PRIMORSKI DNEVNIK
PoStnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 50 lir
Leto XXIII. Št. 172 (6756)
TRST, sobota, 22. julija 1967
ZAKLJUČENA RAZPRAVA O PETLETNEM NAČRTU
Poslanska zbornica je odobrila zakonski odlok o najemninah
Razgovori o rešitvi finančne krize bolnišnic in ministrstva za zdravstvo - Poročilo CIPE o «Alfa-Sud»
RIM, 21. — Poslanska zbornica je z 266 glasovi proti 184 odobrila spremembo zakonskega odloka o najemninah v zakon. Besedilo bo že v ponedeljek zvečer obravnavala pravosodna komisija v senatu in predvidevajo, da bodo zahtevali nujni postopek, tako da bo senat o zakonu lahko razpravljal že v torek. Poslanska zbornica je včeraj
zaključila razpravo o prvih desetih členih, danes pa je bila razprava dokaj hitra o naslednjih, ker ni bilo važnejših popravkov. V glasovalni izjavi so poslanci KPI in PSIUP dejali, da bodo glasovali proti zakonu, ker ne vsebuje določila o pravičnih naiemninah.
Poslanska zbornica je odobrila tudi zakon o nabiranju sladkorja v sedanji sezoni in zakon o izdatku 200 milijard lir v dveletnem razdobju za ureditev vodnega režima. Zbornica se bo ponovno sestala v torek, ko bo na dnevnem redu razprava o Južni Tirolski.
Minister za delo in socialno skrbstvo Bosco se je sestal s predsednikom FIARO (italijanska federacija bolnišnic) odv. Lannijem. Minister je predsednika obvestil o u-krepih, ki so jih včeraj sprejeli na medministrskem sestanku in ki se nanašajo na predhodno izplačilo vsot, ki jih morajo zavarovalne u-stanove prejeti za letošnje leto, in na takojšnje posojilo 25 milijard lir za kmečko bolniško blagajno.
Predsednik Lanni je dejal, da bo predložil te predloge izvršnemu odboru, izrazil pa je bojazen, da ne bodo zadostovali, da se položaj vsaj trenutno uredi.
Ministrstvo za zdravstvo je v zvezi s sedanjim težavnim položajem bolnišnic izdalo daljše poročilo, v katerem ugotavlja, da je do tega prišlo zaradi hudih pomanjkljivosti zavarovalnega sistema. Predvem gre za preveliko število zavarovalnih ustanov, s čimer se zdravstvena zaščita izredno komplicira, povrh pa je na splošno povsem nezadostna. izdatki za upravo so ogromni v primerjavi z izdatki za zdravstvo; ni nobenega programiranja in ne upošteva se napredek v zdravstvu.
Ministrstvo zato poudarja, da petletni gospodarski načrt predvideva ukinitev sedanjega sistema in u-stanovitev novega sistema socialne varnosti, ki bo temeljil na vsedržavni zdravstveni službi. Ni mogoče, da bi sedanji sistem še dolgo trajal.
_ Trenutno pa je treba nujno plačati dolgove, vendar pa gre samo za krpanje, saj bodo ostali resnični razlogi, ki so pripeljali do tako kritičnega položaja.
V poročilu ministrstva je nato tudi rečeno, da lahko bolnišnice računajo samo na dohodke od plačil storitev za zavarovance, morajo Pa skrbeti tudi za izredno vzdrževanje poslopij in naprav. Istočasno tudi zelo primanjkuje postelj za sPrejem bolnikov, stavbe so zasta-rele in neustrezne, kar vse ponov-n° zvišuje stroške. Poročilo v tej zvezi poudarja važnost zakona o bolnišnicah, ki ga je že odobrila Poslanska zbornica in o katerem sedaj razpravlja senat in ki predvideva državni prispevek deset milijard lir za nakup nove opreme.
Senat Je zaključil razpravo o po-
glavjih petletnega gospodarskega načrta. Glasovalne izjave in glasovanje bodo v prvih dneh prihodnjega tedna, s čimer bo načrt dokončno odobren, ker ga je že prej odobrila poslanska zbornica. Zadnja poglavja so bila odobrena brez posebnih nasprotij, razen nekaterih polemik glede industrializacije juga, pri čemer je ponovno prišlo v ospredje vprašanje graditve avtomobilske tovarne «Alfa-Sud».
