora skrbeti za strokovno in ideološko politično vzgojo proizvajalcev, organi delavskega upravljanja pa morajo odločneje posegali v gospodarsko politiko podjetij in brez strahu načenjati vsa vprašanja, ki se pri delu porajajo. Mladino moramo bolj pritegovati k delu in iz mladih ljudi v proizvodnji s primerno vzgojo vzgajati dobre proizvajalce v industriji, z aktivi mladih zadružnikov na vasi pa dobre kmetijske proizvajalce. Predstavnik učiteljev je v razpravi izrazil željo prosvet. delavcev po tesnejšem sodelovanju prebivalstva, organizacij in občine s šolo pri uresni- čevanju šolske reforme, šola bo skušala dajati v bodoče mla-dinV življenjsko vzgojo, ki jo najbolj pogrešamo prj medvojnem in povojnem rodu. Skušala bo dati znanje in izobrazbo, ki ju bo - učenec v življenju res potreboval. V šolah ustanavljamo šolske skupnosti z namenom, da bj že šolske otroke vzgajali v državljane uprav Ijalce. Šolske zadruge bodo vzgajale mladino z raznimi kmetijskimi poizkusi v sodobne kmetijske proizvajalce. V kmečkih mladincih bodo vzbujale voljo do dela In zani manje za opazovanje narave. Tovariša Niko Belopavlovič in dr. Jože Vilfan sta pouda rila, da moramo nenehno težiti za gospodarskim razvojem Novi industrijski obrati, ki jih je Metlika pred nedavnim dobila, pomenijo za to nekdaj gospodarsko zaostalo področje zelo mnogo. Proizvodnja v tovarni trikotaže Beti ne poteka tako kot smo pričakovali. Delavci se izgovarjajo, da je delo zelo naporno, Mi vemo, da so v tovarni nekatere težave, ker nimajo barvarne in sušilnice Z enakirnj težavami se bori vsa naša tekstilna Industrija, saj imamo v Sloveniji le dve barvarni. Ker smo dali v tovarno trikotaže Bati najsodobnejše stroje, vemo da je takega stanja kriva le slaba organizacija dela. V kmetijstvu naš kmet premalo zaupa skupnemu vodstvu in se preveč obotavlja. Leto« uvjamo pogodbeno preskrbo in dajemo kmetu možnost, da že sedaj presodi, če se mu izplača delati. Kmet je pre malo odločen, moral se bo hitreje usmeriti ' tja, kjer ima ugodne gospodarske možno: i* i V proizvodnji uveljavljamo na. čelo: več blaga in ceneje. Z do seženimi uspehi se ne smemo nikdar uspavati, U-r gre razvoj svojo pot naprej. Po osvoboditvi smo stopili na pot samostojnega napredka "a vseh področjih. Socialistična zveza se premalo ukvarja z razglabljanjem o tem, da ■ osvoboditvijo domovine še nismo opravili vse svoje vloge. Iz dneva v dan rast#J0 in bodo rasle nove naloge. Socialistična zveza mora v občinj ustvarjati moralnopolitično vzdušje boja, neprestanega boja za napredek. Naša patriotična dolžnost je, da tud] danes nadaljujemo boj v želji, ne zaostajati za gospodarskim napredkom ostalih področij Slovenije in Jugoslavije. Po tej poti moramo iti v Metliki v gospodarski in kmetijski proizvodnji s Socialistično zvezo na čelu. SZDL ni organizacija bojnih veteranov, ki se zbero vsako leto enkrat na paradi, ampak je organizacija, ki svoj boj nenehno nadaljuje na drugih področjih vzporedno ' razvojem OD 1. JANUARJA DO 16. FEBRUARJA 1959: 1759 novih naročnikov Nadaljujemo z obvestili o novih naročnikih okrajnega glasila SZDL. V minulem tednu se je na DOLENJSKI LIST na novo naročilo 167 naročnikov, od začetka januarja do ponedeljka, 16. februarja pa že 1759 novih naročnikov iz tehle krajev: , Občina BREŽICE......... 283 novih naročnikov Občina SENOVO......... 106 novih naročnikov Občina SEVNICA......... 339 novih naročnikov Občina VIDEM-KR9KO ..... 165 novih naročnikov Stari del okraja.......... 657 novih naročnikov Razne pošte v FLRJ...... 181 novih naročnikov Inozemstvo............. 28 novih naročnikov Sporočamo, da prvih 6 številk letošnjega letnika nimamo več na zalogi. Preberite današnjo objavo o podaljšanem roku za plačilo polletne naročnine na tej strani! Povabite tudi vi znance, sosede in prijatelje med redne naročnike najbolj razširjenega pokrajinskega tednika v našem okrajul OBVESTILO vsem naročnikom in bralce n< DOLENJSKEGA LISTA! Na nenehna vprašanja številnih naročnikov in bralcev sporočamo: zaradi bolezni uslužbenk uprave našega tednika in izrednega navala novih naročnikov nismo uspeli pripraviti vseh izterjevalnih položnic za plačilo naročnine za prvo polletje 1959. To delo je v teku in bodo pošte, ki doslej še niso prejele položnic, te dobile v tem in prihodnjem tednu. Da bi omogočili vsem starim in novim naročnikom udeležbo v velikem novoletnem nagradnem žrebanju smo podaljšali vplačilni rok za naročnino prvega polletja do 15. marca 1959 Tudi vsi tisti, ki si bodo Dolenjski list na novi. naročili do 15. marca in ga dotlej plačali, bodo sodelovali v nagradnem žrebanju. Naročnike zato prosimo, da ne nadlegujejo pošt in pismonoš, ker jih bodo ti zanesljivo obiskali v tem ' prihodnjem tednu. Prosimo, da pripravite 300 din za polletno naročnino in s tem olajšate odgovorno delo naših pismonoš in poštarjev. Naročniki v manjših krajih LRS izven novomeškega okraja in v ostalih republikah v državi naj naročnino "nakažejo s položnico, ki so jo dobili v novoletni številki Dolenjskega lista. Ce položnice nimajo, naj kupijo na najbližji pošti obrazec čekovne položnice in nanj napišejo našo številko: DOLENJSKI LIST, NOVO MESTO — račun štev.: 606-70 3-24. Pregled vseh pripravljenih daril bomo v kratkem objavili. Ponovno vabimo vse naročnike in bralce našega tednika, da pokažejo list sosedom, prijateljem in znancem ter jih povabijo v krog stalnih naročnikov glasila okrajnega odbora SZDL Novo mesto. UREDNTSTVO IN UPRAVA 0 NACIONALIZACIJI (Nadaljevanje s 1. strani) predstavniki. Ta načela veljajo tudi za naše državljane, ki živijo v inozemstvu. V primerih, kjer je lastnina na hiši razdeljena na idealne deleže, so dolžni izvršiti prijavo vsi solastniki in to vsak zase, ker je možno, da Lma solastnik v lasti že druge stavbe. Rok za vložitev prijave bo določen ■ posebnim iav-nim razglasom predvidoma še ta mesec ali v začetku prihodnjega meseca ter bo verjetno Pocenit 7 tekstila — pomemben ukrep Prejšnji teden so z. odlokom zveznega Izvršnega sveta pocenili bombažne tkanine za 10 odstotkov tn svilene tkanine za 12 odstotkov. Osebna potrošnja državljanov se bo s tem močno povečala. V državi pomeni znižanje teh cen skupen prihranek 9 milijard dinarjev, ki bi jih potrošniki sicer morali dati za tekstil. Pocenitev so kupei povsod topio pozdravili. enomesečen. Priporočljivo je, dd prizadeti vlagajo prijave točno in pravočasno ter da si ne razlagajo zakonitih predpisov preveč po »svoje. To naj raje prepustijo komisijam, ki so dolžne zakonito ukrepati. Le na ta način se bodo izognili morebitnim nevšečnostim. Zakon namreč določa, da se tisti državljani, k, ne bodo vložili prijave za ugotovitev predmeta nacionalizacije, kaznujejo z zaporom do enega leta, civilnopravne osebe, družbene organizacije in druga društva pa za prekršek z denarno kaznijo do 1 milijona dinarjev. Upam, da ne bomo povečevali števila kaznivih dejanj še a ten\I kršitvami, saj ni nobenega razloga za nezaupanje v zakonito izvedbo postopka, nepremičnin pa tudi tako ni moč skriti. Prijava za ugotovitev predmeta nacionalizacije se vlož' na obrazcu, ki ga predpiše zvezni državni sekretariat za linan ce. Obrazce bodo dobili prizadeti brezplačno na svojih občinah takoj po razglasu. Občin« NOTRANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Danes se Je prvič • t letošnjem letu se- li Umil šla republiška ljudska II skupščina. Zasedanje II II In II I jevv novem poslopju, H II II VI ki ,e bil° d°*raje- no nedavno tega. — ■ W " V novi palači bodo odslej snovali in razpravljali o vseh najvažnejših nalogah ter načrtih naše republike. To bo središče slovenskega gospodarsko-politlčnega delovanja "i— sedež našega najvišjega predstavništva. Najvidnejši umetniki so okrasili palačo. Slikar Slavko Pengov je v veliki dvorani ustvaril veliko fresko »Zgodovina Slovencev«, kiparja Zdenko Kalin in Karel Putrih pa sta pri vhodu postavila vrsto kipov, ki prikazujejo najrazličnejše dejavnosti gospodarstva pa vse do umetnosti, znanosti in podobno. Kot smo zvedeli, si bodo lahko ta dom ljudske oblasti ogledovali tudi državljani, saj bodo za to določeni posebni dnevi za obiske. Prepričani smo, da bo zanimanje za ogled ljudske skupščine zelo veliko. Na prvem letošnjem zasedanju proučujejo danes poslanci poročilo o delu izvršnega sveta v preteklem letu. Na osnovi ustavnega zakona mora namreč izvršni svet vsako leto povedati poslancem, kaj in kako je delal, prav tako pa jih mora opozoriti na naloge, na probleme in težave, ki so ostale še nerešene. Preteklo leto je pomenilo pomemben korak pri utrjevanju in razvoju komunalnega sistema. Težišče neposrednega upravljanja se vsebolj prenaša na občino kot najbolj neposredno družbeno skupnost. Hkrati okraj vedno bolj Izgublja vlogo administrativno-političnega usmerjevalca ter postaja samo še ozemeljsko zaokrožena skupnost komun. S tem bo v veliki meri odpravljeno administrativno reševanje javnih zadev od zgoraj, uveljavljalo pa se bo upravljanje v komuni pri katerem sodelujejo ,vsi prebivalci. Poročilo ugotavlja, da se je tudi finančni položaj občin v preteklem letu okrepil. Novi viri dohodkov, zlasti prispevek k proračunom iz osebnega dohodka delrvcev in uslužbencev, so v preteklem letu žc povečali finančna sredstva občine, vendar pa finančni položaj občine s tem še iti rešen, marveč ostaja slej ko prej eden glavnih problemov komunalnega sistema. Lani so se dokaj dobro uveljavili tudi zbori proizvajalcev, bolj v industrijsko razvitejših občinah in manj v tistih, kjer je 'pretežno kmetijstvo. Z združevanjem nekaterih občin so prišli do še večje veljave tudi krajevni odbori kot pomožni organi družbenega samoupravljanja v naseljih. Krajevni odbori so se izkazali kot nepogrešljiv sestavni del mehanizma samoupravljanja delovnega ljudstva v komuni. Se nadalje pa je šibka točka naših ljudskih odborov njihova uprava. Se vedno skušajo občine povečevati število upravnih uslužbencev, toda to ne zaradi novih nalog, pač pa predvsem zaradi pomanjkljive strokovne usposobljenosti že zaposlenih občinskih nameščencev. V preteklem letu se je pokazalo, da lahko nekatere občine združimo, kajti izkušnje so pokazale, da bodo večje občine ponekod boljše uspevale. Prej smo imeli v Sloveniji 122 občin in 9 okrajev. Po zadnji združitvi imamo v naši republiki 8 okrajev in 92 občin. Poročilo izvršnega sveta razpravlja še o družbenem samoupravljanju, o notranjih zadevah, gospodarstvu, šolstvu kulturi in prosveti itd. Na zasedanju razpravljajo poslanci tudi o dveh novih zakonskih osnutkih, ln sicer o zakonu, ki bo zaščitil naravne lepote, ter zakonu o veterinarski službi. bodo morale primerno pouči i; za to določene uslužbence, d so preletela tunizijsko r-TrrVn* 1" wnt"*j«rai;i strojnicami vas približno 13 km cd alžirske meje. Dva vaSCana sta bila ubita, osem pa Jih Je bilo ranjenih. Tunizija Je ostro protestirala pri francoski vladi. • Predsednik Italijansko republike je Imenoval Antonija Segnija za novega predsednika krščansko demokratske vlade. Segnl bo vodil tudi notranje ministrstvo, Pella bo zunanji minister, obrambni minister pa bo voditelj skrajnega desnega krila stranke Andreotti. Nova vlada se bo v parlamentu naslanjala na manjše desničarske stranke, to Je na liberalce, monarhiste In faSistc, vse druge stranke: komunisti, socialisti, socialni demokrati ln republikanci pa bodo v opo* ziciji. • Organi sovjetskega komiteja državne varnosti «o v zadnjem času aretirali več agentov ameriike ln turske obveščevalne službe — poročajo iz Moskve. Poročilo sovjetske časopisne agencije TASS omenja tri aretirane agente in še enega, ki je bil ubit, ko je hotel prekoračiti sovjetsko mejo. O V dolini Cauca v južno-ameriški drŽavi Kolumbiji so razbojniki napadli neiko majhno sladkorno tovarno. Pobili so 13 oseb. Napad je preživel samo šestnajstletni mladenič, ki Je pozneje razkril podrobnost] o tem zločinu.. OB STIRIDESETLETNICI KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE REVOLUCIONARNO GIBANJE NA DOLENJSKEM V LETIH 1918 DO 1941 FRANCEK SAJE Prvi komunistični organizator v Kočevju je bil Josip Birsa. 2e kot dijak y Gorici j;; pred prvo svetovno vojno sodeloval v JSDS. Med vojno je bil v Švici, januarja 1919 se je vrnil v Ljubljano in dobil kot profesorski kandidat mesto suplenba na kočevski gimnaziji. Tam se je povezal z delavci, širil med njimi komunistične ideje in se oktobra 1919 tudi formalno vpisal v JSDS. Na zashšanju pred policijo v Ljub-ljaniV7. maja 1920 je o svojem delu priznal: »V Kočevju sem držal večkrat kulturne in gospodarske shode, uvedel politično šolo ter ustanovil konsumno društvo. Tudi na deželi sem nastopal večkrat kot govornik.« Socialdemokratski funkcionar Ignac Mihevc pa j'e dal ljubljanski policiji 30 aprila 1920 naslednje podatke o Birsi: »Prof. Birsa mi je poznan. Le-ta je pre-mogoikopno delavstvo v Kočevju, ki je bilo preje najbolj vzorno in mirno, popolnoma shujskal. tako da so tam štrajki nekako na dnevnem redu in da med delavstvom raste nezadovoljstvo od ure do ure...* Ko je Birsa položil temelje komunističnemu gibanju na Kočevskem, je marca, 1920 dobil šestmesečni študijski dopust, da bi dokončal študij. Pred odhodom iz Kočevja je irnel^ 5. marca 1920 poslovilen večer s komunističnimi zaupniki, ki jim je razložil tedanjo politično situacijo v svetu in v Jugoslaviji ter jim dal navodila, kako naj razbijejo shod reformista Cobala, ki ga je ta napovedal za 7. marec 1920. Po odhodu iz Kočevja je sporočil Le-mežu, naj v Kočevje in okolico pošiljajo, 1000 Uvodov komunističnega lista »-Ujedinjenje«« in 100 izvodov revije »Naši zapiski««, ki so jih prav. tako izdajali komunisti. Hkrati' mu je dal seznam komunističnih znupnikov v Kočevju: »Kolportažo je prevzel s. Josip Haupt-man, Premogokop — nova kolonija. Dalje pošiljajte... vobče vse ostale tiskovine s. Alojziju Kerše, Premogokop 212. Tretji moj zaupnik je s. Anton Kink, ki ga poznaš. Četrti pa Anton Kastelic, Premogokop, Trdnjava. Mene vse zaboli, ko samo pomislim, da moram v tem važnem trenutku odpovedati delu, ker vem, da sem skoraj neizogibno potreben...« Birsa je tako pisal Lemežu 8. marca 1920. Cez štiri dni se je še udeležil konference komunistične Delavske socialistične stranke, nato pa ' nadaljeval študij in se poli- tično paslviziral. Kasneje je postal novinar pri liberalnem dnevniku »Jutro«. Po Birsovem odhodu iz Kočevja so se socialdemokrati skušali polastiti kočevske politične organizacije. V ta namen so na shod v Kočevju 21. marca 1920 poslali.so-ci ildemokrata VVallisa iz Maribora, ki je kočevske delavce pozdravil v imenu Social-demokratične stranke iz Maribora. V svojem govoru je naglašal, da se mora delavstvo organizirati in se nikakor ne sme cepiti. Za njim je spregovoril Gustinčič, ki je izjavil, da ne, prinaša več pozdravov So-cialdemokratične stranke, ampak Delavske socialistične stranke, ki se bo 11. aprila na svojem strankinem kongresu združila s stranko vsega komunističnega proletariata v Jugoslaviji. Polemiziral je z VVallisem, da se proletariat v Sloveniji ne cepi, ampak se hoče le še bolj okrepiti. Zato pa je zapustil svoje dosedanje desničarske voditelje in se postavil na lastne noge. (»Ujedinjenje«, 31. III. 1920.) Cez dva dni - 23. marca 1920 - je bil v Kočevju izreden občni zbor socialistične politične organizacije. Na njem so komunisti pojasnili delavcem vzroke razkola v JSDS tn razložili sodelovanje socialnode-mokratskih voditeljev z meščanskimi strankami v beograjski in ljubljanski deželni vladi, proti čemer so delavci izrazili svoje ogorčenje. Na koncu so izbrali krajevni odbor komunistične Delavske socialistične stranke. Za predsednika so izvolili Alojza Keršeta, za podpredsednika Franca Kosca, za tajnika Alojza Novaka, za blagajnika Josipa Kreuzmaverja, za odbornika Franca Pečnika in Ivana Erkerja, za preglednika pa Blaža Goljo in Franca Wolfinga (»Ujedinjenje««, 7. IV. 1920.) Tako je bila v Kočevju ustanovljena močna in borbena komunistična organiza- cija. Pod vplivom kočevskih rudarjev so se tudi vse ostale lokalne organizacije JSDS v kočevskem okraju, ki so bile skoraj v vseh občinah, pridružile komunistični Delavski socialistični stranki za Slovenijo. Kočevsko sindikalno podružnico Unije rudarjev so komunisti dobili v svoje roke že novembra 1919, ko je na pritisk komunističnega delavstva moral odstopiti dotedanji predsednik podružnice socialdemokrat Ivan VVindischmann, strelni mojster na rudniku. Za predsednika je bil izvoljen komunist Anton Kink, za tajnika pa Alojz Novak, ki je bil hkrati tajnik krajevne komunistične politične organizacije. (Okrož. sodišče v N. m., sodni spis proti F. Nick, 1. 