Inseratl «e sprejemajo in velji Iriatopna vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat, 14 n ii n n - »i
n li li n ^ »i Pri večkratnem tiskanji se ■ena primerno zmanjša.
Roko pisi
•e ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravuistvo administracija) in ekspedicija na Starem trgu h. št. 16
SLOVENEC.
Političen lisi za slovenski aarofl.
Po poŠti prejeman velja:
Za celo leto	. . 10 gl. — kr,
za pol leta	, , 5 _ „
za četrt leta	. . 2 „ 60 „
V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 10 kr za pol leta . . 4 „ 20 ,, za četrt leta . . 2 „ 10 .
V Ljubljani na dom pošiljam velja 60 kr. več na leto,
VredniStvo je na Stolnem trga hiS. St. 284.
Izhaja potrikrat na teden in siuer torek, četrtek in soboji
vi"
Vabilo
k naročevanju na
„B&OTSKCA".
„Slovenec" velja, kakor do zdaj: Za Ljubljano:
Na dom pošiljan za celo leto 9 gl. — kr.; „ „ „ „ pol leta 4 „ 50 „ „ „ „ „četrt leta 2 „ 30 „ „ ,. „ „ en mesec 80 „ V administraciji sprejeman;
Za celo leto.....8 gl. 40 kr.;
„ pol leta.....4 „ 20 „
„ četrt leta.....2 „ 10 „
„ en mesec.....— ,, 70 „
posamezne številke . . . — „ 7 „ Po pošti:
Za celo leto.....10 gl. — kr.;
„ pol leta.....5 „ — „
„ četrt leta.....2 „ 50 „
„ en mesec.....— „ 90 „
posamezne številke . . . — „ 8 „
Tudi se zamore zanaprej vsaki pri gosp. Gerberju naročiti, in če je komu drago, tudi tam svoj list prejemati ali posamezne številke kupovati.
Gg. bogoslovci in študentje plačajo le polovico naročnine.
Naročnina se pošilja najceneje po poštnih nakaznicah (Postanweisungen).
Vredništvo in opravništvo-
Ali smo zadosti delavni?
Voda, če ne teče, se vsmradi, in vsaka reč, ki ne napreduje, gre nazaj. To velja ne le o posameznih rečeh, to velja posebno o narodih.
Menim, da je, kar sem rekel, vsakemu tako jasno, da mi ni potreba daljega razlaganja in dokazovanja, za to se lotim brez daljega uvoda brž odgovora na gor stoječe vprašanje.
Ko je prodrla pri nas dolgo zatrta in po tujstvu tlačena misel narodnosti, ko so prvi možaki naroda slovenskega razpeli prapor narodnega napredovanja, vzdignili klic boja proti našim zatiralcem, kmalo se je zbralo krog njih za boj za jasne pravice naše vnetih domoljubov, narodne trombe glas je budil zaspance, vzdigali so sein poslušali radostni prijetni jim glas. V pur letih je duh navdušenosti za domačo reč obsenčil in obsegel do malega vse Slovence, po Kranjskem, Štajarskem, Koroškem, Goriškem in lstrijskem pričelo se je jako živahno gibanje, rodila so se narodna društva vsake vrste, namenjena izobraževanju, spodbu-jevanju in navduševanju ljudstva za domačo reč, po taborih se jevtrjevala narodna zavest, časniki slovenski so lezli na dan kakor gobe po dežji, — sploh vse je kazalo, da bo po pridni setvi tudi žetev bogata in obilna. Ko je bil narodni voz vprežen, brž je vse potisnilo in potiskalo tako, da smo prišli naglo lep kos naprej vkljub izdatnim zaprekam, ki so se nam stavile od različnih strani.
Borbe narodov proti narodom so dolgotrajne, za popolno konečno zmago treba več stoletij. Kdor se na dolgo in težavno pot poda, ne sme obupati in obsedeti, če prvi dan ne pride daleč ali če ga čevelj obžuli; do konca mora ostati stanoviten, dobre volje, ne sme gledati naprej, koliko pota še ima, ampak nazaj, koliko gaje že storil, koliko težav premagal. To ga krepi in spodbuja k nadaljevanju.
Slovenci smo v pičlih letih, kar se je pričelo narodno gibanje, pomaknili se za do-
ber kos naprej, to se ne da tajita bilo n. pr. pred 50 leti, kako pa je zdaj!
Izdaten napredek je očividen, je ohrf'aa mora vsacega domoljuba navdati z radostjo. Res, da imamo še dolg kos poti, da dosežemo to, kar dosezamo, za kar se trudimo, ali dolga pot, ki jo še pred sabo vidimo z vsakovrstnimi zaprekami vred, nas ne sme ostrašiti, da bi obležali ali celo napotili se nazaj, ker se nam naprej kaže še dolga in sila težavna črta. Veselje nad storjenim delom je močna spodbduda za delo, ki nas še čaka. To bi moralo biti; ali pa je tako?
Oglejmo si sedanje stanje narodnega gibanja. Je li to stanje veselo? Nikakor ne! Jaz ne bom besedoval o razporu med nami, ki je gotovo močna zapreka pravemu napredku; škoda, ktera nas je po njem zadela in še zadeva, je velika, na potu napredka smo zaostali vsaj več let. Tudi pustim na strani pretreso-vanje, kdo je razpora kriv in ktera stranka ima prav, ktera ne. Ogledal pa si bom sedanje stanje naše narodne reči, kakor je, in to žalibog! — ni tako, kakoršno bi lahko bilo.
Imamo narodnih društev z različnimi imeni in nameni na kupe. Ne manjka čitalnic, na-rodno-političnih, katoliško-političnih društev, bralnih družeb itd. Med temi so važnejši „Slovenija", „Narodno društvo" v Ljubljani, „katoliško društvo" in „Soča" v Gorici (zdaj sta se menda zedinila ali se bosta), „Edinost" v Trstu; razen teh je še po vseh deželah slovenskih gosto natresenih političnih društev in čitalnic.