2e nekaj dni se vodi v socialistični skupini poslancev debata o izjavi Cariglie na zasedanju o zunanji politiki poslanske zbornice. Posl. Lombardi je namreč očital Carigli, češ da je podal preveč «atlantsko» izjavo, ki naj bi bila v nasprotju s splošno politiko stranke, kot je bila sprejeta na zadnjem zasedanju CK PSU. Gre tudi za dejstvo, da Lombardi ni mogel govoriti, o čemer so se dogovorili načelniki skupin, ki so omejili število govornikov. Sedaj so spor uredili nekako kompromisno, tako da so v resu-luciji ugotovili, da sta Cariglia in Cattani podala izjavi, ki sta v skla. du s strankino linijo, po drugi plati pa niso izrekli na račun Lombardija nobene pripombe.
Podtajnik za proračun Caron je
izročil Moru poročilo CIPE o tehničnih vprašanjih graditve avtomobilskega podjetja «Alfa-Sud». Poročilo obravnava tržišče, obseg podjetja, investicijske stroške in delovni program. Izvedelo se je, da so bila v komisiji različna mnenja.
Nadaljujejo se pogajanja za novo delovno pogodbo za bančne uslužbence.
Nove določbe o potnih listih še pred božičem?
RIM, 21. — Komisiji za notranje in zunanje zadeve v senatu sta na skupni seji odobrili danes nove določbe za izdajanje potnih listov. Morda bodo še pred poletnimi počitnicami glasovali o novem ukrepu v senatu. Poslanska zbornica pa bo eventualno razpravljala o tem ukrepu takoj v začetku prihodnjega zasedanja, tako da bi novi u-krepi stopili v veljavo pred božičem.
Novedoločbe izhajajo iz ustavne pravice državljana do potovanja v tujino. Oblasti so dolžne izdati potni list vsem državljanom brez razlike v 15 dneh po predloženi prošnji. Potni list se odkloni lahko samo v primerih, ki jih določa zakon, in odklonitev bo morala biti utemeljena. Proti odklonitvi je o-
•n min mi imii Hlinili im n 1*111111iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHiiiiiiiiiii umi
OB DNEVU VSTAJE V SLOVENIJI
Izročene nagrade zveze borcev
Nagrajenci so Lado Ambrožič; Karel Grabeljšek, Karel Leskovec, Ivan Potrč in Rado Simoniti
LJUBLJANA, 21. — Ob ljudskem prazniku Slovenije — dnevu vstaje — so bile nocoj v veliki dvorani republiškega izvršnega sveta izročene nagrade, ki jih republiški odbor Združenja zveze borcev vsako leto podeljuje za najboljše dosežke v umetnosti in znanosti. Letošnje nagrade so prejeli: Lado Ambrožič za zgodovinsko delo «Pohod 14 divizije)), književnik Karel Grabeljšek za roman: «Med strahom in dolžnostjo«, Karel Leskovec za delo «Križpotja», književnik Ivan Potrč za zbirko novel «Onkraj zarje« in kompozitor Rado Simoniti za glasbeno delo: «Partizanka Anka«. Vsi nagrajenci so dobili listino in po 5.000 novih dinarjev.
Ob dnevu vstaje Slovenije so zastopniki družbeno-politlčnih organizacij in zastopniki drugih organizacij brzojavno čestitali k temu prazniku. V brzojavkah se izraža zadovoljstvo nad uspehi, ki jih je ljudstvo Slovenije doseglo v dosedanji uspešni graditvi in uspehih, ki pri-
. 'umi,,11111111111 ■mini ilillllllllllilllli, .H.»""IIIII mulili
Afriški voditelj Lutuli je umrl v internaciji
Umrli voditelj je leta 1960 dobil Nobelovo nagrado za mir
^Urban. 21. — Znani črnski °ditelj v Južni Afriki Albert John Tituli, kj je leta 1960 dobil Nobelo-nagrado za mir, je umrl v neki , miki v Durbanu zaradi hudih ran, jih je dobil, ko ga je povozil ‘&k v bližini njegovega bivališča v ^tangeru. Vlak ga je povozil na motim bllzu njegovega stanovanja. Lu-11 Je bil star 69 let.
Lutuli je bil svoj čas predsednik v°dil 6ga narodnega kongresa in je
v odločno borbo proti rasizmu Jdžni Afriki.
Jfta 1952 je Lutuli zavrnil poziv, J zapusti predsedstvo afriškega *hf0Clnega kongresa, ki ga je po-,-jeje vlada prepovedala. Leta 1956
je
Dod
aretiran s skupino 154 oseb ža? °t“tožbo veleizdaje, toda je Oil ob 6111 Izpuščen. Leta 1960 je bil je Qjen na globo sto šterllngov, Ker jj. Zažgal svoje osebne dokumente jjuProtesta proti omejitvam, ki so so dostavljale Južnoafriške obla-/ črncem, kar se tiče dela in poganja.
ju^neje so ga konfinirali v kraval tangor 2 obtožbo, da je delo-Sel *V korist komunizma«. Ni mo-koii Zapustiti majhnega področja o-Bel *jv°j?ga bivališča, ni se mogel Uc*eleževati zborovanj in ni mo-bii0 lrnet,i. govorov. Poleg tega je iavliM- Uzn' Atriki prepovedano ob-V(> Jal1 kakršne koli njegove izja-
mu je bila leta 1960 dodeljena
Nobelova nagrada, mu je južnoafriška vlada na pritisk svetovne javnosti dovolila odhod v Oslo, da prejme nagrado. V svojem govoru v Haagu je Lutuli izjavil, da vidi v tej nagradi priznanje žrtev ljudstva vseh plemen Južne Afrike in zlasti črnskega ljudstva, ki je toliko pretrpelo in še trpi.