1920.) V novomeškem okraju Nekdanji Novomeški okraj je bil 1. 1918 agraren brez vsake industrije, če izvzamemo nekaj večjih žag. Novo mesto pa je bilo ob prevratu izrazito uradniško in trgovsko — obrtniško mestece. V njem so vladali tako zvani »pur-garji« na čelu s konservativnim liberalnim županom, ki ga je socialistični »Ljudski glas« 27. junija 1919 po pravici ošibal, da »gospodari v občini in z njenim premoženjem, kakor kakšen paša*. Tudi v prvih petih letih po prevratu od 1. 1919 do 1923 ni mestece doživelo nika-kega gospodarskega razvoja. L. 1900 je imelo 249 hiš z 2160 prebivalci, 1.1923 pa 298 hiš z 2354 prebivalci. Toda ta razvoj in prirastek je nastal v glavnem pred vojno, saj so v petih.letih 1919-1923 v mestu sezidali le 8 novih hiš, torej eno in pol na letol (J. Jarc, Novo mesto in njegova prost gas. četa, 1936, str. 47 in 49.) Razen teh hiš so 1.1919 začeli graditi in naslednje leto zgradili majhno električno vodno centralo pod Lukenjskim gradom pri Prečni z močjo 90 konjskih sil. Kasneje jI je bila pridružena še kalorična centrala pri kolodvoru s 60 konjskimi silami. (Ing J. Germ, gospodarski razvoj Novega mesta In okolice, Dolenjska, 1938, str. 145.) Ker sta obe centrali letno proizvajali okrog 300.000 kilowatov električne energije, je pomanjkanje elektrike dušilo vsak gospodarski razvoj mesta in okolice. Tako so na primer,vsi novomeški obrtniki smeli imeti le za 25 kilowatov vseh strojev, ki pa so porabili skoraj četrtino celotne novomeške električne energije! Proletaria* je bil edino na železniški postaji, kjer je bilo zaposlenih okrog 130 delavcev in nameščencev. Dodati jim moramo še nekaj desetin novomeških trgovskih in obrtniških pomočnikov. In to je vse. Zato so železničarji tvorili jedro revolucionarnega gibanja. Avstrijska socialdemokratska Zveza kovinarskih delavcev, v kateri so bili pred vojno in med vojno organizirani železničarji, je ob prevratu l. 1918 razpadla. Šele 16. decembra 1918 je bila na Slovenskem organizirana nova socialistična Splošna že-lezničarska organizacija za Jugoslavijo. Pred vojno in med njo so bili tudi novomeški železničarji organizirani v Zvezi kovinarskih delavcev. Socialisti so bili: Šilih, Tscharf, Tvrdy, Spendal in nekaj drugih. L. 1915 se jim je pridružil Jožef Hvala in L 1916 Franc Vovk. (Podatki J. Hvale in F. Vovka.) Ob prevratu je liberalni buržoaziji s svojo demagogijo uspelo, da je mnogo slovenskih in skoraj vse novomeške železničarje organizirala v svojo »žolto« organizacijo Zvezo jugoslovanskih železničarjev. V nedeljo, 8. decembra 1918, je bil v Ko-šakovi gostilni • Novem mestu shod JSDS, na katerega so prišli predvsem delavci ln kmetje iz okolice. Na shodu so naglašali potrebo organizacij. (»Naprej«, 13. XII. 1018.) 00040800020106000001080500020002000307010001060407000200010102000000010908110809081002110701000201010000000100010006050100000200000100000008040109060053000810010200020002000408020905010900020100021008000803080002010801010017000200080200050102000000020102005323000002020100 *t*v. 7 (465) »DOLENJSKI LIST« Stran S Da bi bili zdrav »Lani je- zdravstvena služba Usmerila svoje delovanje v gradnjo zdravstvenega dcma v Čr.noml'ju in zdravstvenih postaj la podeželju. Črnomaljski zdravstveni doon smo s preseli-Vljo v nove prostore razširili tako, da imamo zdaj v njem posvetovali nico za matere in otroke in splošno ■ ambulanto ter upravne prostore. V njegovih Nekdanjih prostorih je zobna ambulanta in protituberkulozni dispanzer. Letos nameravamo v prvem nadstropju urediti še eno splošno ambulanto in vrsto drugih zdravstvenih ustanov. Vendar ne vemo, kako nam bo to uspelo, ker bo letos v občinskem proračunu zelo malo sredstev za negospodarske investi- Tudi šahisti tekmujejo Šahovsko društvo Črnomelj ima svoj prostor v zgradbi občinskega komiteja. Odprt Je 3—4-krat na teden. Društvena soba Je skromna, a vendar imajo Jo, vsekakor boljšo kot v Novem mestu, kjer «najo šahisti turnirje, tekmovanja in treninge v kavarnah, restavracijah in točilnicah! Starejšim izkušenim črnomaljskim ša-"ovskim »mačkom« resno konkurira mladina. M'.adi šahisti jih večkrat prisilijo, da položijo orožje. prav Zato bo letošnje društveno Prvenstvo, ki se t>o začelo še v Jem mesecu, zanimivo ln se obetajo presenečenja. Za občinski praznik Je društvo Prevzelo organizacijo 14-dnevnega hipnega turnirja, ki bo končan na sam praznik. Zmagovalna eki-Pa bo prejela prehodni pokal, ra-tei?a pa bodo dobile najboljše e^'-Pe tudi praktična darila, ki so Jih prispevala podletja »Belokranj-s%«, Splošno trgovsko podjetje, **lt. Rudnik Kanižarica m druga. cije. Štipendiramo dva zdravnika stažista, ki bosta letos prišla v službo. Enega bomo namestili n,a Vinici, enega pa v Črnomlju, zato bomo morali vprašanja investicij nekako rešiti, da bi zdravnika imela vsaj osnovne pogoje za delo. VAS POTEGNE NAJVEČ. . . Največje breme je za nas brezplačno zdravljenja kmečkega prebivalstva in oskrba socialnih podpiranoev ter defektnih v raznih domovih. Kmetje radi poudarjajo, da vzdržujejo z davki črnomiaOjsko občino, vendar je stvar prav nasprotna. Lani so kmetje plačali 28 milijonov dinarjev davkov, za zdravstvo na vasi pa smo dali 15 milijonov;' v tem znesku pa niso upoštevani Invalidi In socialni podpiran-ci ter razni izdatki za njihovo zdravljenje. Ce razen tega upoštevamo še izdatke, ki jih ima občina pni šolstvu, bomo zlahka ugotovili, da iz vasi prejmemo mnogo manj, kot pa ji damo. PREVENTIVNA SLU2BA Zadnja leta ji posvečamo veliko pažnje. Medicinske sestre in, babice opravljajo patronažno službo. Na Vinici in v Črnomlju imamo posvetovalnici za noseče žene ter matere z otroki. Odstotek žena, ki rodijo doma, je zelo neznaten v primeri s tistimi, ki rodijo v bolnišnici. Obe posvetovalnici, ki sem ju pravkar omenil, sta opremljeni iz sredstev mednarodne zdravstvene organizacijo UNICEF. Veliko težavo imamo z zdravljenjem dolgotrajnih bolezni in bolnikov, predvsem tuberkuloznih. Pogosti so primeri, da bolniki, ko so jih y bolnišnici vsaj malo pozdravili in poslali domov, ne upoštevajo prejetih navodil ter se opijajo in prehladno. Razen tega je ponekod težko vprašanje tudi alkoholizem. Otroci so v taikih krajih podhranjeni lm zelo slabo oblečeni. O boju, ki bi bil učinkovit proti tem težavam, raomiišljamo že dlje časa ln smo prišli do zaključka, da je reševanje tega vprasanjja zvezano z daljnim vztrajnim delom. Pomembno vlogo bodo imeli predvsem prebivalci.« Tako nam je probleme zdravstvene službe v občini opisal Janko Štrukelj, načelnik oddelka za zdravstvo pri ObLO Črnomelj. Pozdrav za praznik Črnomelj v zimskem popoldnevu Letos 19. februarja bo minulo 15 let, odkar je v Črnomlju zasedal Slovenski narodnoosvobodilni svet — SNOS. Ta dogodek je bil eden izmed najvažnejših mejnikov nadaljnjega razvoja NOB za dokončni obračun z okupatorjem in njegovimi hlapci, ker je položil temelje slovenski državnosti — demokratični ljudski oblasti tia Slovenskem v okviru FLRJ — oblasti, zrasile iz revoiu(xonarnega boja slovenskega naroda in, vseh jugoslovanskih narodov. V to zgradbo je slovenska ljudstvo kot vsi jugwlovili zaman. Na vsakem koraku vidimo, da smo na temeljih, ki jih je zasedanje SNOS še poglobilo, dosegli tudi pri nas v razvoju oblasti, gospodarstvu in na vseh drugih področjih družbe- Obisk v BELOKRANJKI Delo gozdarjev Referat za gozdarstvo pri občini Črnomelj opravlja upravne gozdarske posle v občini, operativne pa Gospodarsiko-lesna poslovna jveza Novo mesto. Pod svojo kontrolo Imajo samo na področju olvše občine Črnomelj po katastru 8.795 ha privatnih gozdov, po °ceni dejanskega stanja pa približno 12.800 hektarjev. Njihov letni plan eeenje Je 19 tisoč kubičnih metrov. Pri Iglavcih *° še za 201) kubičnih metrov pod planom, pri lesu za lansko porabo Pa so plan presegli za 200 kubičnih metrov, pri listavcih pa so Se za l.ooo kubičnih metrov pod planom. Računajo, da bodo do Konca Planskega leta, se pravi do :u. marca, plan v celotf dosegU. Les razdeljuje posebna komisija. Gradbeni les dobe prvenstveno tisti, ki zidajo hiše, pa nimajo svojih gozdov. Imeli so dobro urejen igiozdnl red, ki pa zdaj ni ve« tak. V tem Planskem letu so zabeležili že 132 sečenj na »črno«. Lani so na približno 18 hektarih posadili 80.200 sadik. Za naravno osemenitev tal so pripravili sikoraj I hektarov zemlje. Na 13 hektarih so obkollcill 65.000 sadik teT obželi travo in praprot na 32 hektarih, kjer imajo posajene sadike. Plevel so očistili na Približno 23 hektarih zemlje, na kateri rastejo r*zne kulture. Starih posek so pripravili za pogozdovanje 13,5 hektarov, nasade pa so izpopolnili e-konov. To je gotovo eden izmed večjih uspehov organizirane proizvodnje. Sodelovanje v Jesenski setvi lani predstavlja nadaljnji korak v organizaciji proizvodnje. Plan setve v kooperaciji je bil Izpolnjen s 66 odstotki. Od planiranih 172 ha je bilo v občini posejanih 114 ha z intenzivnimi italijanskim sortami pšenice. Belokranjski kmetovalci imajo z italijankami že večletne izkušnje in so zadovoljni s pri- delki. Danes seje Bela Krajina že okrog 45 odstotkov italij&nk. Pridelek pšenice se je lani gibal v mejah med 15 in 25 q na ha. Rekorderji so dosegli tudi 50 q in več. Tudi hibridna koruza, ki &mo jo lani prvič v nekoliko večjem obsegu sadili, je iiala pri dobri agrotehniki ln skrbnih proizvajalcih zelo visoke pridelke in sicer preko 60 q zrnja na ha. Dovoli pa je Idlo primerov, ko je ob pozni setvi jn pomanjkljivi »skrbi popolnoma odpovedala. Letos bo posajenih ■ hibridno koruzo v občini 105 ha njiv. Za proizvodnjo bodo Izbrane najboljše njive, kjer se polno gnojenje izplača in kjer Je možna strojna obdelava. Razen kooperacije v proizvodnji koruze bo organizirana proizvodnja tudi Pri krompirju in travnlštvu. STELJNIKI, HMELJIŠČA Steljnikov bo v letu 1959 kultivirano 109 ha in sicer na področju zadruge Črnomelj in Dragatuš. Dela so se sicer zaradi kreditnih poslov nekoliko zavlekla, bodo Pa sredstva že v tej zimi na razpolago. Melioracije bodo leto^s nadaljevane tudi na področju zadrug Gradac in Metlika. Tako hit do spomladi 1960 kultiviranih okrog 400 ha, v letih 1960-61 pa nadaljnjih 400 ha. Načrt predvideva v prvih letih močno mineralno gnojenje in odreja kolobar z 25 odstotki žit, 25 odstotkov okopavin travnih deteljin. Ugodnejše lege bi se kasneje lahko uporabile za »adno proizvodnjo, klimatsko manj ugodne pa za hmeljišča. Pridelane količine krme bodo predstavljale osnovo za bodoča Pltališra prašičev in goveje živine. Čeprav kolobar na melioriranih steljnikih ni videti intenziven, se bo po izvršenih delih bruto proizvodnja na teh zemljiščih dvignila za 12-krat, t. j. od prvotnih 8.000 din po ha na 109.000 din po končanih melioracijah. PROIZVODNJA HMELJA se bo letos v naši občini razširila od 5 na 11 ha, s čimer pa še vedno ne bo dosežen perspektivni plan. Proizvodnja v prvolet-nem hmelju Je bila več kot zadovoljiva. Pohvaliti je treba predvsem kvaliteto, saj je bil hmelj iz nasadov v Črnomlju, z izjemo 35 kg, Ves uvrščen v II. razred. Letos bo zgrajena v Črnomlju tudi hmeljska sušilnica, ki bo sušila hmelj lz nasadov v Črnomlju in Dragatušu. Kmetovalci se za novo kulturo zelo počasi ogrevajo, kar je tudi prav, saj terja hmelj veliko mero strokovnega znanja ter vestnega in skrbnega gospodarjenja. V dnevih, ko Je dela v hme- ljiščih dovolj in ga tudi v vinogradu ne manjka, bi utegnila konkurenca »trtja« močno škoditi uspavanju in kvaliteti hmelja. Važno je, da hmeljišča načrtno obnavljamo in da rešujemo od primera do primera vprašanje kadra in strokovne delovne sile. INVESTIRANJE V KMETIJSTVU Ce so nam pred nekaj leti lokalna inve sticijska sredstva ostajala neizkoriščena, jih imamo danes povsod premalo. Lanj smo vložili v kmetijstvo 15 milijonov dinarjev, od tega približno milijon v kmetijske gradnje, 7 milijonov v stroje, 5 milijonov v hmelj in milijon in pol do dva v sadjarstvo V prvih mesecih leta 1959 bo strojna oprema zadružnih organizacij povečana za nadaljnjih 20 milijonov. S to mehanizacijo bo možna strojna žetev in mlačev s kombajni, strojna priprava zemlje in setev ter košnja na vseh za stroje primernih njivah. Za kultiviranje steljnikov bomo porabil j letos 17 milijonov dinarjev, za nova hmeljišča šest milijonov, za hmeljsko sušilnico pa 10 milijonov dinarjev. Pri takšnem investiranju lokalni skladi niti ne zadoščajo za lastno udeležbo in so pri kreditih angažirana v največji meri okrajna in republiška sredstva. Upravičeno lahko torej pričakujemo, da se bo tudi kmetijstvo v občini Črnomelj počasi izkopalo iz svoje toliko opevane zaostalosti in sprejelo nove, napredne jn intenslv-ne oblike. Da bomo to dosegli, ho s«eveda treba vložiti veliko skupnih naporov pi do bro mero trdne volje. S* SPOMINI NA BORBO V Klevevžu pri Smarjeti je bila gra.Sčinu z mnogo zemlje, last graščaka Ulma, ki j« spričo naraščanja osvobodilnega gibanja pobegnil v začetku 1942. leta. Graščak je bil osovražen, saj je izzemal okoliške bajtarje, da so mu delali na spo-lovino. boljše je ostalo njemu, slabše pa kmetu-dninarju. Ker so bile njive zasejane z različnimi kulturami, je bilo potrebno, da se zemlja čimprej razdeli kmetom. Rajonski cdbor OF Smarjeta je sklical širši sestanek z aktivisti rajonskega odbora Skocjan in naredili so skupen načrt za razdelitev. V zvezj s tem je bilo tudi več mno/.ičnih sestankov. Spominjam se takega sestanka, ki je bil 4. junija 1942. leta v Slapah. Sestanek je vodil neki Gašper, imena ne vem. Na sestanku je bilo mnogo ljudi iz bližnje in daljne okolice. Izvolili so odbornike, ki so zastopali posamezne vasi, in sicer: Zbure: Franc Pirnar, ki naj bi bil obenem oskrbnik ln čuvaj (prej je bil dninar pri graščaku). Zalog: Viktor Granda. Dol-Čelevec: Anton Lindlč 4 Zagrad, Velike m Male Poljane, Klenovik: Pavle Markeljc in Ferdinand Žužek. Srnarjeta-Gorenja vas: Franc Klemenčič. Ti odborniki so sestavili listo interesentov, katerim naj bi se dodelila zemlja. Spominjam se, da se je upoštevalo socialno najbolj šibke in pa pripadnost osvobodilnemu gibanju. Pri sami razdelitvi zemlje smo bili navzoči: jaz, član rajonskega odbora OF Smarjeta, Karlovšek trgatvi. Del vina so odpeljali partizani, del pa ga je dobila bela garda. Ker se je pričela ofenziva, je grozdje ostalo v vinogradu. Po ofenzivi so ga hodili trgat partizani in