Vsakovrstne druge narodbe in osnove imajo podpirati in vtrjevati našo reč, kakor narodni šolski sveti, narodni občinski odbori, najprvo pa časniki in knjige, kijih izdajajo posamezni
Njegovi Milosti Prevzvišenemu Gospodu
JURIJU DOBRIMI,
tržaško-koprskemu škofu
na dan slovesnega njegovega vmešcenja
na tržaški škofovski sedež 26. sept. 1875.
Vera:
Kdo trka od zunaj na moja vrata, Ko zliva na gore se zarja zlata? Verniki:
Tvoj sin je, o mati! tvoj verni sin, Pravico do tvojih ima svetinj. Vera:
Odprite Mu vrata, otroci moji! Peljite k bogati Ga mizi svoji. Verniki:
Na prsih se sveti Mu križ blišči, Srce pa za blagor Mu duš gorf. Vera:
Odkrijte, otroci! odkrijte se, I roko i križ Mu poljubite. Verniki:
Na glavi se sveti Mu mitra krasna, Ko sveti na nebu se zvezda jasna.
Vera:
Zaupajte Njemu, ko zvezdi mornar, Zvesteje od zvezvde je vere oltar. Verniki:
Opasal orožje je On zmagljivo, Ljubezen in upanje, vero živo. Vera;
Naj v miru zmaguje krepost orožja; Ohrani Pastirja vam roka Božja!
Dobro došo, vruča željo moja! — Sjed' na prestol Zaručnice Svoje: Što je žarko na iztoku sunce, To je meni danes lice Tvoje!
Težko 'e breme, što uzimaš na Se, Ali breme nikoga nemine; Zato hrabro! — Bog če s Tobom biti, Štititi Te s nebeške višine!
Moje 'e blago istina i ljubav: Izvor-vrutak blagoslova božjeg, Živac-kamen u temelju svieta.
Diko moja, Zaručniče mili: Prvu širi, a drugu razpaljuj, Pa mi sretan mnoga živi lieta!
Zlata maša.
Iz Ipave, 21. sept.
Več daljnih prijateljev, ki se niso mogli osebno udeležiti redke svečanosti, ki se je 19. sept. izredno slovesno pri nas obhajala, me je prosilo, naj bi jo v kakem časniku popisal, da bi bili vsaj po tej poti v svojih nespolnjenih željah nekoliko odškodovani. Z veseljem pri-mem tedaj za pero, ter jim podam sledeči popis:
Tri dni se je ipavski trg pripravljal na zlato mašo preč. kanonika gsp. J. Grabrijana, brez vsega njih dodatka in nagiba. Vsak dan zjutraj, opoldne in zvečer je naznanjevalo prijazno zvonenje v farni cerkvi, v podružnicah iu z novega, velikanskega, po nepopisljivem trudu preč. jubilanta izdelauega zvonika pri Materi B. v Logu vernikom po vsej dolini sploh zaželjeno svečanost, med tem, ko so se na tihem izdelovale druge slovesnosti primerne priprave. V soboto pričeli so se delati slavoloki
»li pa druge. Iz tega je razvidno, da nismo tako zapuščeni in osamljeni, kakor bi kdo ßodil po vspehu vsega prizadevanja.
Ali oglejmo si delovanje društev naših, in videli bomo, da se ne zgodi vse, kar bi se zgoditi moglo in moralo, da se nas je toraj lotila nekaka malomarnost, popustjivost. Ker nismo s prvim skokom dosegli tega, kar smo naskočili, jela se nas je prijemati nalezljiva bolezen, obupnost imenovana, in to naprej v političnih zadevah. „Slovenija", društvo za brambo narodnih pravic, ki je skonca jako marljivo bilo, vodilo vsakovrstne volitve z izdatnim vspehom, po mesečnih shodih gojilo narodno zavest v udih svojih, že več mescev mirno spava, davno že ni dala glasu od sebe. Ali ni več predmetov, ki bi se dali obravnavati pri shodih, nima dragi narod naš nobenih potreb več? Ali se nam ni o ničem pritožiti, ničesar nam želeti? Vsak ve, kako koristni so shodi, kjer se pretresajo in razgo-varjajo občne zadeve. Tabori so nam zdaj prepovedani, toraj moremo shajati se le po društvih in ediniti svoje misli le po društvenih shodih. Zakaj takih shodov ni več, ali vsaj tako pogosto ne, kakor so bili nekdaj, kakor bi morali zmiraj biti? Kdo je tega kriv? Jaz mislim, da sem pravo zadel, ako trdim, da krivda ne leti na društveni odbor, ampak na večino udov, na občinstvo naše. Že parkrat se je hamreč pokazalo, da k naznanjenemu shodu še toliko udov ni prišlo, da bi se bil mogel pričeti, zlasti takih ne, zarad kterih je bil zbor sklican. Čemu bi toraj odbor skliceval shode, če je že naprej skoro gotovo, da bo prišla le peščica udov in še ti le taki, kterim shoda skoro ne treba, namreč najbolj izobraženi.
Je še drugo, namreč „narodno politično" društvo v Ljubljani, prav za prav od „Slovenije" po razporu odkrehnjena veja; udje tega društva se sami imenujejo „slovensko in-teligencijo. Kako je s tem društvom? Ne za las bolje, ko s „Slovenijo", morda še slabše. Kar se je osnovalo, imelo je komaj par shodov; izdalo je sicer tudi neko brošuro ob času najhujega razpora, a bolje bi bilo, da bi bila še ta ostala rokopis. Za tem je popolnoma utihnilo, samo občni zbor je pretrgal njegovo spanje, kterega bo zdaj gotovo nadaljevalo.