Pred nekaj meseci je bil Lutuli operiran na levem očesu in je polagoma izgubljal vid.
Leta 1962 je bil izvoljen za rektorja škotske univerze v Glasgowu, toda ni mogel sprejeti tega mesta, ker ni mogel zapustiti Južne Afri ke. Istega leta je bila objavljena istočasno v Veliki Britaniji in Južni Afriki njegova avtobiografska knjiga. Toda v Južni Afriki je bila knjiga takoj prepovedana.
spevajo napredku celotne socialistične skupnosti Jugoslavije.
Tito sprejel
v
ministra Caglo
BEOGRAD, 21. — Predsednik republike maršal Tito je sprejel danes na Brionih zunanjega ministra Indije Caglo, ki mu je izročil o-sebno pismo Indire Gandi. Predsednik Tito se je z zunanjim ministrom Indije zadržal v daljšem prijateljskem razgovoru, katerega sta se z jugoslovanske strani udeležila tudi državni tajnik za zunanje zadeve Marko Nikezid in generalni tajnik predsednika republike Vladimir Popovič.
Na Brionih so se danes nadaljevali razgovori med delegacijama ZKJ in KP Maroka pod vodstvom generalnega tajnika Ali Jaka. V razgovorih, ki so se jih z jugoslovanske strani udeležili tajnik izvršnega komiteja CKJ Mijalko Todorovič, član predstavništva CK ZKJ Krste Crvenkovski in član izvršnega komiteja CK ZKJ Nijaz Dizdarevič, so v prijateljskem ozračju izmenjali misli o aktualnih mednarodnih vprašanjih, posebno o položaju na Srednjem vzhodu in vprašanjih mednarondega delavskega gibanja
pa
da
mogočena dvojna pritožba, in cer na zunanje ministrstvo ali na sodišče, ki bo odločalo ne bi bila potrebna navzočnost advokata. Potni list bo veljaven pet let in bo veljal za vse države brez razlike z izjemo tistih, ki jih Italija ne priznava. Toda v tem primeru ni prepovedano državljanom uporabljati potnega lista, in noben kazenski postopek ne bo uveden proti državljanu, ki bo potoval z italijanskim potnim listom tudi v nepriznane države, toda potoval bo na lastno odgovornost. Pristojbina za izdajanje ali obnovitev potnega lista bo znašala tisoč lir za vsako leto ali del leta poleg stroškov za knjižico. Za mladoletne, ki bodo vpisani na potnem listu staršev ali drugih oseb, ki jih spremljajo, se ne plača nobena pristojbina. Številne kategorije državljanov bodo o-proščene te pristojbine, in med temi bodo izseljenci. Zakon predvideva, da bodo lahko imeli osebni potni list vsi državljani, ki so izpolnili deseto leto starosti. Mlajši od deset let bodo potni list lahko i-meli, če bodo spremljani ali pod varstvom drugih oseb. Mlajši od 16 let bodo na zahtevo prizadetih lahko vpisani na potni list staršev brez posebnih bremen.
Gaetano Martino umrl
RIM, 21. — Umrl je predsednik PLI posl. Gaetano Martino, ki je bil tudi rektor rimske univerze. Rodil se je v Messini 25. novembra 1900 in je promoviral za zdravnika v Rimu leta 1923. Bil je redni profesor najprej za biološko kemijo, nato za fiziologijo. Po vojni je bil od leta 1946 dalje vedno izvoljen v poslansko zbornico. Februarja je bil imenovan za ministra za šolstvo, od septembra 1954 do maja 1957 pa je bil minister za zunanje zadeve.
V juniju v Sloveniji nad tri milijone prehodov čez mejo
LJUBLJANA, 21.
Na mejnih prehodih v Sloveniji so julija zabeležili 3.279.165 prehodov, in sicer oKrog 2 tretjini v rednem in 1 tretjino v malem obmejnem prometu. Mejo je prekoračilo 2.644.659 tujcev in 654.505 Jugoslovanov in to pretežno z avtomobili. Po železnici je potovalo le 132.773 Jugoslovanov in 43.747 tujcev. Promet z avtomobili čez mejo je bi’ letos v juniju za 50 odst. večji v primeri z lanskim junijem. Med tujci, ki so prispeli junija v Slovenijo, so na prvem mestu Italijani (961.887), zatem Avstrijci (426.540) in zahodni Nemci (205 tisoč 170).