belogardisti, nekaj pa so ga pobrali ljudje. Interesentov pri delitvi vinograda je bilo okrog 40, kolikor se spominjam. Najprej sva z Mico dodeljevale po 10 vrst, ker smo videle, da ne bo zadostovalo,/ smo dodelile največ 7 vrst. Tudi tu je bilo načelo, da so dobili tisti, ki niso Imeli svojega vinograda in da so bili naši somišljeniki. Med drugimi so dobili Pepi in Hans Blatnik. Tončka Virt, Jože Eržen iz Jeprjeka, Alojzija Povše iz Klenovika, Nande Žužek iz Zagrada, Kocjan Zore in drugi. Razen vinograda je imel graščak Ulm na našem terenu še velik gozd v Zagradcu ln pri Sv. Tomažu. Tudi za gozd je Imel graščak postavljenega oskrbnika Frica Marjetica z Zlo-ganjske gore. Ze graščak je prej dajal revnim kmetom drva, listje in kole za vinograde, kar so morali seveda odslužiti z delom. Kot članici rajonskega odbora OF Skocjan sva z Mico sklonili, da gozda ne razdelimo, ker bi ga kmetje prehitro uničili. Obdržali sva še naprej za oskrbnika Frica Marjetica, ki pa ni smel brez naše vednosti ničesar izdajati. Tako sva z Mico »strokovno* pregledali in odločili, kje se sme sekati drva in kje se sme grabiti listje. Dajali sva nakazila za sečnjo drv in sprejemali denar. V gozdu pri Sv. Tomažu sva dale posekati nekaj smrek, katere smo zamenjali za suhe deske pri kmetih. Deske smo potrebovali za bunkerje. To delo sva opravljali skupno do junija 1943, ko sem odšla na okrožje Novo mesto. Poleti 1942 je bil že razkrinkan »Štajerski bataljon«, ki se je zadrževal pod Gorjanci in v okolici Novega mesta. Partizani so nosili v tem času trakove raznih barv na bluzah, včasih so menjali trakove tudi dvakrat na dan. Partizani, ki so se mnogokrat zadrževali v tem času pri nas, so pripovedovali o grozodejstvih, ki jih je počela ta sovražna enota. Znašali so se nad kmeti, ki so jim dajali hrano v dobri veri, da so partizani. Pred ofenzivo so pričeli s hajkami tudi na nas aktiviste. Prav tako so v tem času tudi Italijani požigali in bombardirali slovenske vasi pod Gorjanci. S terorjem so hoteli zavedne ljudi odvrniti od sodelovanja v NOP. Po italijanski ofenzivi 1942. leta Je odšlo tz vasi Zagrad, Klenovik, Goriška vas in Vel. Poljane okrog 16 fantov v belo gardo. V teh krajih so bili ljudje zelo pod vplivom cerkve. Belogardisti so izrabili zaostalost ljudi, na drugi strani pa tudi teror in jih tako nekaj odvrnili od sodelovanja v OF, v kateri so pred ofenzivo enotno sodelovali. V juniju in juliju 1942. leta smo imeli večkrat množične sestanke v Zagradu, Klenoviku, Otavnlku. Pod Telčami, Krsinjvrhu in Goriški vasi. Pripravljale so se volitve v narodnoosvobodilne odbore. Na teh sestankih so govorili Jermančič In brat, prišli pa so tudi aktivisti podokrožja Smarjeta. Na sestanke je vedno prišlo tudi dosti žena. Konec julija aH prve dni septembra so bile volitve. Volilni sestanek za vasi Zagrad ln Klenovik je bil v Zagradu. Z okrajne konference Ljudske tehnike n e t l u t m o V nedeljo, 8. februarja Je bila v Domu ljudske prosvete v Novem mestu okrajna konferenca Ljudske tehnike. Udeležili so se Je delegati občinskih odborov LT, društev LT, zastopnikom okrajnega ljudskega odbora, SZDL ln sinidikal-nega sveta, gosta iz LJubljane ln Kranja ter predsednik Glavnega odbora Ljudske tehnike Slovenije tovari* Milko GorSSf. Nas okraj Je kmetijski, zato je treba kmetijski tehniki in kmetijski vzgoji mladine posvetiti največ skrbi. Na naše področje že dobivamo in bomo Se dobivali traktorje Ferguson s priključki. Z njimi morajo upravljati sposobni, izučen! traktoristi, ker bodo sicer traktorji kmalu uničeni. Na Brrnski loti Je v teku traktorski tečaj, toda tudi društva Ljudske tehnike naj imajo traktorskp krožke, predvsem društva na vasi. Društva Ljudske tehnike ne vzgajajo mladine za sebe. ampak zato, da bo lahko v proizvodnji, v podjetjih in zadrugah takoj začela delati, ker bo poznala stroje. Podjetja in kmetijske zadruge so zato dolžne finančno in moralno podpreti delo društev Ljudske tehnike. Razlike med plačami traktoristov ln Šoferjev so prevelike, ker je za prve in druge potrebno skoraj isto znanje. Dokler ne bodo plače obojih v pravilnem sorazmerju, do takrat ne bomo imeli dovolj poklicnih traktoristov, ker bodo Sli ti raje za Šoferje. Razen tega pa b.-> traktor kmalu uničen, če ga bo vozil vsako let odrugi traktorist. Na žalost imamo v nekaterih naših kmetijskih zadrugah Se taka vodstva, ki se boje mehanizacije. Strah jih ie napredka. Hočelo delati po starem. Naloga bodočih traktoristov ho. da stro tudi te pomisleke, sicer bomo tmelt traktorista in traktor, zemlje za strojno obdelavo pa ne. Denar, stanar.. »Bili smo kot otroci brez očeta. Nihče nam ni finančno pomagal«, je dejal brežiSkl delegat, DruStva Ljudske tehnike niso podjetja, zato se ne morejo sama vzdrževati. V okraju so društva, ki lani niso dobila niti dinarja podpore od okrajnega odbora, a so kljub temu dosegla lepe uspehe ne samo v občinskem, ampak tudi v okrajnem in republiškem merilu. To so predvsem društva v Sevnici, Vldmu-KrSkem in Brežicah. Prosili so za pomoč pri podjetjih. Nekatera so Jim pomagala. 'Delali so Razstave -uspehi. Vendar brez denarja druStva ne morejo delati, zato Je ena glavnih nalog bodpčega odbora: rešiti z ustreznimi organi vprašanje finančnih sredstev društev, Ljudska tehnika vzgaja mladi no za kmetijske zadruge in podl-Jetja. zato bi bilo prav, da ta prevzamejo patronate nad pionirskimi odredi in klub, mladih tehnikov. aa1 bodo Imela največ ko rlstl od njih. Ljudska tehnika je postavila v ospredje prizadevanje za dvig standarda in povečanje proizvodnje. Ce bo vsak proizvajalec že v naprej poznal delovanje stroja, se mu tega ne bo treba učiti Sele takrat, ko bo že delal z njimi. Hkrati pa bo znal tak delavec proizvodna sredstva tudi čuvati. Nagel tehnični napredek pri nas terja z vsakim dnem več znanja In večjo tehnično usposobljenost. Se o LT - in smeh zaradi petrolejke »Župnik v Skocjanu se znajde in vrti v cerkvi film, ml. ki Imamo več sredstev na razpolago, se pa ne znajdemo!« je poudaril no-vomeSkj delegat. Kino-foto sekcija druStva ima kinoprojektor ruskega tipa, pa leži neizkoriščen, ker je avto. ki naj b| ga vozil. pokvarjen. Kinoprojektor bi pa ,ahko vozil avtomobil Avtomoto druStva, če bi se klno-foto sekcija povezala 7. njim Nekatera društva ne gredo v širino, ampak pospešujejo samo eno dejavnost — največkrat avto motoristično. NaSa skupnost ne potrebu.ie samo šoferjev ampak vsesplošno izobraženo mladino Vse sekcije druStva morajo ž vett In delati. Ljudska tehnika naj b, imela svoje krožke tudi pri »Svobodah«, gasilskih društvih ln drugod Mladina naj se povsod tehnično vzgaja, ker bo imela od tega korist sama In skupnost »Naloge Ljudske tehnike so tudi predavanja o gospodinjski tehniki, se pravi o delu z električnimi gospodinjskimi aparati.« Je poudari! gost iz Ljubljane TCer pa Je prav takrat ugasnila elektrika. Je zaključil: »Hotel sem vam Še več povedati. Ker pa Je v Ljudski tehniki tudi elektrike zmanjkalo, bom končal.« V znak priznanja za usnešno in prizadevno delo v društvih so dobili posamezniki diplome Okrajnega odbora Ljudske tehnike. Sklenili so Se, da se bodo pridružili predkongresnemu tekmovanju, ki ga 1e organiziral OOLT Ljubljana v čast tretjemu kongresu Ljudske tehnike Prvi brigadir!« iz sevniške občine Povedali so mi, da se je ROŽICA F USEK iz Sevnice med prvimi prijavila za letošnjo zvezno delovno akcijo. Poiskal sem mlado dekle; takoj je omenila, da namerava iti skupno s prijateljico MARTO PODLIP-NIKOVO, ker ne moreta biti ena brez druge. Rožica je pripovedovala že lani sem želela iti na avtomobilsko cesto, a sem bila še prešjoka in premlada; zdaj upam, da bom lahko izvrševala naloge. Odločila sem se iti v Srbijo zato, ker hočem videti svet, spoznati ljudi vn običaje in se privaditi na skupno življenje. To je ena izmed redkih priložnosti za dekleta, da vidijo našo domovino. Želim tudi, da bi se naučila več koristnih stvari iz gospodinjstva in naučila voziti motorno ko- lo, kar pa je najvažnejše — rada bi se naučila dobro delati, je v šali dodala Rožica. Kožica in Marta v prijateljskem klepetu . .. Privlačna turistična točka Planinci so zborovali Planinsko društvo Novo mesto je v preteklem letu skrbelo predvsem za ureditev koče na Gorjancih, ostalo delo pa ni bilo dovolj aktivno. Pohvale vredno je še sodelovanje s planinskimi diruštvl, fisij so bili Mariborčani na obisku v Gorjancih, uspešno pa sodelujejo tudi s PD iz Karlovca. Obisk v gorjanski planinski koči je znatno padel, saj je bilo v preteklem letu zaračunano za nočnine le 26.730 dinarjev, kar je precej manj kot v letu 1957. Z ureditvijo cestišča in napeljavo elektrike v kočo pri Gospodični bodo dani Gorjancem »PLANINA«, Čevljarsko podjetje v Črnomlju, je prispevalo za veliko novoletno nagradno žrebanje našega lista par lepih ženskih sandal v vrednosti 3000 dinarjev, medtem ko je daleč naokrog poznana INDUSTRIJA PERILA NOVO MESTO poslala kot svoje darilo 2 moški srajci art. »Beograd« vredni 6500 dinarjev. NI še prepozno! Tudi vi lahko sodelujete v velikem žrebanju, ki ga pripravlja za vse svoje stare in nove naročnike Dolenjski Ust, v našem okraju najbolj razširjen tednik! Vsi ki si bodo naš tednik naročili do 15. marca oz. ga do tega dneva plačali, bodo upoštevani pri žrebanju! novi pogoji za razvoj turizma in bodo bodj približani delovnim ljudem in mladini. V ta na men. bo planinsko drušltoo v bodoče tudi sodelovalo z mladinskimi drušbvi ter ostalimi organizacijjiami in skrbelo, da se vključi v društvu več mladine. Zdaj ima društvo samo 191 Članov, od tega 70 mladincev ln 16 pionirjev. Na občnem zboru druStva, ki je bil pred kratkim, so Izvolili nov 11-člatttki upravni odbor, v katerem pa pogrešamo zastopnika tabornikov. Zal moramo ugotoviti tudi, da na občnem zboru ni bilo nobenega zastopnika občinskih predstavnikov. . , šf. " Brestaniški in senovški ribiči so začeli leta 1957 z obnovo dveh ribnikov, ki merita skupno nekaj manj kot 5 ha — večji približno tri, a manjši dva hektarja. Po vseh znakih sodeč je bil tam ribnik že pred kakimi 100 ali več leti, verjetno last rajhenburške graščine. Pred dvema letoma je tam rastlo grmičevje in kisla krma. požrtvovalni ribiči so s prostovoljnim delom to izsekall, obnovili jez in napravili zapornice ali, kakor jim oni pravijo — menihe. Ribnika še nista dokončno urejena, vendar že toliko, da lahko v njem goje ribe. Leta 1958 so za začetek spustili v ribnik okoli 3.500 krapov in 2.000 llnjev, ki so jih kupili v Ptuju po 8 dinarjev. Proti koncu leta, ko so spustili vodo, so ujeli 1.050 kilogramov rib. Nekaj so jih prodali, ostalo pa porabili doma. Računajo, da je zdaj v ribniku 500 do 800 starih rib in okoli 20.000 mladic. Letos bodo uredili okolico ribnika, zasadili lepotlčno grmičevje in popravili dostopno cesto'. Tako bosta postala ribnika privlačna turistična točka. Narava j a tam lej&. Na ribniku Imajo štiri Polne vendar jih t» k.*" kmalu več. Okoli ribnikov bodo postavili tudi klopi. Pokazalo se je že, da se bo kraj tu-ristič.no nazvil, saj prej nI Imel obiskovalcev, zdaj pa ga ob nedeljah obišče 200 do 300 ljudi. Veliki ribnik je kot jezerce. Ribiči ln turisti, ki pridejo sem lovit morajo vsako vlovlje-no ribo plačati. Plačajo enako člani ribiškega društva in turisti. Ribnika čuva stalni ribiški čuvaj. ,Mall ribnik je zgradila ribiškemu društvu Elektrarna kot odškodnino, ker je njihova odpadna vftda prepodila ali uničila ribe v reki Brestanici. Občinsko gostinsko podjetje »Pod lipo« že gradi pri ribnikih točilnico, kjer bodo dobili Izletniki jedačo ln pijačo. Poleg nje bo urejen tudi vrt » mizami. Pozdravi :z Ćuprije Vsem domačim, kukor tudi bralcem ir>, naročniko;n Dolenjskega lista, pošiljajo iskrene pozdrave dolenjski fantje, ki služIjo vojaški rok v Cuprirji: Martin Skof, Tone Segina, Jože Bučar, Vinko Muren, Ivan Vrče, Tone Kaiscr, Jože 2nl-darSlč, Polde Kastigar, Janez Perše, Mirko Suman, Tone Dim in Franci Luštek. S črnomaljske gimnazije Sedaj, ko smo dobili spričevala o rednem šolskem delu. bi bilo dobro, da pogledamo kaj smo naredili in kaj delamo v okviru mladinske organizacije. Naša mladinska organizacija kar dobro dela Mimo rednih mesečnih sestankov imamO še vrsto krožkov katerih namen je, da nam dajo Slršo izobrazbo, ki Je v toli morda ne bi mogli dobiti. ~d.VO talcih xro*kov jQ »nebatm« V" o\'v:r(l prerTrvjinj, Ifl Dejavnost Planinskega društva LISCA Jih Imajo dijaki, se seznanjajo najnovejšimi dogodki in s problemi našega časa. Bilo le že veliko I mer.«. Svoje prispevke objavljajo v istoimenskem listu, ki pa je doslej Izhajal samo enkrat letno. Zakaj? V uredniškem odboru ne moremo iskati vzroka. Vzrok je najbrž nezanimanje dijakov ali pa Jih Je mogoče sram pred sošolci, Vendar se letos stvar ugodno razvija in list bo večkrat Izšel. S snovjo VII. kongresa ZKJ nas v okviru predavanj seznanja tov. včasih preveč strnjeno podana, da )o dijaki skoraj ne moremo doleti Planinsko društvo »LISCA« Videm-Krško združuje planince iz Videm-Krškega in Sevnice in šteje nad 400 članov. V petek se je na eno svojih sej zbral upravni odbor društva ln razpravljal o važnejših nalogah. V pripravah za občni zbor, ki bo v marcu, so pregledali dosežene uspehe v preteklem letu — za sedaj seveda šele okvirno, in ugotovili, da bo preteklo leto prineslo okroglo 300 tisoč dinarjev čistega dohodka, ki izvira J8 uspešnega vodenja postojanke tega društva na Lisci (Tončkov dom LISCA z 947 metrov nadmorske višine). Pogovorili bo se tudi o nalogah, ki nerj bi jih občni zbor sprejel kot delovni načrt za prihodnje. Velikokrat je ta planinski dom premajhen lin zato razmišljajo o povečavi z dozidavo kleti, nad katero bi nato z majhni/ml »troski mogli postaviti tudi nekaj sob. Tudi črpalka za vodo je že na vrsti, pa nič koliko drugih drobnih zadev, ki so vse namenjene udobju planincev in drugih hribolaz-nikov. Posebna naloga, ki čaka društvo, pa bo organizacija preskrbe im drugih stvari, ko se bo na dan 1. maja »bralo na tej priljubljeni postojanki veliko število ijadi na proslavo v čast 40. obletnice Komunistične partije Jugoslavije. To organizira občinski komite Zveze ' komunistov ' Sevnica, saj je Llsoa zna-n,a po partijski konferenci leta 1940, ki jo je vodil sam tovariš Tito. —ok Fantje pozdravljajo Dolenjski in belokranjski fantje: Mirko Kam bič, Jože Stepa n, Polde Strajnar, Bernard Mušič, Janez Ko&ak, Julij Škrinjar in Anton Plut, ki služijo vojaški rok v Zadru, pozdravljajo svoje starše, prijatelje in znance. Gimnazijsko poslopje t malim stadionom uli soli 111 internatu predavanj, na primer: o raketah, o Jugoslaviji, o Antarktiki in o filmu. Tudi dramski krožek dobro deluje. 2e dve leti nazaj smo Imeli vsako leto veseli večer. Letos ga najbrž ne bo. Namesto tega pa bomo uprizorili igro. Priprav* in vaje so že v teku. Mladi pesniki in pisatelji so vključeni v literarni krožek »Pla. IVAN CEHI C: Od Beograda do albanske meje 3 Sedaij mi je kar žal, da sem pomočkov lahko vidiš le v la- mom, Jeo je tovarna prešla v ga sploh skušal prepričati, da boratorrju kake bolnišnice. Sa- roke delavcev. Danes v delavnima prav, ko pravi »turški mo še duh po iodoformu je skem svetu, ki šteje blizu pet-kraji«. manjkal... Dvorana je bila deset članov, imajo tudi dva Moral bi mu le s prstom po- polna ljudi, kri so venomer ne- zastopnika mladinske* organi-kazati vse. kar ie potovalo mi- kaj zapisovali, zroČ v naiprave zaci je. Na tovarniškem dvori s katerimi so rokovali. Zapiski slučajnega popotnika »Oho, kaj pa to pomeni?