V Trstu zadnji čas s hvalevredno marljivostjo in naglostjo osnovano društvo „Edinost" je po prvih shodih, pri kterih je bilo res vse živahno iuseje storil marsikak koristen sklep, jelo počivati, vsaj ni nič več slišati o občnih
zborih. Ali si je vzelo za izgled prvo omenjena ■ društva? Ali so udje po prvem naskoku že utrujeni?	(Dalje prih.)
Politika in slov. duhovščina.
(Konec.)
3.	Za koga dela duhoven pri volitvah in v zborih; za koga delajo drugi? Duhoven dela in se žrtvuje za ljudstvo; med posvetnimi se pa ne more vselej to trditi; posvetni delajo mnogokrat le za-se. Zgledov se nam ne manjka, — ako le naš deželni zbor in odbor pogledamo. Za koga posvetni gospodje večkrat delajo, razvidi se tudi iz sledečega pogovora:
Nek okrajni glavar pokliče po končani voiitvi nekega župana k sebi in ga nevoljno nagovori: Zakaj ste Vi tega župnika volili, zakaj ne mene? Župan: Zato ker je volitev prosta in ker me nobeden siliti ne more, koga imam voliti I Glavar: Ali pa mar mislite, da bi jaz ne znal in ne mogel toliko za ljudstvo storiti, kot ta župnik? Župan: Tega ne mislim, ali bojim se, da bi preveč z vlado ne potegnili, ker ste od nje bolj odvisni, kakor župnik, in potreba Vam tudi ni, ker imate že tako dobro službo! Glavar: To je res; na teh goldinarjih mi pač ni ležeče, ali veste, ta reč je tako: Če sem v deželnem ali državnem zboru — no, me že zastopite — potem postanem bolj znan, in ložej na višjo stopinjo dospem! — Župan: Hvala, g. glavar za odkritosrčno besedo, zdaj sem vesel, da sem župnika volil in ne Vas, ker sami ste povedali, da Vam je bolj mar za-se, kakor pa za ljudstvo! — Župan se prikloni in gre. G. glavar ga pa še danes v želodcu ima! —
Da duhoven ne dela za-se, ampak za ljudstvo, se vidi iz tega, ker pri volitvah in slpoh v politiki nima nobenega dobička, ampak veči del le škodo. Duhoven, ki se s politiko peča, pri volitvah agitira itd., ima veliko potov, sitnosti in stroškov; žrtvuje svoj mir, velikokrat tudi svojo službo; pride tu in tam v zamero in mora marsiktero debelo preslišati, marsiktero grenko požreti. Čemu mu je tega treba? Ako hoče mirno in veselo in zložno živeti, mu pamet sama veleva, naj politiko pusti pri miru. Ako pa se vendar v politiko meša in pri tem toliko v nevarnost stavi, in sicer ne za sebe, ampak v prid ljudstva, čigav prijatel je? komu se žrtvuje?
4.	Duhoven pa na dalje za politiko ni le zmožen zavoljo svoje učenosti in izobra-
ženosti, ampak tudi sposoben zavoljo svoje neodvisnosti, kakor malo kdo drug. Ako ga zavoljo agitiranja pri volitvah deželska ali pa druga gosposka preganjate, svojo culico poveže in gre; in ko bi ga tudi v luknjo vtaknili, se za njim ne joče ne žena in otroci. Pri posvetnih in posebno pri uradnikih je to vse drugače. Marsikter, sicer pošten mož in uradnik, pri volitvah zoper svoje prepričanje narodu nasproti voli, ali pa se volitve zdrži, ker se za službo boji, ker se mu žena ne otroci smilijo. Zato ne moremo sprejeti „Narodovega" predloga, ki piše, da naj se duhovnom volilna pravica vzame v tem slučaju, ako se uradnikom tudi vzame. — Med duhovnom in uradnikom je v tem oziru neznano velik razloček. Uradnik navadno ni posestnik, in davkov ne plačuje; kar morajo župniki skoro da vsi. Uradnik je cesarski služabnik in se mora sukati na komando svojih višjih; duhovni pa dozdaj vendar še niso cesarski služabniki. Uradnik mora ozir imeti na svojo družino, kar duhovnemu treba ni. Če se tedaj kdo more pri volitvah in v politiki prosto in neodvisno gibati, je gotovo duhoven, in če za narod dela, kakor je naša duhovščina z malimi izjemami vselej delala, potem ravno duhoven s svojo politiko more narodu največ koristiti.
Slovenski možje! Zdaj prevdarite to in povejte, ako ni res tako! Zdaj pa tudi lahko spoznate, zakaj naši nasprotniki kričč, da duhovnov ni treba pri volitvah in v zborih, da naj se duhoven s politiko ne peča. Nasprotniki dobro vedo in čutijo, da je na deželi duhovnik včasih edini mož, ki o politiki res nekaj ve in tudi ljudem lahko razjasni, če tedaj ljudstvo duhovna posluša, potem je gotovo, da liberalci svoje, včasih zelo piškave in umazane robe ne bodo mogli spečati. Treba je toraj vodo skaliti, duhovne neškodljive storiti, in to se godi gotovo z ravno omenjeno parolo. — Če vam tedaj nemški ali slovenski liberalec kaj tacega reče, potem veste, kaj vam je o tem misliti iu storiti! Pa so tudi res čudni ti liberalci. Ako je kje kak duhoven pri volitvah z nemškutarji potegnil ali z mladoslovenci, nismo nikjer brali, da bi se bil kdo čez to hudoval, zakaj se duhoven v volitve vtika; še le povzdigovali so ga in imenovali častitljivega, postavnega moža. Le ako je njim nasprotno za narod delal in volil, potem je bil fanatik, rogovilež, šuntar in kdo ve, kaj še! Res, da so se nekteri na ta trnek vjeli; posebno taki, ki so sicer do duhovna kako piko ali zamrzo
z venci, da se je šlo pod njimi, kakor skozi velikanska vrata. Imeli so razne napise, kakor n. pr.: „Bog poživi mnoga leta zlatomašnika očeta", „Oče Bog naj blagoslovi vas pri zlati maši novi" itd. Zvečer po „Ave Mariji" bil je trg razsvitljen, gorel je tudi velik kres pri starem gradu, od koder je po vsej dolini odmeval mogočno doneči grom možnarjev, napravila se je bila serenada, pri kteri je ipavski pevski zbor prav dobro izvršil svojo nalogo. Ravno v tem času poslali ste srenja in čitalnica svoji deputaciji izrazit srčna vošila jubilantu, kterima se je pridružil c. k. okr. sodnik občespoštovani g. Brie. Prišlo je bilo tudi že nekoliko ptujih gostov, nekdanjih jubilantovih duhovnih pomočnikov in župnik iz Loža g. B. Lenček. Po razsvitljavi bila je preddnevua slovesnost končana.