« sem vprašal, 'Veš, sinko: udarnik je on, udarnik,« je hitro povedal starec. »Hm, najprej ga nisem hotel pustiti tja, v Slovenijo. Saj veš. kako je na vasi: .Pokvaril se ti bo otrok, Milisave. Pazi, kaj delaš. Upropastili ga bodo ta, o katerem ie govoril. Jaz ga sploh nisem hotel vprašati. koga pravzaprav pozna. Saj taiko lahko izročim njegov pozdrav vsakemu, ki ga poznam. Nič zarto, če ne bo to prav njegov Tone. Važno je, da prenesem pozdrav fanta v kučmi, iz kralja, kjer tako čudno diši sto, d* sem ga poslal v Sveto-zarevo. Ali da se je tudi on mogel malo porazgovoritl s Cikom Mili>3avorn. Bojim se, da mo naju. Videl sem ga na&ledmji dan, ko ie hodil po glavni ulici Pa-račina in začudeno opazoval izložbeno okno, ki je ponujalo na prodaj radijske sprejemnike. Nisem se mu pridružil. Pustil sem ga, nai malce premišlja o asfaltirani ulici... tam, verjemi!' In jaz, stari ce- preorana, mastna zemlja, ki io pec, sem jih skoraj poverjel... Surnadincl gaa.i.;m v vlisokih Pa ga sedaj poglej, a? No, kaj gumastih škoenjih. praviš? Nekega dne bo od nie- Na potu do Panačina sem ga postal gospod tfinženir!« spoznal še enega mladega Člo- Famt ie poslušal, se smehljal veka: študenta ekonomije iz m me gledal. nekega londonskega koledža. Isto popoldne sva v mislih Moj novi prijatelj, tujec, ml skupaj hodila po peščeni stezi ie pripovedoval, kako ie bilo v bi za mladinca v brigadirskem kakšen znak nosi blago mojega naselja v Kronovem, ob zele- Sloveniji, na Jadranu. V Za- iopiču rekel, da ie tole »origi- prijatelja iz Londona, lz kate- nomodri Krki, kil teče zdaj grebu in Beogradu, in kako nalen primer«. Redek primer, rega je narejena njegova mo mirno z rahlo nakodranimi želi. da bi sedaj spoznal še te Toda motil bi se s tako svojo dra obleka. Vprašuiem se. ka4 Na obali Crnice pri Paračinu (Ivan Cehić) »Vemo, kakšen je vaš prvi vtis,« so mi rekli. »In ni čudno: md tukaj res presneto pazimo, da o pravem času odstranimo vse. kar je bolno. Kajti tudi vlakna lahko zbolijo. In treba jih je znati pozdraviti. Prav to pa je naša dolžnost.« Skozi okno sem lahko videl skoraj vse tovarniške obrate. Povedali so mi, kaj je bilo ki Je potoval v inozemstvo in zgrajeno pred vojno ln kaj v tam kupil blago. Inozemsko! zadnjih letih. Govorili so mi o Ko je doma ženi Donosno po- 6vojih dijakih, ki bodo čez ka-kazal, kako imenitno blago ie ko leto zavzeli v tovarni me-kupil. mu je presenečena žena sta tehnikov. Pokazali so mi pokazala na blagu značko pa- tudi spominsko ploščo z datu^ račinske tekstilne tovarne. Škoda, da nisem pogledal, Tukaj sem spet slišal anekdoto o nekem našem človeku. šču je velik parkirni prostor za bicikle. Na stotine jih je. Včasih sem mislil, da toliko biciklov lahko vidiš samo v Sloveniji. Peljali so me skozi vse hale in razlagali, kako poteka proizvodnja- v tem. kako v onem prostoru. Bili smo v tovarniški restavraciji, v oddelku za pošiljke, namenjene inozemstvu, obiskali smo ekspedit.. . Potem sem se usedel na klop v tovarniškem parku in tovariš, ki me ie vodil, ie rekel: »L% počijte malo, le! Potem bova skočila pogledat športne terene, razglasno postajo, družbeni klub. Nedavno smo si kupili televizor...« valčki, zdaj spet bučno vali »-turške kraje«. Nišam takoj mislijo. Takih »originalnih prisvoje vodeno gmoto, kakor da doumel, kaij je hotel reči. ali merov« je pri nas dovolj. Na jo kdo priganja. Bilo ie to na pa nisem hotel doumeti. vsakem koraku. Samo v enem Dolenjskem, v avgustovski iz- Turški kraji! letu jih je bilo šestdeset tisoč meni... In uijezril sem se na svojega — v olivnozelenih jopičih. Ko-»Veš,« mi : Razprava o strasteh ljubezni. Ljubljana 1943. Izšlo v 300 numeriranih izvodih. Šopek CankarJevih pisem. LJubljana 1843. izšlo v 500 numeriranih izvodih. Prešeren: fcdravljlca. Gorenjska izdaja, tiskala tiskarna Trilof. Izšlo 1500 numeriranih izvodov, partizanski tisk. Naša borba. 12. linorezov. Nikolaj Pirnat, France Mlhelič. Izdal Glavni »tab nov m po Slovenije 1944. Izšlo 150 numeriranih izvodov s podpiaoma avtorjev. Partizanski tisk. Maleš Miha: Izvirna grafika. -LJubljana 1944- 15 siigntranlh ročnih odtisov, lzslo v 35 Izvodih. Jurčič Josip: Cvet ln sad. Ljubljana 1344. Izšli tudi numerirani izvodi. Kasprowlcz J.: Himne ln podobe na steklu, v Ljubljani 1944. Izdaja v 300 numeriranih izvodih. Stanek L.: Siba bajanica, Ljubljana 1945, Izdaja v 34 izvodih z označenimi lastniki in podpisoma avtorja in tiskarja. Prešernove nemške pesnitve. Poslovenil Alojz Gradnik, v LJubljani 1947. Bibliofilska Izdaja, vezana v pergament z ročno koloriranim napisom. Balzac; Okrogle povesti. Ljubljana 1954. 300 izvodov oštevilčenih ln vezanih v polusnje. Ostali ne-oštevllčeni. Gradnik A.; Harfa v vetru. LJubljana 1954. Izšli tudi numerirani izvodi. Omar Hajam; Rubajatl. Maribor 1955. Oštevilčena izdaja v 450 izvodih. Hoffmanove pripovedke. Ljubljana 1956. Izvodi numerirani. Prešeren Fr.r Sonetni venec. — LJubljana 1957. Faksimlllrana iz« daja. Izšlo 120 Izvodov, tudi oštevilčeni. prešeren Fr.: Gazel«. LJubljana 1957. Faksimlllrana izdaja v 120 izvodih, tudi oštevilčeni. Ta pervl psalm. 1579. LJubljana 1957. Izšlo 50 numeriranih izvodov. Ta slovenski koledar 1557. LJubljana 1957. Izšlo 30 numeriranih Izvodov. 8ali Severin; Pesem o začaranem poetu. Pavlu Golji za 70 let. Novo mesto. Studijska knjižnica 1937. Izšlo 30 Izvodov, 3 v zlatem tisku. Ne bi bilo prav, če ne bi omenili tudi izdaj, ki so odlične v opremi in imajo vse odlike bibliofilskih izdaj, le da niso numerirane. Našteli bi le nekaj najbolj pomembnih: Faksimilirana Izdaja Prešernovih Poezij j?. 1. 1908. Izšlo je 300 izvodov z llpico, drugi navadni. Faksimilirana izdaja Trubarjevega Katekizma, izda la Akademska založba v Ljubljeni 1. 1935. Ista založba je tudi izdala Krleževe Balade Petrica Kerempuha. 1. 1936. Bibliofilske Izdaje so tudi Ilustrirana dela Franceta Prešerna z izdajami Strunam. Pod oknom in Dekletam. Ista Bi bliofilska založba — je Izdala tudi Moderno špansko liriko. Izmed Izdaj pred 1. 1941 moramo omeniti Steletovo Monumenta artis Slovenioae, ki pa žal še ni zaključena ter Sovre-tove Grke. Miha Maleš je tudi lepo opremil s starimi lesorezi knjižico Iz lepih starih dni. Smlhelu. V načrtu je dozidav« trakta v šmihelski osnovni šoli, kjer bi dobili štiri nove učilnice in hi tako mogli v jeseni popolno osnovno šolo. Za preureditev je potrebno 19 milijonov za novo stavbo, 5 milijonov pa za adaptacijo stare šole. Vrtec v Kandiji čaka že pet let na zazidavo nad temelji nameravanega sindikalnega doma. Po načrtih bi dela stala 8 milijonov in pol. Urediti bi bilo treba tudi telovadnico v šml-helskem internatu kot sestavni del osnovne šole. V investicijskem programu so tudi kletni prostori v stavbi novomeške osnovne šole, ki čakajo že več let na ureditev. Naprave za dijaške kopalnice se namreč vedno bolj kvarijo, urediti je potrebno mlečno kuhinjo itd. Tudi električna napeljava v tej šoli nikakor ne zadovoljuje. Otroci si kvarijo oči, ker napeljava večje obremenitve ne prenese. Zato je svet dal prednost ureditvi elektrike, za kar sta potrebna najmanj 2 milijona. Nameravana graditev samskih sob bo prišla na vrsto, ko bodo sredstva na voljo. Letos bodo uredili tudi dvoje stanovanj v občinski hiši v Otočcu, ki sta namenjena prosvetnim delavcem. Zameško potrebuje za dograditev šole 7 milijonov dinarjev, Drganja sela za graditev šolske stavbe 400 tisoč dinarjev, ostalo bodo prispevali va*ščani, ki so že pripravili apnenico, dovažajo kamenje ln zbirajo les za novo učilnico. Vse to ln še druga dela bodo opravljena le v primeril, če bodo na voljo ustrezna finančna sredstva. Ta pa še niso povsem zagotovljena Svet je razpravljal iudi o ključu za sestavo proračunov. Temelji naj na številu učencev, upoštevali pa mora tudi namen šole ln posebne pogoje, v katerih šola dela. Končno so člani sveta razpravljali še o dodelitvah novih učnih moči, kjer se kaže potreba, kajti na šolah je precejšnje število bolezenskih dopustov ter bi nekaj šol ostalo brez pouka, če ne dobe potrebnega kadra. Bil je sprejet tudi sklep, da bodo upravitelji opozorjeni zlasti na to, da naj učno osebje skrbi za izvajanje Šolskih dni In da naj pazijo učitelji na izpolnitev vsake učne ure. Z odgovornim opravljanjem učne obveznosti Je šele možno doseči, da se bodo n*rocl čim več naučili. oja s kvaliteto i Obračun Svobod in prosvetnih društev občine Črnomelj za minulo leto V pretekli dramski sezoni je enajst dramskih družin v občini Črnomelj naštudiralo 29 iger, kar je za približno polovico manj kot v letu 1957. Najbolj delavni sta bili pionirski dramski skupini z Vinice in iz Starega trga, kar je zelo razveseljivo. Čeprav pa se je število predstav tako zmanjšalo, je dramatika glavna in najbolj priljubljena panoga kultur-no-prosvetne dejavnosti. Črnomaljska knjižnica Je.kupila v preteklem letu samo osem* knjig v vrednosti 4.445 dinarjev, v zadnjih treh letih pa, Ji ni uspelo nabaviti niti sto knjig. Z nabiralno akcijo so bili uspešnejši, saj so samo v enem mesecu akcije dobili 470 knjig, ki pa so žal starejše izdale 'n pretežno poljudnoznanstvene. Podobno stanle je tudi v ostalih knjižnicah v občini. Vzrok je pomanjkanje denarja ČASNIKOV IN RADIJSKIH APARATOV — VEDNO VEC! V občino prihaja vse več časopisov, saj je na Dolenjski list naročenih skupaj 500 ljudi več kot v letu 1957. na Kmečki glas pa 400 več. število naročnikov se je povečalo tudi za Slovenski poročevalec in Ljudsko pravico. Razen časopisov je V občini tudi Je 1 057 radijskih aparatov in dva televizijska sprejemnika. V okviru občine je ustanovljen Center za izobraževanje odraslih. 2e pred ustanovitvijo centra je bilo za po-šolsko izobraževanje odraslih storjenega precej. V Adlešlčih so organiziral; trimesečni splošno-lzobraževal-ni gospodinjski tečaj, ki se ga je udeležilo 25 mladink. Hkrati so imeli tudi dvakrat na teden tečaj za žene, ki ga je obiskovalo 40 tovarišic. Kmetijsko-gospodarski tečaj na Vinici je uspešno zaključilo 15 tečajnikov. 18 tečajnic je obiskovalo tečaj ročnega dela v Gribljah, 18 tovarišic iz Doblič pa kuharski In splošno-izobraževalni tečaj. Splošna ugotovitev je. da se ženska mladina bolj zanima za tečaje kot moška. Razen tečajev je bilo tudi več predavanj. Omeniti je treba *e, da so v rudniku Kanižarica imeli tečaja za kvalificiran« in pc-1 kvalificirane rudarje, ki se ju je udeležilo 40 delavcev. Tečaj za pridobitev kvalifikacij so imeli tudi v Beltu; pripravljajo Ka še v Belokranjskem gradbenem podjetju. Originalnih belokranjskih narodnih noš folklorne skupine še vedno nimajo. Fantje nastopajo v klobukih, ki so vse prej kot tradicionalno belokranjsko pokrivalo. To vzbuja pri starih Belokranjcih upravičena negodovanja, na gostovanjih p.T celo posmeh. Zadnji čas je, da se ohrani to, kar so zapustili predniki. Zato bi bilo treba vsaj enkrat na leto prirediti festival belokranjskih narodnih plesov. Črnomelj ima okoli 3.000 prebivalcev, v kulturno-prosvetno delo pa jih je vključenih le 145 in od 30 poklicnih prosvetnih delavcev le 10. Veliko bo treba še storiti, da se pritegne v društveno življenje nove člane — predvsem mladino in pionirje. PRI SREDSTVIH VLEČETA PRO-SVETA IN KULTURA KRAJŠI KONEC Na pobudo Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije je bilo organizirano posvetovanje režiserjev jn vodij dramskih sekcij občine Črnomelj s predstavniki Delavskega odra iz Ljubljane. Posvet je uspel. Iz Ljubljane so tudi že dobili nekaj garderobe, a še do danes nimajo prostora zanjo. Odločili so se. da bodo ta prostor zgradili pod odrom v Prosvetnem domu v Črnomlju, ko bodo prejeli potrebno materialno ali finančno pomoč. Iz tega prostora si bodo potem lahko izposojala obleke društva in igralske družine. Zveza Svobod in prosvetnih društev'Slovenije je v jeseni organizirala režiserski tečaj, katerega so se udeležili štirje sedanji režiserji društev. Prejeli so tudi vabila na razne seminarje, ki pa se jih zaradi neprimernega časa niso mogli udeležiti. Se v tem mesecu nameravajo organizirati šminkarski tečaj, za kar bodo dobili predavatelja iz Ljubljane. Glavni vzrok, da niso bil uresničeni vsj sklepi lanskoletne skupščine sveta Svobod in prosvetnih društev občine Črnomelj, je pomanjkanje finančnih sredstev. V zadnjih treh letih jim je dotekal denar tako: V letu 1956 so dobili od proračuna 220.000 din le 10.000 dinarjev, leta 1957 od 350.000 din le 83.000 dinarjev in lani od 3.65.000 din samo 17R.000 dinarjev. Ce upoštevamo, da dela v sklopu Svobod in prosvetnih društev občine sedem društev In deset Igralskih družin, potem je sredstev res premalo. V načrtu za bodoče delo Imajo še ustanovitev potujoče knjižnice, nabavo prenosnega kinoprojektorja, pomoč novoustanovljenemu Centru za izobraževanje odraslih ter organiziranje in sodelovanje v kulturno-prosvetnem sporedu proslav 40. obletnice ZKJ in SKOJ. Se vnaprej pa bo glavna skrb Sveta Svobod in prosvetnih društev pravilna in množična vzgoja ljudi s kvalitetnimi nastopi, s predstavami, predavanji In tečaji. SPORT IN TELESNA VZGOJA • ŠPORT IN TELESNA VZGOJA * ŠPORT IN TELESNA VZGOJA IX. prvenstvo Novega mesta Vzgajati - ne snubiti! Športnik — tekmovalec ne nastane čez noč, potrebna so leta vztrajnega dela in tudi precejšnja mera talenta, da se pririne v republiško aH celo v državno reprezentanco. V tem uspehu pa ni vložen samo trud tekmovalca, marsikdaj ima celo več zaslug pri izstopajo iz športne arene; tako nastalo vrzel hočejo zamašiti z dolenjskimi atleti. Toda kako? Vsi najboljši atleti naj bi pristopili k Odredu, le-ta pa bi spre-menil svoje Ime v Klub dolenj skih visokošolcev Da to . ne hI billa bistvena spremembi l.ihko njam ostro nastopih. Res da imajo atleti pri Odredu mnogo več možnosti za napredek, toda tudi na to lahko najdemo odgovor: tudj s Plutom, Brinceni itd. niso pririnili daleč čez povprečne rezultate. Nelcpl nameni Odreda so se že pokazali v pravi luči. I^pisnico iz domačega kluba so vzeli trlje i najboljši kočevski atleti: Pucelj. Cihal in Torkar. Lahko rečemo, da se Je znašla kočevska atletika nenadoma čisto pri tleh. Ne ve\n, če bo hotel Še kateri telesno vzgojni delavec začeti spet od kraja, saj bo vedno mislil: »Ko ga bomo spravili do dostojne višine, jo bo pobrisal drugam ...« Seveda je treba iskati krivde tudi na nas samih, ki mnogokrat posvečamo premalo pažnje vzgoji. Tekmovalec bi moral Imet) čut dolžnosti do svojega kolektiva, ne pa videti le svoje osebne koristi. Videli smo, kakšno stanje Je sedaj v Kočevju; kaj lahko se zgodi, da bo tako tudi v No-vsem v širino, ker le od tu pride vso stvar le dobro premisliti. Še posebno sedaj, ko povsod govorimo; šport naj se razvije predvsem v širino, ker le od tu pride kvaliteta. Miro Bavdek še dve četi tabornikov — na Senovem in v Žužemberku Res malokatero dosedanje prvenstvo Novega mesta v šahu je bilo tako zanimivo kot letošnje. Navadno je bilo tako, da Je nekdo od favoritov že v začetku prevzel vodstvo in g« obdržal vse do zaključka, tako da smo že po prvi polovici turnirja poznali bodočega prvaka. Letos je bilo drugače. Za nobeno partijo, pa naj sta se srečala glavni favorit in kdo tz spodnjega dela tabele, se ni mogel predvideti končni izid. Pre-senečenla so bila na dnevnem redu. Novi prvak Bartolj je zmagal zasluženo, ker je pokazal zanesljivo Igro, Tudi v najtežjih položajih se je dobro znašel.. Zanimivo je, da letošnji zmagovalec ni osvojil niti 75 odstotkov možnih točk, kar kaže. da le bila konkurenca močna. »Podprvak« Sitar se Je krepko potrudil šele v finišu. Bojanić je zasedel 3. mesto, čeprav ima enako število točk kot Jenko, ker ima boljši uspeh proti zmagovalcem. Jenko H* uffOdno presenetil tem telesnov/.jiojni delavee, ki Jju dajal tekmovalcu nasvete, svoj prosti čas prebil na treningih, skratka vloži) pri vzgoji tekmo-valca ogromno truda in časa Ce Je potrebno več let, da vzgojimo posameznika, koliko več časa iti truda Je treba, da v/gojtmo 5, 10, 20 ali več tekmovalcev. Brez dvoma smo na Dolenjskem začetno krizo že prebrod li in rezultat množičnosti se je že vidno pokazal, ko so atleti z Dolenjske zastopali našo državo v tujini. Ta precej veliki razcvet naše atletike na Dolenjskem pa lahko kaj hitro zamre. Naj omenim samo Črnomelj, k! je pred leti slovel kot središče atletike na Dolenjskem. Nevarnost grozi predvsem od ljubljanskih klubov, ki na vse načine snubijo dolenjske atlete. Pri Odredu vlada že dalj časa kriza. Ni si znal vzgojiti naraščaja, starejši tekmovalci pa že vsak sprevidi. Klub dolenjskih visokošolcev bi bil v bistvu še vedno Odred, torej samostojen atletski klub, ali z druge strani pogledano: s tem so tekmovalci za nas izgubljeni, saj bodo s številnimi tekmovanji odtrgani od tekmovanj domačega kluba. Prav tako Je nesmiselno, da bi član atletskega kluba tekmoval iše za matični klub v konkurenci Partizana. Ce se že misli ustvariti Klub dolenjskih študentov, potem naj bo ta klub sestavljen res iz samih Dolenjcev, zakaj le t::ko je bodočnost atletiko na Dolenjskem zagotovljena. Najboljši tekmovalci Dolenjske bi sestavljali ekipo, ki bi morebiti sodelovala tudi v zvezni ligi. Rivaliteta med dolenjskimi tekmovalci bi se tako močno povečala, pa tudi množičnost bi bila zagotovljena. Mnenja sem, da bi b'lo treba proti Odredovim klubskim tež- Dolenjski taborniški svet je v nedeljo uresničil svoj letošnji načrt razširitve organizacije: na Senovem in Žužemberku sta bili ustanovljeni 12. in 13 taborniška enota v okraju. Na Senovem je v novi CET1 BOHORSK1H SLAPOV 23 tabornikov. Zdaj imajo dva voda, pred katerima je odgovorna naloga, da si vzgojita nove vodnike za nadaljnjo razširitev organizacije. Na obenem zboru so med drugim razpravljali o pripravah na okrajni taborniški mnogoboj ln o delovnih akcijah, s katerimi bodo zaslužili denar za nakup krojev. Načrtov ima mlada četa kar precej, delovnega poleta tudi — in s tem vse pogoje, da se bo utrdila in razvila. Za glavarja nove čete so izvolili učitelja Staneta Urbanči-ča, načelnik čete pa je Milan Sterban. V Žužemberku je vstopilo v taborniške vrste 32 fantov in deklet: tu so se odločili za ČETO ZELENIH SLAPOV, seveda zaradi Krke, ki bo suhokranjskJm tabornikom lahko nudila nešteto lepot in mikavnosti. Dva voda fantov ln vod deklet — to je začetek; skromen, a vendar razveseljiv. saj tudi tu potrjuje, kako si priljubljeno taborništvo utira pot med našo mladino. Mladi žužem-berški taborniki so sklenili med drugim, da bodo zbirali zdravilna zelišča, v aprilu bodo pripravili manjšo razstavo, udeležili se bodo okr. mnogoboja in vsak mesec bodo imeli vsaj dva sprehoda v naravo. Za glavarja so si Izbrali tov. Srečka Kodreta, učitelja, načelnik pa je Peter Mohorčlč. Obema četama Je okrajni taborniški svet za začetek podaril po en nov šotor-četvorček. Zdaj imamo v okraju dva odreda In 11 samostojnih čet tabornikov, v katerih je nekaj več kot 1000 članov jn članic te priljubljene mladinske vzgojne organizacije, ki ima letos še prav posebno pester spored dela, in velike načrte. Pred dobrimi sedmimi leti, ko so začeli delati v Novem mestu prvi taborniki, pa jih je bilo samo sedem ... V. J. — S. H. Strelski Sport i Brežicab Strelstvo ima v Brežicah že dolgoletne tradicije, saj je bilo že več let pred vojno dobro razvito.« Tudi v zadnjih letih so se na strelišču na Čatežu vadili mnogi strelci ter so bila številna tekmovanja. Lani je strelska družina »Dr. Stanka Černeliča« imela več izbirnih in prvenstvenih tekmovanj z zračno puško, tekmovanje za zlato puščico, tekmovanje za spominsko značko ob dnevu vstaje ln tekmovanje v počastitev občinskih praznikov. Udeležba nepopolne ekipe na republiškem prvenstvu v LJubljani pa je pokazala, da je v Brežicah tudi nekaj odličnih strelcem. Na letnem občnem zboru, ki ga je imela družina pretekli mesec, je bil sprejet dokaj obširen plan dela, vaj ln tekmovanj za letos. Predvidevana ju tudi izgradnja strelišča za maiokaLibrsko puško. Za strelišče so našli strelci odličen prostor za gradom, to je kar v mestu, ki bo tudi mnogo dostopnejše kakor strelišče na Čatežu, zato pričakujejo tudi mnogo večjo udeležbo na vajah kakor lani. Novi odbor že sedaj vabi ljubitelje strelskega športa, da se v Čim-večjem številu udeležujejo vaj, ki bodo na novem strelišču vsako nedeljo, če bo le ugodno vreme. Letni občni zbor pa Je pokazal tudi nekatere slabosti delovanja društva. Aktivnost je v preteklem letu precej zašepala. Številni člani se niso udeležili streljanja niti enkrat, nekaj jih je celo odpadlo ter je strelska družina ob letnem obračunu štela manj članov, kakor pa preteklo leto. Vzrok za poslabšanje stanja je prav gotovo v tem, ker je Imelo društvo na dostni delavnosti, posebno nekate- razpolago le skrajno pičla sred- rlh članov odbora. Novoizvoljeni stva — izključno lastne dohodke, odbor še posebno vabi v društvo Niti tiste pomoči.ni prejelo, ki je mladino, hoče pa približati srel- že bila obljubljena. Nekaj krivde ski šport tudi širokemu krogu pio. pa 1e gotovo bilo tutM na neza- nirjev. Vd. Črnomaljski PARTIZAN ima nove prednjake Zaradi pomanjkanja prednjakov se telesnovzgojno delo v marsikaterem društvu ne more premakniti z mrtve točke. Vodniki oddelkov, kjer pač so. povečini nimajo za seboj kaj prida telovadnih izkušenj niti kakih tečajev. Hokej na ledu —- 15:15 Hokejski klub »Krka« v Brežicah jo v nedeljo 15. februarja ob 9. url priredil tekmovanje med mladino brežiške osemletke Jn gimnazije. Za ta zimski šport Je v Brežicah med mladino kakor tudi v javnosti precej zanimanja. To nam " potrjujejo podatki iz prelšnjlh zim. ko so hokeisti pritegnili za seboj precej podmladka in tudi gledalcev ob prireditvah jim ni nikoli manjkalo. 2al je bila tokrat javnost slabo ln zelo pozno obveščena, tako da ni bilo zaželenega obiska. Rezultati tekme pa so kljub temu razveseljivi. Skupni rezultat je 15:15. Prvih dvajset minut je bila gimnazijska mladina v premoči z 8:0, v drugem delu pa se je mladina osemletke približala na 9:6 v korist gimnazijske, v zadnjem 20 minutnem delu pa sta se rezultata obeh skupin Izenačila na 15:15. Tako le bij^a tekma zaključena tik pred koncem, neodločeno. Od gimnazijske mladine sta se noseb-no odlikovala Anton Glušič z 8 goli in Anton Lapuh s 7 goli, od osemletke pa mali Darko Br-ložnik s 6. goli. Branilca sta bila Marjan Cmellč in Leopold Rovan. V prihodnjih dneh, če bo vreme ugodno, bodo tekmovanje ponovili v večernih urah. - ek fk NAROČAJTE • IN SlklTE © DOLENJSKI LIST! N A 8 OBISK I) e veselje...« Oglasili smo se v Cetl treh smrek v Sevnici, najstarejši taborniški enoti v Sloveniji, in vprašali tovarišico Angelco Oblak: — Po tečaju na Frati t\ postala vodnica čebelic; kaj te v tabor-nlštvu najbolj veseli? »Zelo ljubim naravo ln njene značilnosti; rada spoznavam rastline in živali, njihove sledove in vse, kar na obdaja. Želela sem spoznati še več lepot noše ožS' ln širše domovine in sem se zato vključila v taborniško organizacijo Zda I poznam njene lepe strani ln vidim, kako veseli, srečni ln zadovoljni so še posebej najmanjši taborniki — vodi čebelic in medvedkov, naših otrok. Menda so v četi opazili, da imam rada otrokevin so me zaradi tega poslali na tečaj. Na Frati sem spoznala način in obliko dela z. najmlajšimi, pomenili smo se o ciljih in programu taborništva ln dobili bogato gradivo za urjenje otrok v različnih spretnostih in iznajdljivosti. Čeprav delo z medvedki in čebelicami ni lahko, sem se vrnila domov navdušena z željo: da positanem vodnica čebelic. Rada bi Jim dala to, kar znam zdaj: z igrami se bomo učili lepega vedenja, varčnosti, skromnosti, privzgajala jim bom ljubezen do staršev, šole in domovine. Med mladino ne delamo razlik; v igrah in v delu sodelujemo enakopravno. Rada bom hodila s čebelicami na izlete in taborjenja, kjer bomo spoznavale rastlinski ln živalski svet naših lepih krajev. Tudi tu se bodo otroci mimogrede ln z igro seznanjali z zakoni življenja. Vem. da ni lahko, postati vodnica čebelic, saj zahteva delo z najmlajšimi predvsem mnogo požrtvovalnosti in odgovornosti, a vendar — to moje veselje. Res pa Je, da brez vodniškega tečaja na Frati ne bi imela poguma delati z najmlajšimi Taborniki. Zame je taborništvo najljubša organizacija; tu se vzgaja mladina v vzorne člane socialistične družbe, spoznava lepote in znamenitosti naše domovine.« Odkritega ln veselega odgovora tov. Angelce smo bili res veseli. Sevniškl" taborniki imajo vse pogoje, da s tako vzgojenimi kadri krepko nadaljujejo že zastavljeno delo. na katerih bi se usposobili za to odgovorno nalogo. Do nedavna v Črnomlju niso imeli vodnikov za splošno vadbo, čeprav je bilo mladine na pretek ln je v nekaterih panogah dosegala že zavidljive uspehe, kakor n, pr. v malem rokometu ln atletiki. Društvena uprava se Je zato brez pomišljanja odločila, da Izkoristi čas med polletnimi počitnicami za 7-dnevni vaditeljski tečaj Tudi težave okoli dopustov in podobno je srečno prebrodila, vendar se razen domačinov vabilu na tečaj ni odzvalo nobeno drugo belokranjsko društvo. Tako so to prvo priliko zamudila društva v Metliki in Semiču, predvsem pa na Vinici. Tečaj je obiskovalo vsega osem tečajnikov — 5 moških ln 3 ženske. Vodstvo tečaja je bilo poverjeno Franciju Skedlju, v pomoč pa mu Je bil še Vlado Cop. Ker sta oba tovariša absolventa višje šole za telesno vzgojo in poučujeta telovadbo v Črnomlju, lahko rečemo, da je bilo vodstvo tečaja zares v dobrih rokah. Zato tudi uspeh nj izostal: društvo ima sedaj za svoje oddelke uporabne vodnike, katerim bo še nadalje posvečalo vso skrb, nekatere od njih pa bo postalo v poletnih mesecih v prednjaško šolo v Mozirje, kjer si bodo svoje znanje še izpolnili jn utrdili. Naj b( bil .črnomaljski Partizan vsem ostalim dtfuštvo za vzgled, predvsem pa v vzpodbudo, kako si priskrbeti vodnike K J. Igral je ostro, zato Je razen enajstih zmag zabeležil tudi Sest porazov. Razen Jenka Je brez remije ostal le še Sitar, ki ima precej podoben rezultat: 12 zmag in 5 porazov. Na peto mesto se Je uvrstil Kotnik, ki je zmagal na lanskem pol-finalnem turnirju. Od 6. do 8. mesta so se zvrstili ing. Košir, Fink in Klevišar. Vsi' trije so dosegli enako število točk in potrdili H. kategorijo. Vsi trije Imajo tudi enak rezultat: 7 zrna«. 4 poraze in 1 remijev. Med zmagovalce sodi še trojica Gabrljelčič, Kitak in Saranovič. Prva dva sta zasluženo izpolnila normo za II. kategorijo. Posebno lep uspeh je to za mladinca Ga-brijelči&a ker mu Je bil ta turnir prva večja preizkušnja. V spodnji del tabele so se uvrstili: Peša, Hc, Avsec, Jovič, Cuj-nik, Dobovšek ln Verbič. Preseneča slaba uvrstitev lica ln Avsca, od katerih se je več pričakovalo Ker Avsec in Verbič v zadnjih treh letih nista potrdila II. kategorije, sta Jo izgubila. Verbič je zaradi službene zadržanosti s turnirja predčasno Izstopil Na zaključni svečanosti so bile najboljšim izročene diplome in nagrade, Barolj pa bo prejel še pokal, ki ga je lani osvojil Skerlj. Na okrajnem šahovskem prvenstvu, ki se bo začelo v nedeljo, 22. februarja v Novem mestu, bodo Šahovsko društvo Novo mesto razen prvokategornikov Sitarja ln Sile zastopali u da je redni rok za vlaganje prošenj za sečno dovoljenje od 1. januarja do 15. marca 195», Prošnjo je treba vložiti v obliki Izpolnjenega obrazcu pri kmetijski zadrugi, v katere območju leži gozd. Vsi eahtevani podatki v obrazcu morajo biti čitljivo in natančno izpolnjeni (tudi parcelna številka). Lastnike gozdov, potrošnike lesa za domačo uporabo opozarjamo, da bo potrebno za večje količine tehničnega lesa, odkazanega za domačo uporabo, predložiti gradbeno dovoljenje, da bo les prost gozdne takse. OKRAJNA UPRAVA ZA GOZDARSTVO ŽENA IN DOM £ SODOBNO GOSPODINJSTVO ŽENA IN DOM SODOBNO GOSPODINJSTVO Spoznajmo vzgoj no svetovalnico Tudi tale »zajček« je bil prav prikupna maska na lepem otroškem veselju v nedeljo, 8. februarja v novomeškem Domu JLA. Požrtvovalnemu Društvu prijateljev mladine so vsi starši zares hvaležni za nenehen trud, ki ga imajo odbornlkiv društva s prirejanjem različnih zabavnih in vzgojnih prireditev Novomeška Vzgojna svetovalnica je bila ustanovljena v začetku leta 1954. Sekcija za družinsko vzgojo pri Društvu prijateljev mladine je z zastopniki zdravstva, socialnega skrbstva, šol, notranje uprave Ud. reševala pereče vzgojne primere v mestu in drugod; dva pedagoga sta dajala vzgojne nasvete staršem, precej vzgojnih problemov pa je bilo v zadnjih letih objavljenih v Dolenjskem listu. Poslovala je na Učiteljišču. Zdaj je skrb za sistematično delo v svetovalnici prevzelo Tajništvo za zdravstvo in socialno varstvo OLO Novo mesto. Svetovalnica je dobila svoje prostore v Zdravstvenem domu (sofskia poliklinika), Tu bo začela delati v torek, 24. februarja t. 1., in bo redno poslovala vsak torek in četrtek od 15. do 17. ure. Stalno bodo vzgojne in pravne nasvete dajali pedagog, psiholog, zdravnik, pravnik ln socialni delavec. KAKŠEN JE NAMEN * SVETOVALNICE? Staršem bo pomagala ustvariti trdne temelje pedagoške usmeritve pri vzgojnem delu. Posredovala jim bo vpogled v duševno stanje oirok na po-ameznih razvojnih stopnjah, t. j. od najnežnejše dobe preko pubertete do dobe mladostnika, preprečevala bo zgrešen razvoj pri posameznem otroku, ga pravočasno ugotavljala, da bo mogoče poseči vmes in dati staršem konkretna navodila. To pomeni, da se bodo starši seznanili z vsem, kar je potrebno za pravilno ravnanje z oitroci. Staršem morajo biti znana osnovna vprašanja o vzgoji otrok, ki jih lahko posreduje pedagog po temeljitem prejjledu psihologa tn zdrav- nika. Clanl naše svetovalnice so si ogledali delo svetovalnice v Mariboru, ki je danes ena najboljših v Sloveniji, m jim bodo bogate izkušnje mariborskih kolegov pomagale pri de'ki. Z dežurnim pedagogom ali psihologom se bodo starši lahko temeljito pogovorili! o otroku, o motnjah v razvoju, nervozi otrok Itd. Včasih pridejo starši v šolo, da bi zvedeli, kako se otrok uči in če ne dela dobro v šoli, ne vedo, kje so vzroki motenj, kako bi pripravili otroka, da bi se učil. Vse primere bodo člani svetovalnice temeljito pregledali In svetovali, kako odpravljamo napake (laži, slabo vedenje, grobi izpadi, kraja, slabo učenje, pretepanje, seksualne zablode itd.). Zaenkrat bo prva naloga svetovanja, kakšne ukrepe naj začno pri tej alđ oni m^nji v normalnem razvoju. Nič manj važna naloga bo v tem, da bo zbirala tudj primere težko vzgojljivih otrok, nevropatov, psujhopaltov itd., in povabila strokovnjaka (psihiatra) iz Ljubljane, ki bo reševal posamezne primere ln imel za starše tu in tam predavanje. Dosti je primerov, ko starši ne morejo otroku pomagati, ker ne vedo, ga ne razumejo, nekritično popuščajo, ga strahujejo, manjka jim avtoriteta. 