Drugi dan na vse zgodaj se zopet zasliši med gromovitim streljanjem veselo zvonenje, ljudstvo jelo je zapuščati svoja ležišča, komaj pa rumeno solnce izza gor prisije, je že vse mrgolelo po trgu in slehrn čutil je v svojem
srcu visoko slavno prigodbo, ki bode za Ipavce danes vtisnila letu 1875. veličastni značaj, da se to leto ne bode pozabilo, marveč od roda do roda ponosno imenovalo s hvaležnostjo in veseljem.
Deseta ura, za zlato mašo odločena, se bliža. Gosti dohajajo in ljudstvo vre od vsih strani v cerkev. Ko se vkrene v ulice, ki peljejo do farovža, so obdajale ob desni in levi do cerkve zelene veje, kakor o prazniku sv. R. Telesa. Strel od bližnjega starega grada naznani deseto uro, zvonovi veselo zapojö in sprevod iz farovža se prične. Najprej za zastavami gredo deklice v belih oblačilih in z venci na glavi, potem ptuja in domača duhovščina, nazadnje zlatomašnik z znamenito palico v roki, ki je bila vrezana na vrtu v Kani galilejski, v ktero je dejana steklenica napolnjena z vodo iz Jordana, in v ktero so pod ročni-kom vtisnjene črke J. G., potem križ, kelh itd. iz lesa raznih krajev svete dežele, n. pr. iz Kane, Nazareta, Tabora itd., ktero palico je nalašč v ta namen naredil in zlatomašniku v
dar prinesel preč. g. Primož Peterlin*), bivši nekdaj ipavski kaplan, zdaj pa župnik pri sv. Lenartu na Gorenjskem. Za zlatomašnikom so šli drugi povabljeni gosti, za kterimi se vdere vsa druga zunaj cerkve radovedno čakajoča množica. Zlatomašnik stopivši v cerkev pozdravljen bil je s prelepo pesmijo ranjega a nepozabljivega g. G. Riharja: „Zlatomašnik, bod' pozdravljen" itd. Slavnostni govor med sv. mašo imel je preč. dekan postojnski, g. J. Ilofstetter. Omenil je vzroka slovesnosti, naštel zasluge jubilanta, opominjal ga hvaležnosti do Boga, da mu je dal doživeti petdesetletnico, opominjal pa tudi vse farane k enaki hvaležnosti, ker jim je po zlatomašniku dodelil toliko dobrot. Vidilo se je, kako pobožno zbrani so bili sploh tudi pričujoči, mnogo, mnogo jih je bilo do solz ginjenih.
*) P. P jo pred nekimi leti obhodil sveto deželo, ter muogo spominkov prijatlom prinesel.
(Konec sledi.)
imeli. Duhoven ne more vsem prav dati, mora zoper nerodno, razuzdano življenje na noge stopiti, očitne pohujšljivce tudi osebno pokarati, kaj čuda potem, da nekterim ta pesem tako dopada in se jim tako dobro zdi, da morejo duhovnu oponirati, češ, zdaj boš videl, da imamo tudi mi kaj govoriti, da ne bo vedno tvoja veljala! Komu s takim ravnanjem ti kratkovidneži koristijo, ni težko uganiti. Kjer 6e srenjčani po tem pravilu ravnajo, tam sami sebi največ škodujejo, pa tudi duhovnu njegov stan silno neprijeten iu težaven delajo. Naj se le kdo na mestu tacega duhovna misli, kterega lastni farani pri volitvah odrivajo, prezirajo, ali mu, kakor si bodi, nasprotujejo! Pač ga mora srce boleti, če pomisli, da se je že toliko let trudil v tej srenji, da jim je še vselej na roko šel in pomagal, ali vsaj svetoval, če pomagati ni mogel, da jim je le dobro želel in se pri vsaki priložnosti za-nje potegnil — zdaj pa njegova beseda, njegov svet nič ne velja, zdaj kakemu briču več verjamejo, kakor njemu! Ali ni to strašanska nezaupnica? Ali mu ne bo tako ravnanje srca podrlo? Takemu duhovnu skoraj ni zameriti, če potem vse pusti in roke križem drži, kadar nasprotniki ljudi za nos vodijo, dobre kupčije za svojo stranko delajo, nazadnje se pa v zahvalo zapeljanim še posmehujejo. Skoraj bi duhovnom, ki morajo tako nehvaležnost trpeti, sledeči zgled v posnemo predložili:
Bil je pred kakimi 20 letmi na neki fari v hribih, daleč od mesta, star častiljiv župnik. Bil je res pravi oče svojih faranov. Pri vsih priložnostih in v vsaki potrebi so se zatekali k njemu; podučeni, z dobrimi sveti in poto-laženi vračali so se od njega. Je dobil kdo kako pisanje od gosposke, nesel gaje v farovž, da so ga prebrali it povedali, kaj je storiti; tudi marsiktero pisanje so sami preskrbeli, da ni bilo treba po mestu kterega iskati in drago plačevati. In ker zdravnika ni bilo blizo, so tudi v sili s homeopatičnimi zdravili pomagali. Takrat se je pa ravno prošnja za vpeljavo slovenskega jezika pri uradnijah po farah raz-našala, da bi jo naši možje podpisovali. Tudi ta župnik je svoje ljudi k podpisovanju nagovarjal in ni drugače mislil, kakor da ga bodo ubogali in pridno podpisovali. Ali kaj se zgodi? Nobeden se ni podpisal! In zakaj ne? Nek slepar nasprotne stranke se pritepe v hribe, in ljudi straši, da bodo potem morali več plačevati, da jih bodo bolj k vojakom jemali itd., če to prošnjo podpišejo. Tako so ti ljudje pokazali, da več verjamejo in zaupajo kakšnemu pisaču iz mesta, od kterega še nikdar kake dobrote niso prejeli, kot svojemu župniku, ki jim je že toliko let očetovsko v vsih rečeh šel na roko. — To je dobrega župnika v srce zabolelo. — Očitno je faranom očital njih nezaupljivost in nehvaležnost, in nazadnje pristavil te besede: Veste, koliko sem za vas delal, k čimur nisem bil zavezan; koliko pisem sem vam prebral, koliko za vas pisaril, koliko zdravil razdal; ker pa vidim, da vsakemu pisaču več zaupate kot meni, bo pa zanaprej vse drugače. Bral vam bom še, pa le evangelij; pisal bom še, pa le v krstne, poročne in mrtvaške bukve; delil bom še zdravila, pa le za dušo! 1 In prav je storil ta mož, boljšega njegovi ljudje niso zaslužili. —
Da pa ne bo kdo rekel, da prav po bera-ško le svojo mavho hvalimo, hočemo tudi pred. svojo hišo pomesti in tudi o napakah in zaprekah duhovske politike govoriti.
Politični pregled.
V Ljubljani, 27. septembra.
Avstrijske dežele.
Cesar so pri priklonu delegacij govorili z vsemi poslanci le z dr. Rechbauerjem ne, kteremu so vidno obračali hrbet. „N. \V. Tagblatt" piše, da se je to zgodilo zarad tega, ker je dr. Rechbauer pri neki pojedini v Gradcu preslavljal zasluge župana dr. Kienzla o razsajanju proti Don Alfonsu. Cesar so bili že po c. namestniku, baronu Kübecku, sporočili Rechbauerju, kako močno jih je žalilo, da je bil predsednik državnega zbora, ki so ga cesar tolikanj odlikovali, potegnil k tistimi, ki so odobrili rogoviljenje proti Don Alfonsu, ktero so cesar smatrali, kakor da bi bilo obrnjeno proti njim samim.
V	vojnem «Milium ogerske delegacije je fml. Benedek sekcijski načelnik v vojnem ministerstvu rekel, da bode treba poslance poslance, o potrebi Uchatiusovih topov še le prepričati. Koller ga je zavrnil, da to bi se reklo čas tratiti, kar je Benedeka hudo zabolelo. Pa večina poslancev je njegovih misel in bode delala na to, da se od vlade zahtevani zneski za topuičarstvo razdele na več let.
Nemški naravoslovci, ki so pretekli teden zborovali v Gradcu, so pred raz-lodom še svoje veliko-nemške burke vganjali. Pri banketu je dvorni svetovalec Rinecker iz Würzburga napil nemškemu Gradcu. C. namestnik baron Kiibeck je napitnico popravil in napil v avstrijskemu Gradcu. Dr. Kozjek, Slovenec po rodu pa Velikonemec po duhu, je rekel, da nemško pa avstrijsko je vse eno in neločljivo. Kar je c. namestnika tako speklo, da je vstal in šel domov. Tudi nemška zastava, ktero so gosposke tirolske prepovedale, je vihrala na zborovalnici.
V	ogerski delegaciji je škof Ilaynald grofa Audrassya interpeliral o vstanku na Turškem. Andrassy je rekel, da o posameznih recih ne more govoriti, načela pa, po kterih ravna so: 1. da se ohrani evropski mir; 2. da se varujejo koristi naše; 3.da se kolikor mogoče zlajša stan kristjanov turških.
Vnanje države.
X bojišča jugoslovanskega nimamo nič veselega poročati. Kakor se „SI. Narodu" 25. t. m. telegrafuje iz Ivostajnice, je bil pri Pastirovem in Kaleuderi velik boj, v kterem je palo 200 Turkov. Slovenskega prostovoljca Kovačiča iz Ljubljane, sinu umrlega sluge tukajšne katoliške družbe, so kruti Turki hudo ranili, slovenski prostovoljec Mejač, tiskar iz Ljubljane ki, je bil nazadnje v tiskarni Blaznikovi, in Valentin Č e-sen, sta pa od Turkov vjeta. Slovenec Pogačnik iz Ljubljane pa je padel že v bitvi pri Velikem strugu s Pecijevo in Ostojino četo. Drugi slovenski prostovoljci v Bosni so v Kozari planini in se jako vrlo in hrabro obnašajo. Ker se bliža zima, neki dopisnik iz Zagreba svetuje, da bi jih za zdaj ne hodilo preveč na pot, ker ljudi vstajnikom ne manjka, pač pa orožja. 24. t. m. je bila po poročilu „Pol. Corr." bitva med vstajniki iz Glavskega pa Husein-pašo. Pravijo, da sta pala vodja Luka Petkovič in Ilusein-paša.