6 vsem tem se lahko vsaka mati in vsak oče pogovori med štirimi očmi v svetovalnici. Res je, da imamo danes za vse poklice neko pripravo, študij, izpite; za vzgojo otrok, ki je ena najvažnejših družbenih nalog, pa nam zelo pogosto primanjkuje znanja ln pravilnih prijemov. Svetovalnica je v službi skupnosti in se bo trudila, da popravi to, kar je družina (ln včasih tudi šola!) zamudila. KAKŠNO BO NJENO PODROČJE DELOVANJA? Vzgojna svetovalnica bo polagoma razširila svojo dejavnost tudi izven mesta in dajala posameznikom tn-' šolam v okraju nasvete glede težko vzgojljivih otrok. Le na ta način bo naše delo med mladino še bolj uspešno. Splošna navo- dila bomo objavljali tudi v Dolenjskem listu, posebno še članke o vzgoji. Člani bodo šli na prošnjo tudi predavat drugam. Za vse nasvete ln pojasnila pišite na naslov: Vzgojna svetovalnica, Novo mesto, Zdravstveni dom, Mej vrti 5 (šolska poliklinika). Prof. Tone Trdan Da, tule smo malo bolj resni, ker bi radi nekaj povedali: kadar so prireditve za otroke, naj bi nekateri odrasli Novomeščani upoštevali, da potrebujemo prostor za naše igre ln zabavo1, če pa je več očkov, mamic, tetk, stričkov in omic in 9e vseh drugih v dvorani kot nas, potem... Stev. 7 (465) »DOLENJSKI LIST« Stran 1 80 let Oešnovarjeve mame V krogu svoje številne družine je praznovala pred dnevi svoj 80-letni dan Češnovar Neža, ki se je rodila letji 1879 v Smolenji vasi na Ztfranovi domačiji. Kot dekle je prispela in delala po njivah kot mravlja od jutra do večera. Med osvobodilno vojno so ji nagajali zlasti domači izdajalci. Spomladi leta 1943 je težko zbolela. Zaradi bombardiranja Cešnovarjeva mama s hčerko Tončko, por, Strumbelj, vnukinjama in pravnukoma v Novo mesto, kjer se je poročila leta 1902 s kolarskim nvojstrom Cešnovavjem Kar-l&m. V srečnem zakonu se ji-"faa je rodilo osem otrok, od katerih jih šest še živi. Vse svoje življenje je bila marljiva in zgledna mati. Z marljivostjo in delom sta si bila z možem kupila posest v Novem mestu. Bila je lastnica ugledne gostilne v bivši Križatijski ulici &t. 3 (sedaj Muzejska). Še pre-h je vodil to gostilno stari Moravč in se -je imenovala »Pri Dalmatincu«. Tja so hodili večinoma starejši ljudje, tudi Janez Trdina jo je obiskoval. Ko je jubilantki pred dobrimi 30 leti umrl mož. se ie Neža še bolj poprijela dela Najboljšim — priznanja Za usipešrio delo v minulem letu je občanski svet Svobod in prosvetnih društev v Črnomlju na zadnji skupščdimi razdelil 14 diplom narjboljšiim in najpožrtfavovalnejšnim društvom, družinam in posameznikom. mesta so bolno pripeljali v Vavto vas k Dularjevim. Tu je polagoma okrevala in kuhala partizanom. V oktobru leta 1943 so jo v Vavti vasi »ob-v iskalu Nemci. Pretepli so jo, češ da ima vso svojo žldht.o pri banditih. Suvali so jo v prsa Skrb za izobraževanje odraslih Na pobudo DPD Svobode in sindikalnih organizacij so začeli v Vidmu-Krškem s trimesečnim tečajem za kvalificirane delavce. Tečaj je trikrat na teden. Na tem tečaju si bodo pridobili osnovno znanje, potrebno za kvalifikacijo. V Vidmu-Krškem je veliko zanimanje še za tečaje tujih jezikov. V kratkem se ije prijavilo za začetni tečaj nemščine 17, za nadaljevalni pa 18 kandidatov za poučevanje angleščine 10. Kaže, da so vsi prijavio encl resno začeli, tako da bodo po trimesečnem intenzivnem delu po sodobni imetodl pridobili potrebno znanje za nadaljnji študij jezikov. (DIBOJIDILKD Pust je »pobodel« tudi črnomaljske peke ... Pusto van je Je pač praznovanje, ki jc namenjeno prav vsem. Ob tej priliki pozabimo na svoje vsakdanje težave ln se predajamo vsem muhavostim patrona »Kurenta«. Nikakor pa ne kaže. da bi v »prazničnih« dneh od pustne sobote pa do pepelične sredo pozabili na svoje vsakodnevno redno delo ter v tem času zanemarili odgovornost do podjetja in skupnosti. Pa vendar se je dogodilo — kar se nikakor ne bi smelo — da na pepellčno sredo sploh ni bilo moč dobiti v Črnomlju niti ene žemlje ali kakega drugega peciva, ampak izključno le stare štruce kruha. Ko smo se zglasili v prodajalni črnomaljske pekarne, da izvemo, kakšno je dejansko stanje, nam je prodajalka pojasnila, da so peki napekli več kruha za prejšnji dan, ko je bil v Črnomlju semenj, in ker niso prodali vse količine, je treba jesti naslednje dni star kruh. »Dober Izgovor!«, smo dejali, »verjeli bi mu samo naši najmlajši šolarčkl, nikakor pa ne delovni ljudje iz Črnomlja in okolice!« V črnomaljskih industrijskih podjetjih so se vrtela kolesa stro-Jev brez ozira na pustovanje in kanlžarskl rudarji so vztrajali prt svojem defu pod zemljo. In zakaj se niso po vestnosti in disciplini ostalih ravnali tudi črnomaljski peki? Nobenega opravKUa nI, da morajo muhavost nekaterih občutiti tiso«! ln tisoči, ikl si z žuljaviml rokami In znojnim čelom služijo vsakdanji kruh. Menimo, da mora občinski svet za gospodarstvo opisani primer temeljito obravnavati ln pod vzeti primerne ukrepe, zlasti še, ker se take stvari ponavljajo redno, kadar Je večdnevno praznovanje. Svet naj bi ugotovil, ali je imelo zaposleno osebje na omenjeni dan kolektivni letni dopust ali izredni dopust ali pa celo plačane dnine. Kot se ostala podjetja ln ustanove z malo dobre volje podrede interesom skupnosti, bi lahko tudi črnomaljski peki uredili svoje poslovanje tako, da bi zadovoljili delovnemu človeku! in tepli, da se je nezavestna zgrudila na tla. Tako so jo pustili in ji zagrozili, da jo bodo, ko se vrnejo z očiščenega ozemlja, ustrelili, ker drugega ne zasluži. Na srečo so Nemce naši partizani tokrat temeljito zdelali, da so v divjem begu zbežali nazaj v Novo mesto. Česnarjeva mama se dobro spominja vsega, kar je takrat morala pretrpeti. No, svojo 80-letnico je proslavila srečna in radostna v krogu svojih pet hčera in sina in vnučkov in sorodnikov. Številnim čestitkam, ki jih je za svoj lepi življenjski jubilej prejela Cešnovarjeva mama, se pridružujemo tudi mi in ji želimo, naj ostane čila in vedra do skrajnih življenjskih mej. Kp. Obračun šimhelskih gasilcev Svojo 30-letnico bo praznovalo letos gasilsko društvo Smi-hel pri Novem mestu. Društvo ima 92 članov, med katerimi jo 26 pionirjev, kar je vredno vse pohvale. 2al je opaziti v društvu medsebojno trenje, kar bo treba odpraviti. Na področju društva sta bila v preteklem letu dva požara manjšega značaja ln dva, za katera gasilci sploh niso zvedeli, čeprav bi lahko povzročila večjo škodo. V bodočem delu bodo starejši gasilci vzgajali pionirje — gasilce, da jih bodo le-ti, ko bo potrebno, lahko dostojno Ki-menjali. Pred novim odborom društva, ki je bil izvoljen pred kratkim, je veliko nalog in novi odbor bo moral krepko zagrabiti, da bo vse rešil. šf. Prešernova proslava v Vidmu-Krškem Tudi v Vidmiu-Krškem so slovesno počastili spomin, Franceta Prešerna. Skoraj po vseh šolah so imeli kulturne prireditve. Najbolje so se izkazali dijaki tehniške srednje šole, oziroma njihova mladinska organizacija, ki je pripravila za svoje člane samostojno proslavo. Osrednja proslava de bila v domu Svobode v Vidmu-Krškem. Udeležila sta se je tudi predsednik republiške zveze Svobod Vladko Majhen in tajnik Vinko Trinkaus. Najzasiuiž-i\etjž!,m članom DPD Svobode in prosvetnih društev občine Videm-Krško sta v znak priznanja za aktivno delo na prosvetnem polju podelila srebrna odlikovanja. O pomenu in delu Franceta Prešerna je govoril profesor Plestenjak, kulturni spored pa so Izvajali dijaki tehniške srednje šole in učenci osnovne šole. Ljudska univerza Videm-Krško Pred kratkim je DPD Svoboda Videm-Krško pripravilo predavanj© o lepotah naših gora, ki je bilo dobro obiskano. — Predavatelj tovariš Egon Mihe-lič, šolski upravitelj iz Bohinjske Bistrice, je & pomočjo diapozitivov prikazal lepote naših Alp. Pust med Sevničani Tokrat pa so ga — pusta namreč! Kar dva dni je bilo čutiti v zraku napetost okoli tega veselega dogodka .. V soboto zvečer je v nabitem domu TVD partizana nastopilo kar lepo itevilo mask, med njimi nekatere prav svojevrstne. Videli smo skupino gusarjev, ki so se stvari lotili resnično domiselno, zato pa so želi tudi primerno priznanje. Skupina gardnih oficirčkov je vzbujala precej zanimanja, nadalje Se grozd in trta, pa tudi ideja s koloradskima hroščema ter krompirjem, ki se je branil s »Flit« brizgalno je bila originalna. Pojavila se je Še kača klopotača s krotilcem, pa petelin (brez krotilca) i" nekaJ drugih mask. Praktične nagrade, ki jih je podelilo društvo, so bile kar lepo priznanje za trud In domiselnost nastopajočih. Začudo — takih normalnih »mask«, ki jih maskirajo maligani, niti ni bilo in je bilo vzdušje na tem rajanju resnično prijetno... V Isti dvorani so se v torek zbrali žolprjjl In predšolski otroci. Da ste videli ta direndaj! Gotovo se jih je vrtelo ob zvokih harmonikarjev 300 do 400, vse pisano je bilo raznih obrazov, mask, kostumov — prava veselica. Otrokom je DPM pripravilo resnično lep popoldan. Veliko ljudi se je prerivalo kar po 10 minut pred vhodom, preden so mogli svoje malčke zriniti v dvorano. No, malo pred tem se je v Šmarju pojavil en del zoološkega vrta. Sosed »Na križišču« je honorarno posodil belega šlmelna, da se Je prelevil v zebro. T* n&J bi potem nastopala v raznih vlogah, in baje jo bodo Se drugI dan oprali, da bo spet stari ilmel, ki vozi kruh v Šmarje. »Zlobni jeziki« trdijo sicer, da bo fiimel še kar nekaj časa zebra in da se mo ne bo posrečilo kar takoj sleči svoje pidžame, pa jim menda ni vsega verjeti. Sliši se tudi, da je vzrok v nenadnem »zmanjkanju« zebre —■ šlmelna v tem, ker se je lastnik znašel za enimi vrati, predmet precejšnjega smeha pa, ki je bil vsakega toliko časa tudi »žirafa, mula, pa še kaj« pa za drugimi vrati, ključ pa je baje imela v žepu gospa. Pa saj ni vsega verjeti, kajne? Zvečer tega dne so se ljudje zbirali kar na treh mestih — v gasilskem doma, Kolodvorski restavraciji ln v Šmarju. Se dolgo v noč so se slišale godbe lz lokalov, ljudje pa so se vrteli, vrteli. Z maskami je bilo bolj žalostno ta večer, zanimiva Je bila le skupina: hribolazec z nahrbtnikom, na katerem Je visel napis »Čuvajmo planinsko cvetje« — za njim pa so korakale nekatere od zaščitenih cvetk. To je prav zanimiva reklama za našo Gorsko stražo, ki ima nalogo čuvati to plemenito cvetje. Se »dama v žaklju« Je vredna omembe, predvsem zaradi pravega žaklja in prekrasnega obraza pa zaradi smeha, ki ga je povzročila. V sredo pa so pusta žalostno pokopali, o»lroma »utopili«, -ok CRNOMALJCI ŽELE... Prejšnji teden smo jih obiskali in se pomenili z njimi o vsakdanjih skrbeh. NOV HOTEL, LAŽJE PREDPISE IN... V imenu gostincev je-izrazila željo Jožica Starina-, knjigovodkinja Gostinskega podjetja Črnomelj: — Mi, gostinci, bi imeli radi kmalu svoj hotel! Nekaj sredstev za gradnjo imamo že pripravljenih. Žalostno je to, da ima družbeni sektor gostinstva v Črnomlju samo tri postelje. Povedala je Se, da je imel delavski svet Gostinskega podjetja pred kratkim sejo, na kateri so razpravljali in sprejeli sklepe o odpisu in nabavi osnovnih sredstev ter o odnosu do gostov. Predvsem zadnje je zelo razveseljivo. — Pa vaše osebne želje? Stresla jih je kot iz rokava: — Predvsem: da bi bili predpisi lažji; več prostega časa; da ne bi delala kot natakarica, kadar je ples, in možička... ŠPORTNA Franca Molka, znanega Športnika, sem srečal na Cesti. — Cesa Si črnomaljski športniki najbolj želite? ^ — Da bi v Novem mestu ustanovili Okrajno Športno zvezo! VEČ DELA... — Rada bi več dela, je dejala kuharica v gostilni pri Kolbeznu Ančka Vardjan. Potem pa je dodala: — Sicer pa se bo spomladi preselilo sodišče iz Metlike k nam, zato ga bo potem gotovo več ... STANOVANJE, SLUŽBENI MOTOR... Leopold Vitrih, sanitarni tehnik pri občini, si želi, da bi občina zgradila več stanovanjskih blokov in da bi dobil službeno motorno kolo, ker privatno preveč stane. Ker je tudi vnet šahist, želi, da bi dobilo šahovsko društvo kako podporo. ŽELJE TREH ZVEZD Tri zvezdnice so se mi predstavile: — Suzan, — Ava, in... o, zlomka! Tisto zadnje ime mi je zdrsnilo iz spomina. Oprostite mi, Če je mogoče! — Vse tri hodijo še v šolo — pa ne v filmsko, ampak v črnomaljsko gimnazijo. In njihove želje? Prva: »Da za občinski praznik ne bj bilo pouka!« Druga: »Ce bi bil pouk, da vsaj spraševali ne bi!« Tretja: »Ukinili naj bi pouk matematike!« RAZGOVORI V BIFEJU V bifeju pri »Delikatesi« so gostje pili in udrihali čez gozdne takse, da so prevelike. Pravijo, da s posekanim lesom še takse ne morejo plačati, zato pa posekajo več in denar, ki ga pri prodaji lesa dobijo, odvedejo za kritje taks. Njihova želja: nižje takse. LJUDSKI TEHNIKI PROSTOR Se Jova Glogovška sem vprašal, kakšno željo ima. Dejal je: • — Želel bi. da bi Ljudska tehnika dobila svoje prostore. Vse gostilne ga imajo, mi pa ne. Volje za delo je dovolj, strokovnjakov tudi, samo prostora nimamo. Nekaj let imamo že samo občne zbore, ne delamo pa skoraj nič. Želel bi tudi, da bi vendarle že dobili proračunski znesek, ki nam je vedno obljubljen, a ga ni. Otroci se ukvarjajo nekaj s kinom, z ljudsko tehniko pa samo takrat, kadar kaj odmontirajo. Odbor tudi imamo, a je precej odbornikov, kt nikoli ne utegnejo priti na občni zbor. Imeli smo foto krožek, ki se je selil iz prostora v prostor, dokler ni razpadel. V TEM TEDNU VAS ZANIMA Četrtek, iu. lebruarja — Miroslav. Petek, 20. februarja — Leon. Sobota, 21. lebruarja — Irena. Nedelja. 22. februarja — Marjeta. Ponedeljek, 23. februarja - Marta. Torek, 24. februarja — Matija. Sreda, 25 februarja — Saša. liniji vi,, ou 20. do 21. 2. jugoslovanski film »4 km NA URO«. — Od 22. do 23. 2. ameriški barvni film »DAMA IN POTEPUH«. — Od 24. do 25. 2 italijanski film »POTEPUH«. ČRNOMELJ: od 20. do 22. 2. franc. -jugosl. film »MIHAJLO STRO-GOV«. Od 24. do 25. 2. italijanski film »CASTA DIVA«. KOSTANJEVICA! 22. 2. ameriški kavbojskl film »NA OVINKU REKE«. METLIKA: Od 21. do 22. 2. amer. barvni film »VELIKA NOC CA- SANOVE«. Od 25. 2. »HANKA«. MOKRONOG: Od 21. do 22 2. — angleški film »LEPO JE* BITI MLAD« NOVO MESTO »KRKA«; Od 20. do 23. 2. francoski film »LJUBEZEN V NEGOTOVOSTI«. Od 24. do 26. 2. poljski film »RESNIČNI KONEC VOJNE«. DOM JLA NOVO MESTO: Od 1:0. do 23. 2, jugosl.-franc. film — »ČUVAJ SE LATOUR«. Od 24. do 25. 2. italijanski film »ŽELEZNIČAR«. SEMIČ: 22. 2. ameriški film »MIRNI ČLOVEK«. SEVNICA: od 21. do 22. 2 ameriški film »POSLEDNJI IZ PLEMENA KOMANCEV«. TREBNJE: Od 21. do 22. 2. mehiški film »RDECl KONGO«. — Predstavi v nedeljo ob 16. in 19. uri. ČESTITKE Priljubljenemu .zdravniku dr. Tonetu Savi j u čestitajo k opravljenemu Izpitu za zdravnika spe-cialisia-kirurga in mu želijo kar največ uspehov pri njegovem pomembnem delu: Strokovni kolegij, upravni odbor, uprava in ves delovni kolektiv Splošne bolnice Novo mesto. ČESTITAMO! Odbojkarju Marijanu Lapajnetu želimo vse najlepše na novi življenjski poti. Kolegi — odbojkarji. ČESTITKA Očetu za 60-letnlco in mami za 50-Ietnlco — Matiju in Frančiški Bojane iz Male Bučne vasi — čestitajo za njuna praznika hčerka Vera z Jožetom in mala Zdenka, hčerka Marica, sin France, Tone in Jože. UGODNO PRODAM 2 HARMONIKI v dobrem stanju, znamke Kuzler in Hohhner. Cena po dogovoru. Skala Ivan, Krvavčjl vrh 3. Semič. PRODAM dobro ohranjen otroški voziček, Novo mesto, Trubarjeva 3. PRODAM 16 KVADRAT METRSKO SUŠILNICO za hmelj v dobrem stanju. Naslov v upravi (147-69). ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA, Ljubljana, Čopova 38. išče več dobrih zastopnikov in akvizlter-jev, rednih ali honorarnih, za mesta, občine in okraje, v LR Sloveniji. ISCEM ENOSOBNO STANOVANJE ali prazno sobo s posebnim vhodom, v Novem mestu ali v bližnji okolici, proti dobri nagradi. SPREJMEM SLUŽKINJO pridno in pošteno k dobrim ljudem. -Stanovanje, hrana in dobra plača. Ivan Merha,r, Kleče 19, Ljubljana. ZA delo V SKLADIŠČU z železom sprejmemo delavca — težaka. S stanovanji ne razpolagamo. Javite se v tajništvu »Metalke« Ljubljana, Parmova 30. 