Iz Dubrovnika se poroča, da so vstajniki sklenili nadaljevati boj, če bi jim tudi Srbija in Črnagora ne hoteli pomagati.
O katoličanih bosenskih nekteri poročajo, da bolj proti nego za vstanek delajo. Za tega del jim ,,Obzor" priporoča, naj se poboljšajo in vstašem pomagajo. V Ercegovini se katoličani ravno tako bojujejo s Turki, ka-
kor razkolniki, če se pa bosenski res3 obotavljajo, — kar pa ne verujemo, — se to ka-toličanstvu in papeštvu sploh ne sme očitati, kakor dela „Obzor." Katoličani po vsih deže~ lah simpatizirajo z vstajniki in z obilnimi darovi podpirajo njihove begune in ranjence. Da pa papež vstaneku ne stopi na čelo in ne ozna-nuje križarske vojske proti Muhamedanom, temu se nihče ne bo čudil, ki pozna sedanje politične razmere in ki vidi, da še Ruska ki velja za pokrovitelja Jugoslovanov, vradno vsta-neka ne podpira. Reči pa smemo, da papež gotovo ravno tako iskreno žele kristjanom turškim rešenja, kakor „Obzor" ali kdor koli si bodi.
Srliski vradni častnik naznanja, da so vojaške vaje po taborih ustavljene, da noben vojak ne sme zapustiti kraja, kjer biva, če bi tudi imel popotni list.
Narodna skupština je 25. t. m. objavila svojo adreso, v kteri pravi, „da se hoče narod vzdigniti kot en mož za hrambo domovine. Čas je resen, a Gospodar, ravno tako resna je volja naroda srbskega. Bratovska kri, ki se v Bosni preliva, žali naše čute in Srbom to ne more biti vse eno." Tudi je skupština ministru dovolila denarje, ki jih potrebuje. V črnigori so z adreso srbsko jako zadovoljni.
Turško vlado so poslanci 3 cesarstev vprašali, zakaj vojno zbira pri Nišu? Vlada je odgovorila v neki okrožnici, da ne namerava nič hudega. Omenjeni poslanci se Turku neki tudi svetovali mej srbskih pa črnogorskih ne prestopati, kar Turke jezi in peče, kar sami najbolje vedo, da jim gre za kožo, ker jim tudi v Aziji žuga velika nevarnost. Perzija namreč je začela na turškej meji zbirati svojo vojsko. V tem strahu je vlada vprašala per-zijanskega konsula, kaj to pomenja, ki je pa odgovoril, da Perzija ue namerava nič hudega. Turčija naj ta odgovor primerja z odgovorom svojim o vojni pri Nišu, pa bo vedela, pri čem daje.
Angleška ladija je Španjcem vzela neko ladijo, ki je za seboj vlekla francosko barko. Ker so se španjski mornarji ustavljali, šiloma hoteli prerezati vrv, s ktero je bila ladija španjska privezana na angleško, je neki angleški mornar enega iz med njih ustrelil. Reč dela veliko hrupa kakor svoje dni razprtje zarad amerikanske ladije Alabama.
Izvirni dopisi.
Iz Kamnika, 26. sept. Dopis od tu v zadnji št. „Slov." je skoraj ves neresničen, kajti že kar se piše o svetilnicah, ni vse res, ker je G luči več, in so jako lepe, gorijo že ves ta teden. Dobro je ako se enmalo podreza, pa vsaka reč kar je prav. Grdo pa je dopisnik naredil s pošto, kajti da bi uradnice povsod take bile, kakor je omenjena gospica s svojim očetom vred narodna, bi bilo dobro. Ni je veselice v čitalnici, da ne bi ona se je vdeležila. Da ne zna slovensko pisati, temu nasprotuje to, ker je v šolah v slovenščini vedno prav dober red imela. Jaz sem odnje vselej, kadar sem dal slovensko pismo, slovensko pri-jemnico dobil. To gotovo tudi vsak drugi, ako je zahteval, ker je gospica jako vljudna; na vsak način se ji je po zadnjem dopisu huda krivica zgodila. *)
Posnemanja vredno je naše duhoveustvo, kajti že pred 14 dnevi so tukajšnji g. dekan in kaplana oznanili z leče, da bodo nabirali
*) Obžaiovaje, da je prišel zadnji dopis v naš list, ponavljamo vnovič prošnjo do svojih čast. dopisnikov, naj bi, predno kako osebo, zlasti narodno, grajajo, dobro premislili, ali s tem ne škodujejo komu; mi ne poznamo razmer vseh krajev, toraj se moramo na dopisnike zanašati.	Vred
za Ercegovince in Bosnijake na naša tla pri-begle. Prvi teden ni bilo dosti vspeha, potem so zopet oznanili, in ljudje so jeli nosit denar in obleko, tako, da je samo denara že danes blizo sto goldinarjev in mnogo mnogo obleke. Tedaj, častita duhovščina, posnemajte povsod našo kamniško in mnogo več se bo nabralo, kajti ljudje so še veduo usmiljeni takim, ki so usmiljenja vredni.
Iz 11 reg a pri Tržasčini 22. septembra. Dolgo trajajoče vprašanje, kedaj bodo prišli naš novi mil. škof k nam, se dovršuje. 20. t. m. so se pripeljali željno pričakovani novi vla-<}ika po morju v Trst. Srčno nas je razveselil Njihov dohod, kajti naš domačin so, naše gore list, rojeni v naši škofiji, kmetiških staršev; in bivši do dosege škofovske časti v raznih službah naše škofije poznajo že dobro svoje nove ovčice in njihove potrebe; in ker so mož ves vnet za dušni in telesni blagor ljudstva, Jim z največo vdanostjo vzkličemo: Dobro došli Naš premili vladika J. Dobrila!
V nedeljo 26. t. m. dovrševalo se bode slovesno umestenje v škofijski cerkvi sv. Justa; sprevod se bode začel o ure zjutraj iz cerkve starega sv. Antona in prehodivši precej dolgi okrog obrnil se bode na velicem trgu proti sv. Justu. Vdeležilo se ga bode v č. duhovstvo škofije , deželne oblastnije , mestno zastopništvo in ljudstvo. Nadejamo se obilne vdeležbe pri tej slovesnosti tudi od strani duhovstva in ljudstva z dežele, le samo začetek vinske trgatve jih bo znal mnogo zadrževati.
Ker sim že ene čeznavadno vesele prigodbe omenil, naj omenim ob enem še druge — prav bogate letošnje trgatve pri nas. Više 20 let je preteklo, odkar ni bilo v našem Bregu tolike priprave za trgatev, kakor letošnje leto. Pa je tudi grozdja belo rumenega kakor solnce in oglje-rčnega refoška po trtah, da ga je le veselje gledati. Da bi nam ga Bog še te dni obvaroval! Grozdje je zdravo in dobro dozorelo in 27. t. m. začnemo trgati. Bržansko vino je bilo že zdavnaj Kranjcem sosebno po Gorenjskem znano; že Vodnik omenja Beržanke v svojeh pesmih; toraj sosedje kranjski! hajdite po sladko bržanko in ako je ljubo, tudi po okusni črni refošek za botelje. Cena vina ne more se že naznaniti, pa mu ne bode prevelika.
Iz f»oriškc£a. 23. sept. Sprava je tedaj sklenjena ter se ima po zadnjem „Glasu" (38 št.) smatrati za „fait accompli" t. j. za dognano reč. Bog daj, da bi bila sprava veri in narodnosti blagonosna, da bi ne bila podobna onemu pomirju v Nimwegenu, (5. febr. 1679), kojo so kmetje zarad trganja in deljenja dežel med Francijo, Španjolsko, Ilolandsko in braniborskim izbornim knezom dovtipno imenovali pomirje „Nimm weg" (vzemi preč). Z novim letom ima le en list ishajati t. j. sedanja „Soča" ktera se ima vse drugačno pomladiti in tudi nekoliko drugačno obleko po spravi obleči. Vsako pomirje sklenejo vladarji za „večne čase", akoravno se mnogokrat godi, da se že za par let zopet z morilnim orožjem pi-pajo, kakor je sledila n. pr. vkljub v Villa-franki 11. jul. 1859 in v Zurigu 1860, vojna 1866 in pomirje v Beču 30. oktob. 1866 kot drugi natis onega dovtipnčga „nimmvegenskega" pomirja, ki je Austriji za Lombardijo (1859) odtrgalo še Benečijo. — Da je sprava dognana, to gotovo vsim vgaja, je li bode pa zamogla tudi trde poskušnje prestajati, to je drugo vprašanje! Če naši mladi tako pošteno mislijo kot stari, potem se ni bati stare nesloge; mirno bomo delovali za vsestranski napredek pa pravo (krščanško) omiko in svobodo. Potem bomo imeli tudi eno samo politično društvo
Gorica" z nekoliko spremenjenimi pravili." Tako bodo slovenski Torys (stari) in Wighs (mladi) vkupno deloval za blagor naroda kakor omenjeni stranki v angležkem parlamentu. Kaj pa vi v kranjski Sloveniji, mame boste nas Primorcev posnemali? Mar menite, da se narodove sovražnike ložje v posameznih trumah, kakor v skupni falangi premaga? Predsodke na stran in vse razžaljenje bodi pozabljeno ter novo življenje s krepkim delovanjem začenjajmo! V to ime Bog pomozi ter živela stalna sprava na blagor milega naroda!
Domače novice.
V LJubljani, 28. septembra.
(Mil. knez in škof) bodo meseca oktobra sv. birmo delili in ob enem kanonično obiskavo imeli v naslednjih farah: 5. v Šmartnem, 6. v Radečah, 7. v Svibnem, 8. v Šent-Jurji pod Kumoin, 9, v Dolih, 10. v Polšniku, 11. na Prežganjem, 12. na Jančem, 13. v Štangi in Kresnicah.
(Šentpeterski zvonovi) zapeli so — to smemo po vsi pravici reči — slavo mojstru Ilil-zerju, ki je bil tudi pričujoč. Pred močnimi in čisto vbranimi glasovi umolknili so še nemčurji, ki so zvonove prej že z očimi sodili in obso dili. Mi smo svojo sodbo odložili do tje, ko jih slišimo, dasiravno smo bili prepričani, da mojster Hilzer ne bo dal slabega ali srednje ga blaga iz rok, zlasti ne v gnjezdu najhujših sršenov, v Ljubljani. Zdaj pa že smemo govoriti, ker so zvonovi sami spregovorili. Zvonov je petero, vbrani so v A-Dur. Veliki 58 centov in 48 funtov težki zvon A v mogočnosti, čistosti glasu na Kranjskem menda nima še para. Slišati ga je jasno in močno čez dve uri daleč, po mestu se glas prijetno in milo razlega. Z jarmom in kembljem vred tehta čez 75 centov; ta teža se da v zvoniku le po novem Ililzerjevem jarmu goniti. Kembelj vdari po 48krat v minuti ob zvon. — Drugi zvon Cis z skoro 30 centi ima jako prijeten, mil in mehak glas, ki se ušesu verlo prilega. Tretji E ima 15 in pol centa, četrti A nekaj čez 7 centov, peti Cis 472 centa; glasovi so čisti, v primeri s prvima malo glasni, kar pa mora biti, ker bi jih sicer prva preveč pobijala. Jarme imajo vsi po novi iznajdbi, dasiravno g. Hilzer izdeluje jarme tudi po stari šegi, če se to zahteva. — V nedeljo je bila pri sv, Petru slovesnost zarad njih, zbralo se je mnogo ljudstva z okolice in mesta; fantje so pridno pritrkavali, vse je radostno poslušalo do dlake vbrane glasove. Za skupno vrstilno zvonenje še niso bili vsi lepo vredeni, a g. Hilzer, ki je bil sam prišel v Ljubljano, je naglo podučil ljudi, kako se morajo naravnati. — Po vsi pravici smejo Šentpeterčani ponosni biti na svoje nove zvonove, kterim v mestu ni para. Hvali jih vsak, kdor kaj razumi o zvonovih in je pravičen.