13. II. OD 22. do 24. ure sem izgu. bil prtljažnik od vespe ln rezervno gumo od Novega mesta do Potoka. Najditelja prosim, da mi izgubljeno proti nagradi vrne. Franc Kum, Potok 22, — Straža. KDO ZELI POSVOJITI 4-letnega dečka? Prijavite se na OLO Novo mesto, tajništvo za zdravstvo in socialno varstvo, do 15. marca 1969. UPRAVA KMETIJSKE SOLE — Grm-Novo mesto — potrebuje oskrbovalca goveje živine za obrat v Poganclh. Stanovanje zagotovljeno. Vse ostale informacije lahko dobite v upravni pisarni vsak dan od 8.—12. ure. 5. II. SEM IZGUBIL denarnico z vsemi dokumenti od Šentjerneja do Maharovca. Poštenega najditelja naprošam, da mi dokument vrne denar pa naj obdrži. Vinko Pavlin, Cadreže 9. Bela cerkev. PRODAM manjše posestvo z gospodarskim poslopjem in z njivo in gozdom, ob državni cesti in zraven železniške postaje. — Informacije Germovšek, Ponikve. MENJAM DVOSOBNO STANOVANJE z veAklm vrtom v Mariboru za enako v Novem mestu (lahko tudi brez vrta.) Naslov v upravi lista (148-59). KUPIM zdrave suhe orehove in jesenove deske; mizar Bevc, — Novo mesto. GODBE NA PIHALA IN GLASBENE SOLE POZOR! Generalno in delno popravljamo vse vrste pihalnih instrumentov, saksafo-nov, klarinetov tn harmonik. Popravila izvršujemo točno, solidno in po zmernih cenah. Se priporočamo l KUSTRIN — delavnica za izdelavo in popravila inštrumentov, Ljubljana, Veselova 3 (bivša Nunska). RAZPIS Komisija za razpis delovnih mest pri Avtopromet Gorjanci Novo mesto, sedež v Straži, razpisuje naslednja delovna mesta: 5 kvalificiranih avtomehanikov s 5-1 etno prakso pri generalnih popravilih avtomotorjev, 2 avto kleparja, železostrugar. Nastop službe možen takoj, plača po tarifnem pravilniku. Pismene ponudbe pošljite na sekretariat podjetja. Ob v e s 111 o Prostovoljno gasilsko društvo Novo mesto bo imelo letni občni zbor v torek 24. 2. ob 19. url v sindikalnem domu. Odbor PGD vabi na zbor vse člane drufltva in prebivalce Novega mesta, ki naj bi z nasveti ali kritiko pomagali k še boljšemu delu gasilcev na področju Novega mesta. VABILO Odbor Društva prijateljev mladine v Novem mestu obvešča vse člane in prijatelje mladine, da bo redni občni zbor društva v petek 27. februarja ob 19.30 v sindikalnem domu. Na dnevnem redu: poročila o delu: volitve novega odbora, sestava delovnega načrta. K udeležbi vabi odbor DPM. ZAHVALE Ob nenadomestljivi izgubi mojega dobrega moža, našega skrbnega očeta, brata, strica in dedka J02ETA PRSINA lz Dolenjskih Toplic se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. — Iskrena hvala vsem prijateljem »i znancem, organizacijam, društvom in podjetjem za darovane vence, pevskemu zboru in godbi ter vsem tistim, ki so nam z razumevanjem in pomočjo stali ob strani v težkem trenutku. ' Posebna zahvala zdravnikom dr. Ivu Smrečniku, dr. Milanu Adam-čiču, dr. Stanislavu Lampretu in dr, Antonu Lavriču ter zdravstvenemu osebju pljučnega ln derma-tološkega oddelka Splošne bolnice Novo mesto, ki so mu nesebično pomagali skozi vsa leta njegove bolezni. Žalujoča: žena Slavka z otroci. Ob bridki izgubi našega dobrega očeta in moža MIRKA SKABARJA lz Soteske se prav lepo zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, ter vsemu zdravniškemu osebju, upravi Soteska in sindikatu. Žalujoča: žena Kristina, hčerka Anica in Miroslav, zet Stanko, vnuk Stanko in Sla-vica. Zahvala Ob smrti naše mame E L Z E S A U T A, roj. Farkas, ki smo Jo pokopali v ponedeljek 9. februarja v Novem mestu, se toplo zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in vsem, ki so ji darovali vene« ln cvetje, nadalje zdravnikom In strežnemu osebju Splošne bolnišnice v Novem mestu, mestni godbi in moškemu pevskemu zboru PD Dušan Jereb, kot tudi terenskemu odboru SZDL Novo mesto. Družini Sauta in Knez NOVO MESTO V času od 7. do 14. februarja je bilo rojenih 23 dečkov in 11 deklic. Umrli so: Elza Santa, družinska upokojenka lz Novega mesta, stara 61 let. Janez Zaje, užitkar iz Vel, Gabrja, star 76 let. Poročila sta se: Jože Dragan, delavec, ln Ana Ljubi, poljska delavka, oba lz Podturna. GOTNA VAS Umrli so: Frančiška Setlna, užit-karlca iz Gotne vasi, stara 82 let. Ana Ravnik, užltkarlca iz Brezovice, stara 77 lgt. klico, Marija Dežman iz Strele — deklico. Iz brežiške porodnišnice Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile j Alojzija Brezov-sek iz Senovega — dečka, Slava Kunej iz podsrede — deklico, Ana Savrlč iz Sel — dečka, Antonija Komočar lz Nove vasi — deklico, Ana Potokar iz Zupeče vasi — deklico, Marija Stare iz Krškega — dečka, Terezija Levičar lz Ceste — deklico. Veronika Zaje iz Krškega — dečka, Ana Božjak iz Železnega — deklico, Marija Ma-lus iz Malega Trna — deklico. KR0NIKAQNESR€C Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Irena Radej lz Brezovega - dečka, Alojzija Huč lz God'. Medvedjega sela — dečka, Frančiška Stublar lz Sevnice — dečka. Irena KroielJ iz Nove Rese — deklico, Jožefa Jerman iz Trstenlka — dečka, Marija Brulc iz Dol. Kamenja — deklico, Jožefa Fortuna lz Blata — dečka, Martina Sasek iz Jesenic — dečka. Angela Skedelj lz Dol. Kamene — dečka, Marija Cesar lz Dol. GlobodoLa —* dečka, Anica Logar lz Dol. Laz — deklico, Slavka Flfolt lz Potoka — deklico, Marija Pugelj Pri cerkvi, Struge — dečka, Neža Hočevar iz Smal-čje vasi — deklico, Antonija Pun-gičar iz Gruče — deklico. Angela Golob iz Draigie — dečka, Ana Kocjan ii Ljubljane — deklico, Adela Zver iz Kočevja — dečka, Ivanka Mirt iz Kočevja — dečka, Marija Molek iz Vel. Podi lp j a -deklico. Terezija Zemljak iz Tržišča — deklico, Marija Steklasa iz Rakovnika — deklico, Terezija Klepec iz Kresnic — deklico, Marija JConda iz Gradnika — dečka, Antonija Turk iz Vel. Brusnic — deklico, Milka Skedelj iz Razdrtega — dve deklici, Jožefa Znl-daršlč lz Dol. Brezovice — deklico, Marija Sluga iz Ivanje vasi — dečka, Marija Brodarlč iz Skrilja — deklico, Marija Zupan iz Loške vasi — dečka, Tončka Lavrln iz Lokve — deklico, Angela Skedelj 12 Brezja — deklico. Marija Ro-glna iz Rožanc — deklico, Ivanka Pavček iz Gabrijel — deklico, Brlgita Križane iz Salke vasi — deklico. Marija Berkopec lz Pristave — deklico, Ana Vidrih iz Golušnika — deklico. Cilka Lav-rlha iz Dol. Vrha - dečka, Štefka Mule iz Dolge vasi — dečka, Alojzija Mrvar iz Hruševca — de- Pretekli teden so se ponesrečili in Iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Franc Htivec, sin mizarja iz Češnjic, si Je pri smučanju poškodoval levo nogo. Jože Majcen, sin posestnika iz Hrastovice, si Je pri telovadbi poškodoval desno nogo. Anton Radovan, pre-mogar iz Dol. Kamene, si je pri razstreljevanju poškodoval obraz. Anton Mervar, mizarski pomočnik iz Boričeva, Je padel m si poškodoval levo nogo. Štefan liro vat, sin upokojenca iz Novega mesta, Je padel po stopnicah in si po-šKOdoval levo roko v rami. Magdalena Milost, družinska upokojenka lz Vapče vasi, je padla na poledeneli cesti in si poškodovala desno koleno. Ivan Klobučar, sin zidarja iz Jame, Je padel s peči ln si pri tem poškodoval levo nogo. MIho Uudorovca delavca lz Gradaca, Je povozil avtomobil ln mu poškodoval levo nogo in glavo. Ciril Bukovec, vulkanizer iz Loke, se je prevrnil z avtomobilom m si poškodoval desno nogo. Brežiško kronika nesreč Martin Zorko, delavec lz Dobrave, je padel na cesti in si poškodoval levo nogo. Ivan Novak, rudar iz Piršenbrega, Je pri padcu s kolesa dobil hujše poškodbe. Vladimir Vogrinc. študent lz Pesja, se je prevrnil z motornim kolesom ter se hudo poškodoval. Zofijo Kene, gospodinjo iz Raven, je nekdo obstrelil. Ivan Medved, delavec iz Kladja, si je poškodoval desno nogo. Joie Scrbec, delavec lz Dol. Leskovca, Je padel ln si zlomil levo nogo. Ivana Vo-IaVSka, rudarja v Rudniku Globoko Je pri delu zasulo ter Je dobil hujše poškodbe. Tri iz žužemberške občine V Žužemberku je bila v nedeljo, 15. februarja, občinska konferenca SZDL, katere sta se udeležila tudi Viktor Zupančič, podpredsednik OLO Novo mesto, in Martin Zugelj, sekretar okraj, odbora SZDL Novo mesto. Ker so razpravljali o važnih problemih občine, bomo o njej podrobneje poročaJi prihodnjič. V nedeljo, 15. februarja, se je začel v 2užemberku nov šofer- ski tečaj, ki ga Je organizirala Ljudska tehnika. Poseča ga 25 kandidatov, ki so večinoma mladinci v starosti 18 do 21 let. Tečaj se bo nadaljeval na Dvoru, ker je od tam večina prijavljencev. Trajaj bo do 15. aprila, vodijo pa ga domači Inštruktor j 1. Za 20 hektarov travnikov J« že sklenila kooperaoijsklh pogodb Kmetijska zadruga Dvor. Računajo, da bodo Plan, ki znaša 30 hektarov, znatno presegli. Z novomeškega živinskega sejmišča Na novomeško živinsko sejmišče je bilo pripeljanih v ponedeljek, 16. februarja, 769 prašičev v starosti 6 do 10 tednov po 3.000 do 5.000 din in 29 prašičev v starosti 3 do »6 mesecev po 5.000 do 19.500 dinarjev. Prodali so jih 629. Takole so ga »pokopavali »Bršljlnčani.., 9-99 Sbr&n 8 »DOLENJSKI LIST« Štev. 7 (465) Med dolenjskimi koreninami Ce bi bil poleten dan, bi jo nemara moral iskati kar na kopailišču na Loki, kamor se hodi, kljub temu, da se bliža stotemu letu starosti, vsako leto vsaj nekajkrat kopat, češ da ji Krka še vedno prija,. Se pred nekaj dnevi bi io lahko srečal v Jutranjih urah na cesti, ker pa so dnevi zdaj boli mrzli in zaradi snega drsa, se drži doma. Zato som potrkal na vrata mojstra Bevca na Ločenski cesti in vstopil. Stala ie ob mizi in nekaj šivala. Pogledala me je malce nezaupljivo iznad naočnikov, po- PRI NAJSTAREJŠI NOVOMESCANKI tem pa, ko me je spoznala, jih Je snela in že sva bila v živahnem pogovoru. »Sem slišal, da ste imeli pred nekaj dnevi rojstni dan, pa sem prišel voščit Pravijo, da ste najstarejša Novomeščanka. Koliko pa jih pravzaprav imate?« — »Kaj pravite, koliko?« — »Takole okoli devetdeset jih pa že bo, menda.« — »Kar sami izračunajte! Rojena sem bila 18. januarja 1862, potem vidite, da jdih ne manjka dosti do sto.« Tn res. Blažičeva Pepca ie najstarejša Novomeščanka, odkar ie umrl znani gostilničar Košak; najstareiša novomeška korenina pa ie bila tudi že poprej, kajti pr£cojni Košak se je preselil v naše mesto kasneje. Zenica je kljub visoki starosti še vedno pri močeh, hodi po opravkih, pomaga pri gospodinjskih poslih, šiva, le sliši malo slabše. »Doma sem bila na stari 8tev. 139, kjer je danes Ferko-Ijeva hiša. Moj oče je bil ključavničar in njegov oče tudi. Umrl je star 84 let, a je zadnjih šest let ležal zaradi bolezni. Mati pa je doživela celo 92 let. Tisto leto, ko sem se redila, je bil hud mraz, zato so me dali takoj po rojstvu kar na peč. Pozneje je bil še enkrat tako hud mraz; bilo mi je 18 let in Krka je zamrznila, da smo hodili po njej od starega mostu pa do Rozi- Kdo Izmed nas bo v 97. letu takole mirno pretakal pijačo iz steklenice v steklenico, kot to ie lahko vedno naredi Blažičeva * Pepca? novega potoka. Toda že drugi dan so hoio po zaimrzli reki prepovedali. V šolo sem hodila štiri leta. Učilnico smo imeli kar v zakristiji opuščene cerkvice na Florijanovem trgu. Moja prva učiteljica je bila sploh prva učiteljica v Novem mestu, pa se ji imena ne spominjam. Šele pozneje je prišla Petzova.« »Povejte še kad zanimivega lz Življenja starih NovomeSča- BOV.« »Kaj naj vam še povem? Veste, na svetu sem tako dolgo in moji vrstniki in vrstnice so že davno pomrli, pa tudi pozabila sem že veliko.« bodi! Da pa boš vedela, kateri med velikaši je cesar, si zapomni: najprej bo šel v črno oblečen gospod — to je pir-gemajster (župan) — takoj za »Po revščini, gospod, po revščini! Pa veliko sem morala zmeraj delati. Zato tudi tako malo vem, kar me sprašujete, ker sem bila večinoma doma...« je odgovorila 97-letna Blažičeva Pepca našemu sodelovcu na vprašanje, kako je dočakala tako veliko starost njim pa cesar. In res je bilo tako.« »Kako pa, da ste doživeli tako veliko starost?« »Po revščini, gospod, po revščini. Pa veliko sem morala zmeraj delati. Zato tudi tako malo vem, kar me sprašujete, ker sem bila večinoma doma. Seveda, na koncerte in druge prireditve v čitalnico sem tudi hodila, pa purgersko godbo sem poslušala. Moj oče je bil pri purgerjih, pri godbi pa ne.« Za hip se je zamislila in spet nadaljevala: »Ja, kolera je včasih hudo razsajala po Novem mestu, vendar je jaz sama nisem doživela. Pač pa sva obe sestri imeli osepnice in jaz dvakrat špansko. Drugače pa nisem bila nikoli bolna. Zdaj sem se pa.nečesa domislila, ker sprašujete o starih časih. Moj ded mi je veliko pravil o Francozih. Bili so dobri za naše ljudi. Će je kdo zgubil denarnico, se je noben ni upal pobrati, tako je bilo pod Francozi strogo za take stvari. Pa tudi staro pokopališče so oni napravili. V davnih časih je bilo pokopališče na Kapitliu, potem pa na Marofu. Pa je bilo slabo, ker se je nabirala voda. Potem so pa Francozi določili za pokopavanje zemljo kapucinskega samostana. To pokopališče se ie uporabljalo, dokler niso napravili današnjega. Ampak najboll luštno ie pa bilo, ko smo šlj v Rim papeža Leona gledat. Iz Novega mesta smo šle samo štiri. Pa v kateri kraj smo prišli, povsod je zvonilo. Ko smo prišli čez" laško mejo. pa nič več.« »Kaj pa v Krki, ste se tudi lani kaj kopali?« .»Enkrat sem pa res bila. Ko sem nameravala drugič, je »Veste, Novomeščani so tako ji ust režiji vi ... « bil pa dež. Veste, Novomeščani so tako postrežljivi. Takoj »o bili poleg mene, da mi bodo pomagali iz vode, pa sem šla kar sama. Nekateri ljude mi pravijo, če mi ni nič nerodno, ko je na kopališču toliko ljudi. Saj smo vendar vsi oblečeni, ne?« »No, želim vam, da bi bilo letos lepo vreme, da bi se še kopali v prijetni Krki...« »A, letos pa najbrž ne več, ker bom prej umrla. Veste, tako dolgo sem že na svetu!« Potem je pa le pristala, da bo še počakala s smrtjo vsaj do marca, ko ima god, jaz pa sem ji želel, da bi v zdravju dočakala vsaj stoletnico in se poslovil. Tako je torej Blažičeva Ber-ta ne samo najstarejša Novomeščanka, ampak tudi na.jpri-letne.jša častilka Krke, če ne najstarejša kopalka na Slovenskem. Pa recite, če ni res! Eler »Pisatelja Trdino ste gotovo poznali?« »Kaj bi ga ne, saj smo si bili sosedje! Stanoval je v Kraljevkini hiši, to je tam, kjer je bila kasneje Moravče-va in Cešnovarjeva gostilna. Ampak Kraljevka, kolikor jaz pomnim, ni imela krčme, pač pa veliko krav. Pasla jih je na njenih travnikih za današnjo kandijsko bolnico proti Portovalu neka ženica, menda Kraljevkina sestra. Nemara ji je bilo res Jera ime, kakor pravite vi. Trdina je bil upokojen profesor in je stanoval v podstrešni sobici, prav nasproti naše hiše. Potem je šel pa stanovat tja blizu kasarne k neki vdovi, menda se je celo oženil z njo. Drugega vam pa ne vem povedati, ker nisem poahtala, veste, vse življenje sem morala veliko garati, pa nisem poahtala. Katera je pa Kraljevka in katera Jera na teh vaših slikah, pa res ne vem, ker slabo vidim, pa tudi dolgo dolgo je od vsega tega.« »Kako ste se pa svoje čase vo/.ilj v Ljubljano, ko še ni bilo železnice?