(S turškega bojišča') smo včeraj zvedeli, da Kovači č, o kterem se je reklo, da so mu Turki odsekali glavo, se je hudo ranjen zavlekel na mejo in čez dva dni od usmiljenih ljudi prenešen bil na avstrijsko stran, kjer sedaj leži. V. Česen pa, ki je bil od Turkov vjet, jo je srečno popihal. Varovala sta ga v stražnici dva vojaka, in drugi dan so ga mislili obglaviti. Česen ju je vedno opazoval, in ko se brezskrbno pogovarjata, skoči k njima, izdere enemu iz zapasa revolver, ustreil enega potem pa urno pobegne. Zarad Mejača, ki je tudi vjet, so se neki obrnili do ministra Andrassya, da bi se pri Turcih za-nj potegnil in ga zahteval nazaj. _
—	Škof tržaški, mil. gospod Jurij Do-irila, so izdali pastirsk list do duhovnikov in vernih katoličanov svojih, v kterem z živo in jrepko besedo opisujejo sedanje neverstvo njegove nasledke, vire njegove, pa pripomočke zoper to največe zlo sedanjega časa. Prihodnjič bodemo o njem več spregovoriti.
—	Grof Chambord pride to zimo stanovat v Gorico. Bival bo v Böckmannovi palači.
—	Štajarsko učiteljsko društvo je 15. in 16. sept. zborovalo v Mariboru. Od 1000 društvenikov prišlo njih je kakih 400. Prihodnjič bodo v Celju zborovali.
—	Barantači z luteranskimi biblijami so ravno tako nadležni, kakor judovski špeharji s svojo robo. Piše se nam iz Ribnice, da tudi tam doli je vsiloval 20. in 21. t. m. neki tujec jako lične v platno vezane knjižice z napisom: „Novi zakon Gospoda in Zve-ličarja našega Jezus Kr. I. del čveteri evangelji in djanja svetih aposteljnov poleg gerškega izvirka na Dunaji. Založil Reihard in ds. 1873. — Slovenci, bodite previdni in ne dajte se pe-hariti nemškim barantačem in njihovim lute-ranskim sv. pismom, kdor jih pa že ima, naj jih odda svojemu gosp. duhovnu, ker je prepovedano tako krivoverske biblije kupovati, brati ali imeti.
Eksekutivne dražbe.
30. sep. 3. Jože Zupančič evo iz Gumnišča (IGO gl.) v Zatični. —
Stajarske.
30. sept. Mat. Miklavc v Mahrenbergu 5500 (3.) — Miha Fajs v Mestinji (2589 gl.) — Fran. Tušner pri sv. Miklavžu (3030 gl.) — dekana Papreja vinograd v Parizlab (700 gl.) — Jan. Stölker v Polzeli (14.000 gl.)
1. okt. Jan. Osim v Lembaliu (4600 gl.) — Jur. Prosenjak v Tepiui (7650 gl.) — 2. okt. Mih. Zaplata v Vučjivesi (2045 gl.) (2.)
Tolejtrnličiie denarne cene 27. septembra. Papirna renta 70.— — Srobrna renta 73.50 — 18601etno državno posojilo 111.75 — Hankine akcije 906 Kreditna akcije 207.40 — London 111.70 — Srebro 101.85,— Ces. kr. cekini5.31. — SONapoleon 8.92.
Št. 4568.
Razpis
(75-1)
8 štipendij in 4 mest za plačilo v deželnej sadje- in vinorejski šoli na Slapu pri Vipavi.
Za dveletno sadje- in vinorejsko šolo na Slapu v Vipavski dolini se za prihodnje šolsko leto, ki se začne 1. novembra 1. 1875, razpisuje 8 deželnih štipendij po 120 gold. na leto za mladeniče ubožnih starišev iz Kranjskega, kteri so 16. leto dospeli, ki so krepkega života, trdnega zdravja in lepega obnašanja, ki imajo vsaj toliko šolske omike, kolikor se je da v ljudskih šolah pridobiti. — Prošnjiki naj svoje, lastnoročne v slovenskem jeziku pisane prošnje, kterim naj priloži rojstni in ubožni list, spričalo od g. župnika o lepem vedenji, spričalo o končani ljudski ali kaki veči šoli, in zdravniško spričalo, pošljejo, ako je mogoče, pa osobno izročč vodstvu sadje- in vinorejske šole na Slapu do
10. oktobra 1. 1875.
Tudi se sprejmo 4 mladeniči za letno plačilo 120 gold. za stanovanje in hrano in z 20 gold. šolnine v imenovano šolo, ki naj tudi svoje prošnje z ravno takimi spričali in dokazi, — le ubožnega lista ni treba — do 10. okt. t. 1. vodstvu omenjene šole na Slapu izroče.
Sprejemajo se pa tudi taki učenci v to šolo, ki nimajo v šoli stanovanja in hrane, ampak ki le šolo obiskujejo, ter za to plačajo 20 gold. šolnine za celo leto.
Od deželnega odbora kranjskega.
V Ljubljani, 4. septembra 1875.