« »Jaz sem se bolj malo vozila ... Z malim »vagonom«, to se pravi s kočijo za nekako štiri ljudi, si se lahko peljal do Ljubljane. Ob osmih zvečer je odhajal vagon od tod, v Ljubljano pa je pripeljal drugi dan zjutraj. Lahko pa smo se peljali tudi s pošto do Litije in potem z vlakom naprej. Ko se je pa cesar pripeljal v Ljubljano, smo ga šli seveda tudi Novomeščani gledat. Jaz sem se peljala kar z lojtmim vozom, mi je tako bolj prijalo na zraku. Ko sem v Ljubljani vsa nestrpna spraševala, ali ga bom lahko videla, mi je nekdo rekel: Kar brez skrbi 63 LET HOJE ZA KRUHOM Letos bo oče John L o -kar izpolnil 83 let. Pred dvema letoma se je po 56 letih in 5 mesecih vrnil iz Amerike v staro domovino. Zdaj živi v Pokojnicah pri Radohovi vasi. Bolezen ga j« sicer priklenila na posteljo, vendar je mož še čil in zgovoren in prepričan, da bo ozdravel. »Imam staro navado govorit] po resnici,« je pred dnevi pričel razgovor. »Kot 17 let star fante sem šel v Ljubljano za hlapca. Takrat sem bil zelo ponosen na konje, ki sem z njimi »fural«, saj je imel v vsej naši dolini le en kmet par konjev. Leta 1894 sem odšel na delo v Avstrijo. Na Dunaju sem delal le nekaj mesecev, nato pa odšel na Češko v Rihenberg, od tam pa spet nazaj na Gornje Štajersko. Delal sem na železniških progah in predorih, ki so jih takrat gradili. Domov sem se vrnil brez dinarja. Vzel sem posojilo na hišo, kupil karto za Ameriko ter odpotoval. Nikdar se nisem nameraval vrniti. Ko se je po vojni izpremenila oblast v star] domovini, me je to tako veselilo, da sem pred dvema letoma prišel nazaj. % V Ameriki sem bil vedno član socialistične stranke. Jugoslovanski izseljenci smo imeli svojo socialistično zvezo, ki je bila včlanjena v ameriški socialistični stranki. Tam sem se veliko naučil. Rad sem bral, hodil sem na koncerte in igre. Ve« Čas sem prebival v Clevve-landu. Tam imajo Slovenci 9 narodnih domov. Vedno sem glasoval za socialist«', nikdar nisem dal glasu za demokrate ali republikance. Čeprav sem vedel, da socialisti ne bodo zmagali, .sem zbiral glasove za njih. Leta 1918 smo uspeli, «la so bili izvoljeni v šolski in občinski odbor 3 komunisti. Ko so prišli na občino priseči, so jih osall odborniki nagnali . . . Spomnim se praznovanja 1. maja 1919. leta. Ko je prvomajski sprevod prispel po glavni ulici v središče Clewe-landa, so pridrveli policisti na konjih. Ii oken so na mirne delavce zaropotali mitraljezi. I>va delavca sta John Lokar st. bila ubita, več pa Je bilo ranjenih. Veliko rdečo zastavo, ki smo jo nosili, so nam raztrgali na koščke, Majhen košček blaga imam spravljen še danes . . . Ko je prišla druga svetov, na vojna ln smo zvedeli za partizane, ki se borijo v stari domovini, smo ustanovili SANS — organzacijo za podporo domoljubnega partizanskega gibanja v domovini. Tudi jaz sem bil njen član, dokler je niso označili kot komunistično in prepovedali. V povojnih letih s«n spoznal mnogo Jugoslovanov iz stare Jugoslavije. Ko sem leta 1901) odšel iz domovine, so ljudje prosili kruha in kislega mleka. Danes je v domovini kruha dovolj. Nameravam prepotovati vso Jugoslavijo, če ni i bo le zdravje dopuščalo.« Danes začenjamo na tej strani objavljati njegove spomine. Spomine enega izmed pionirev slovenskih izseljencev, ki je vedno ln povsod odkrito izpovedoval svojo vero. v človeka in v pravico. Oboje je dočakal — in v bogati jeseni plodnega življenja mu želimo v imenu vseh naših bralcev in številnih prijateljev doma >n onstran oceana predvsem kar največjo mero zdravja! Mladi rod, ki bo bral njegove spomine, pa bo ob njih spoznaval, kako težka in trda je bila nekoč borba za »korjico suhega kruha... »POMIRII O STAREGA AMERIKANCA Piše John Lokar st. CUCL1D, Ohio — Dne 2. aprila bom star 80 let, in ker sem med starimi naseljenci v Clevelandu, želim za to priliko opisati nekaj spominov ali zgodovino dogodkov in razmer, ki smo jih v dolgi dobi preživeli. Rojen sem bil 2. aprila 1876. leta v vasi Male dole v Temenici (tako se imenuje tekoča voda Temenica), fara St. Vid pri Stični na Dolenjskem. Tiste čase je bilo več mlinov napeljanih na to vodo. Moj oče je imel mlin pod Gabujem. Bil je mlinar in tudi dober muzikant. Hodil je igrati na ohcete. Pri mali hišici ob mlinu smo imeli tudi kokoši in zelo hudega petelina. Tiste čase so ženske nosile žito v mlin na glavi. Ta naš petelin je ob vsaki priliki naskočil te ženske in jim s kljunom cukal krila, medtem ko je moške in otroke pustil pri miru. Nekoč sem v bližini tega petelina padel na zadnjico. To je petelina tako ujezilo, da je planil name in me začel kljuvati. Kmalu bi mi izkljuval desno oko in še danes se vidijo sledovi tega napada. Se vedno se spominjam, kako mi je moja ljuba pokojna mama devala nekaj belega na oko, da se je pozdravilo. Večkrat mi je pravila: Janez, malo je manjkalo, da nisi izgubil očesa. Se tisto leto se je pripetilo, da je po nesreči padla moja mlajša sestra v vodo Temenico. Imel sem tr• sestre, jaz sem bil starejši. Ko sem videl sestro pasti v vodo, sem začel na vse grlo kričati: Oče, Micka je padla v vodo! Oče se je na vso moč prestrašil. Pritekel je prav ob času, da je Micko rešil, >e malo, pa bi jo potegnilo na tisto kolo, ker je voda gnala mlinske kamne. Moj oče je bil dober plavač. Nekoč je narasla Temenica in je bila velika povoden j. Voda je dosegla breg, preko katerega smo hodili na drugo stran. Oče se je .hitro slekel in v sami spodnji opravi skočil v vodo. Opazivši to, je mati vsa prestrašena vpila: Janez, nikar ne skoči v vodo, boš utonil! Oče je že bil v vodi in za šalo se pogreznil, nato pa zopet lepo priplaval na površje. Mati se je potem pomirila in je ni bilo več strah, ko je oče plaval. Moj oče je bil močan človek. Nihče v mlinu ni mogel toliko teže vzdigniti kot on, čeprav so k nam v mlin prihajali zelo močni fantje. Zdrav in krepak je bil, pa je nagloma zbolel in po kratki bolezni umrl. Bil je dober gospodar in skrbel, da ]e bil mlin dobro urejen, da bi mati in otroci dobro živeli. Tedaj sem bil star 6 let in pol in ob smrti očeta se je za nas začelo žalostno življenje. Mati in 1ri sestre so že umrle ter počivajo na pokopališču v St. Vidu na Dolenjskem, tam v lepi Sloveniji. Ostal sem samo jaz tukaj na tujih tleh. Mnogokrat sedim-in premišljujem, kaj vse se je men: pripetilo v mojem življenju, kam so pohitela vsa ta leta. Minilo je pet let, odkar sem napisal nekaj mojih spominov v »Prosveti«; že dolgo je to in menim, da je dobro za list, da zopet napišem nekaj mojih spominov. Nekaj stvari, ki sem jih že omenil leta 1931, a so zanimive, sem seveda vključil v te spomine* ker ne bi bilo prav, da bi jih izpustil. Kakor leta 1951, ko so mi dali čitatelji priznanje, tako mislim, da ^bodo tudj to pot radi čitali, saj bodo videli, da je tu veliko novega. Pa saj je tudi igra, če je dobra, vedno dobrodošla in ljudje jo radi ponovno vidijo. Torej težko sem se odločil pisati to, a hotel sem opisati moje spomirfe za 80-letnico mojega težkega življenja. Morda vam vsem ne bo to po volji, pa prosim, da mj ne zamerite. Torej, nazaj k Temenici. Tu je bilo več mlinov, okolica je bila zelo lepa, v tej vodi pa so plavale razne v*rste rib, postrvi tn rodi dru^e. V«"«hi»- i<- "v-, te ribe. To je bilo pred 70 leti. Ko sem bil 10 let star, sem imel veliko veselja loviti rake, staknil sem vsako luknjo in posegel vanjo, da pri vlečem ven raka Večkrat se je pripetilo, da me je kateri stisnil s svojo ščipalko, da sem imel črne roke. Nekoč se mj je pripetilo, da zagledam veliko luknjo. Veselil sem se, da mora v njej tič^ti velik rak. Posežem notri in zagrabim. Misleč, da senh ujel veliko ribo, potegnem k sebi in na svojo grozo vidim, da držim veliko kačo, Prestrašen jo odvržem in zbežim iz vode. Zvedel sem pozneje, da je to bila vodna kača, kakršne se rade držijo blizu vode in niso strupene. Imenovali so jih bele Urške. Kmalu po smrti očeta je mati prodala mlin in se z nami otroci preselila v drugo vas, kjer si je kupila dve njivi. 2iveli smo v bajti materine sestre, kjer je bilo veliko siromaštvo in pomanjkanje. Dostrikrat nam je prinesla na mizo nezabeljen močnik, a kako smo ga z veseljem pojedli. Teta je imela kravo. Kadar je krava dajala mleko,, je bilo Še za silo. Kruha smo dobili zelo redko, pa še tedaj ko smo ga dobili, je bil zelo slab, ampak otroci smo ga bili prav veseli, kadar je bil. Za velikonočne in božične praznike smo dobili beli kruh in kaj boljšega. Trikrat na leto smo se pošteno najedli. Bilo je zelo žalostno življenje za vse nas. Po večini, ki so bili pod cesarjem Franc Jožefom, so bili taki reveži po vsej Avstriji. Moja mati nekoč ni mogla plačati davka Franc Jožefu. Prišel je mož postave in materi rekel, da ako ne plača davkov, bo vzel kravo. Jaz sem tedaj že hodil v šolo, moje tri sestre pa še ne. Mati je jokala, mi štirje otroci pa smo jo žalostno opazovali. Prišla je soseda, ki je materi posodila denar, da je plačala davke, krava pa je ostala, da je nam dajala mleko, katerega smo bili zelo potrebni, ker Je bilo v naši hiši veliko pomanjkanje vsega. »Ali v istini ničesar ne čutiš, trdi moj vitez, in vi, mladi sodnik, in ti slabi vojak, ki se kličeš za grofa Egona? Pri vseh bogovih, ali ničesar ne čutite?« Zviral se* je po stolu, puhnil dim skozi nosnice in raztegnil roke. »Moj Bog, ali ne čutite, da postaja to življenje dolgočasno, dvakrat dolgočasno!« »Popihaj jo črez gore! No, pa ti morda gospa še ni poslala mesečne plače!« je vprašal vitez Trd hudobno. -Koščena duša! Ne vtikaj se v zakonske moje razmere! Oj. to so bili drugačni časi, ko je še živel grof Milan« »In kakšni so bili časi tedaj?« se je oglasil vitez Trd, sin. »Dobri časi, pravim vam, dobrj časi! Ali jaz sem žejen, in ženstva ni doma! Take prilike še ni bilo, gospodje! Ad po-cula !« Grof>Egon je pozvonil ter slugi, ki je ročno prihitel po peščeni stezi, ukazal, naj prinese vina. Pričeli so piti jn pili so mnogo. »In kako je bilo tedaj, ko je še živel grof Milan?« je vprašal sedaj tudi vitez Trd. Bil je radoveden kakor ženska. »Dobri časi so bili tedaj, prijatelj, in vsak trenotek moraš obžalovati, da nisi grel takrat starih svojih kosti na tem Otoku!* »Nisva se rada imela!« je odgovoril oni 'kislo. »Saj pa ti, predragi mi vitez, tudi nisi človek, ki bi se prilegel takemu duhu, kakor je bil grof Milan.« In baron Bontoux je lehnč izlil kupo 'vina v svoje grlo. »Mene pa je rad imel! In vsako pomlad, kadar mu je gospa grofinja delala skrbi, sva jo popihala tu sem. (Vso čast, naši grofinji! Ali v zakonu, gospoda, je imela, svoje težave! Saj me umete vsi, kaj hočem povedati! Imela je svoje težave!—)« »Kakor jih ima, recimo, tvoja gospa!« se je oglasil grof Egon. »Tudi dobro, kakor jih jma, recimo, moja gospa. Ali grofinja Ana je imela svoje težave in je mučila grofa Milana z ljubosumnostjo in z enakimi nadlogami. Kadar pa je bila presitna — odpustite mj ta izraz, gospodje — sva se splazila tja gor po zavitih stopnicah v stolp v tisto malo čumnato in vina sva si dala prinesti in pila sva in potopila v sladko to morje vse skrbi! Oj, to so bili Časi!« Leno se je naslonil 'v stol, gledal proti, nebu in izpuščal oblake iz ust. »In kako je bilo s tisto .ljubeznijo'?« je vprašal Egon. »Kako je vse tisto prišlo? Ti boš brez dvombe kaj gotovega vedel? Saj smo med seboj, in taka stvar se rada posluša!« »Aha, tista ljubezen, tista ljubezen!« je jecal baron, ki so mu bile vinske moči že stopile v možgane. »Tudi tisto vem. Ubogi Milan! Prišlo je je vse, kakor huda ura, hitro, nepričakovano! Moj Bog, kaj pa. da vem!« Zlil si je vina v grlo. Drugi pa so radovedno napeli obraze. ^ »Prišlo je kakor nevihta, hipoma in nepričakovano! Spomladi je bilo. In kljunači so se ravno vračali z juga. Lep lov je bil! Milan je imel nekega lisastega psa. ki vam je stal kakor kip. In nos je imela tista žival, gospodje, nos, da je že na sto korakov čutila perotnino! Dobra, krasna, lepega denarja vredna žival vam je bila!« »Vraga! Pusti psa pri miru in povej, kako je prišlo potem!« se je ujezil grof Egon. »Počakaj, in ne jezi se! Kljunače sva hotela streljati ter lazila tam po jelševju proti Strugi Po gozdni stezj pa je nama prišla nasproti gospodična iz Struge. Kakor gozdna vila je bila. V roki je nosila široki svoj slamnik, v lase pa si je bila vpletla divjo belordečo rožo. Kakor srna je plašno zrla na naju. Crez nežni obrazek se ji je razlila divna rdečica, da vam je bila nebeško krasna v svoji nedolžni lepoti. No, saj veste; jaz sem človek, ki je že odnekdaj pazil, da si je ohranil zakonsko svojo zvestobo! Ali toliko vam pa že povem, da mi je tedaj poželenje preplulo ivse žile! In tudi grof Milan se je zagledal vanjo, vsa duša mu je silila Iz plamtečlh oči. V istem trenotku ga je zadela usoda! 2e v istem hipu je bil izgubljen, in odprlo se je brezdno, ki ga je požrlo potem! Vse je "trepetalo po njem! A bil je kavalir, rojen kavalir, pravim vam, in ženskam nasproti se je vedel kakor med in cvetje. Takoj je predstavil mene za grofa otoškega, in sebe ne vem že na kako ime. V trenotku smo bili v živem razgovoru. In če ste poznali grofa Milana, tedal veste, kako je govoril, kadar je hotel ženski ugajati! Vse se je lesketalo in bliskalo; dovtip je hitel za dovtipom, tako da je dekle, k! je bilo prišlo tedaj ravno iz samostana, z mokrimi očmi zrlo vanj ter vidno sesalo vase vsako njegovo besedo. Pri ločitvi pa ji je poljubil belo ročico, ki se je — in jaz sem to dobro videl — tresla v njegovi. Lazila sva, potem po gozdu okrog. Kljunači so frfotali pred nama. ali streljala jih nisva. "To je ženska. Bontoux! Ali si videl, kaka ženska je to!« Tako je zdihoval venomer. Končno pa je legel v travo, vrgel puško od sebe ter tiščal razbeljeni obraz v rušo in dejal obupno: »Mol Bog. kaj bo sedaj! Kaj bo iz tega!« Od tistega dne pa le sam zaha-ial na kljunača in mene puščal doma. A potem se je udal romantični tisti ljubezni s pregrešno strastjo. Vse dobro le potrla ta strast v njem. Pozabil je svoje žene, pozabil svojeea otroka! Nekoliko tednov po-7neie ir> Drišel nekega dne v mraku domov. Prihitel mi le v sobo ter hodil nemirno rx> nii. Potem r>a ga lV zavest revnega živlie-nia pretresla, omahnil le na stol ter zaje-čal: »PnjnteH. poglej me In nluj ml v obraz! Tako nesramne in zavržene kreature ni nod božjim solncem, kakor sem laz!« In stokal 1e. !n pravim vam resnico, da se je raztajal kakor otroče. Hotel se je umo- riti samega sebe. Ali s sveta ni mogel, zavoljo tistega otroka ni mogel! in ne zavoljo tiste ljubezni! Ali taki smo, tako smo vsi! No, drugo pa veste vse. Saj se je umazano tisto perilo pralo po časopisih, da se je stvar zvedela povsod. Bil je dober človek, dober človek 1 Ali strast in ženska sta naša večna poguba! Sedaj pa pijmo, gospodje!« »Taka je naša usoda! Kaj bi bilo, če bi ne zorelo vino na svetu!« je pristavil me-' lanholično ter si nalil kupo. »Skoda, da nisem poznal tega moža!« je vzkliknil vitez Rudolf. »Večkrat sem že čul govoriti o njegovi osebi, in žalostna mu usoda je zavila spomin njegov v blesk va-bilne romantike!« »Kaj vi grofa Milana niste poznali?« je vprašal Bontoux. »Nikdar ga nisem videl! Takrat, ko se je umoril, sem bil ravno na univerzi,« je odgovoril oni rahlo. »Gotovo je bil lep človek, če je tako vplival na ženstvo!« »Čakajte!« in baron je izvlekel umazano svojo listnico in iž nje še bolj umazano staro podobo grofovo. »Tu ga vidite! Tak je bil. Vino.je rad pil! In ženske je rad imel! Vino, ženske in mene! Bog blagoslovi njegov spomin!« »Vino. ženske m tebe!« je vpil grof Egon. »Ti si brez dvombe najboljši med to trojico! Ej, pa so ga pozneje tudi iz vode potegnili! Bolje bi bilo revežu, da ni pil vina. in da ni rad Imel žensk! Na vsak način pa bi bi] bolje storil, da tebe. baron Bon ton x, ni poznal nikdar!« *In da je bil tvoj sorodnik, preljubi mi grof, je tudi obžaloval, in da te je tako poznal, kakor te poznam jaz, bi bil to še bolj obžaloval! Sedaj pa pijmo!« 0644