Mesec solidarnosti z vietnamskim ljudstvom
v SZ
MOSKVA, 21. — Agencija Tass javlja, da so v Sovjetski zvezi začeli «mesec solidarnosti z vietnamskim ljudstvom«. Manifestacija se je začela z govorom severnoviet-namskega poslanika. Sevemoviet-namska agencija javlja, da je prišla v Peking severnovietnamska gospodarska delegacija, ki jo vodi podpredsednik vlade. Pogajala se bo o kitajski pomoči Severnemu Vietnamu.
V Južnem Vietnamu so ameriški bombniki «B-52» odvrgli danes približno pol milijona kg bomb na razna osvobojena področja. Ameriški bombniki so bombardirali tudi neko letališče, oddaljeno 125 kilometrov od Hanoja ter petrolejska skladišča in druge objekte. V bližini Hajfonga pa je bila danes letalska bitka med ameriškimi in se-vernovietnamskimi letali,. Ameriško poročilo pravi, da so bila sestreljena tri letala «Mig-17», ne poročajo pa o ameriških izgubah. Na kopnem je bilo na raznih krajih več manjših spopadov.
Thomas Dehler umrl
BONN, 21. — V starosti 69 let je umrl sa srčno kapjo podpredsednik Bundestaga in podpredsednik za-hodnonemške liberalne stranke Thomas Dehler. Dehler se je zaradi velike vročine šel kopat v bazen. Ko je zapustil bazen mu je postalo slabo in je kmalu zatem umrl.
Dehler je bil pravosodni minister v prvi zahodnonemški vladi, ki jo je leta 1949 sestavil Adenauer. Zapustil je vlado leta 1953 in je vodil liberalno stranko, ki je prešla v opozicijo. Pozneje je moral zapustiti predsedstvo stranke, ker so vodstvo prevzeli elementi, ki so bili naklonjeni novemu sodelovanju z demokristjani.
ODLOČITEV ALŽIRSKEGA VRHOVNEGA SODIŠČA
Sprejeta kongoška zahteva za izročitev Combeja
Sklep sodišča mora odobriti še vlada, nakar postane izvršljiv
Com be, ko zapušča sodno dvorano v Alžiru
ALŽIR, 21. — Alžirsko vrhovno sodišče je odobrilo zahtevo kon-goške vlade za izročitev Combeja. Sedaj je Combejeva usoda odvisna izključno od odločitve vlade. Toda malo verjetno je, da bo vlada, ki dokončno odloča, sprejela drugačen sklep, kakor je mnenje I vrhovnega sodišča.
Preden je predsednik prebral razsodbo, je Combe izjavil, da je postal žrtev zarote CIA. ((Trikrat me je sprejel general de Gaulle, je dodal Combe, in to ni bilo všeč imperialistom«. Govoril je zatem o svoji politični dejavnosti in dodal: ušel bom v Kongo, če se bo vrhovno sodišče izreklo za mojo
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiui, iiiiii iimniiMiiii iii iiiiiiii mi n iiiinii n iiiii n n iiiiiiiiiiii iiiii iMiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
BREZUSPEŠNO ZASEDANJE SKUPŠČINE OZN
Nobene odločitve o Srednjem vzhodu Zasedanje odloženo na nedoločen čas
Predsednik lahko znova skliče zasedanje, «če ho po!rehno»
De Gaulle-Kiesinger
BONN, 21. — V zvezi z nedavnimi pogovori med de Gaullom in Kiesingerjem so v poučenih krogih sporočili nove podatke. Zatrjuje se, da je bil pogovor zelo oster. De Gaulle je baje znova izrazil bojazen zaradi nevarnosti, da bi ZDA dominirale Evropo, in je baje tudi ponovil prepričanje, da bi vključitev Velike Britanije v skupno tržišče bila uvod v to dominacijo.
Kiesinger je baje odgovoril, da je prepričan, da Je večina ljudstva šestih držav skupnega tržišča mnenja, da bi morali Veliko Britanijo in druge države sprejeti v skupno tržišče. Kiesinger je baje oporekal de Gaullovi tezi, da bi Evropa mogla biti močna, samo če bi bila bolj neodvisna od ZDA. Po mnenju Kiesingerja Je varnost Zahodne Nemčije in Evrope odvisna od tesne povezave z Američani. Kiesinger pa je baje dodal, da Evropa, ki stalno veča svojo gospodarsko moč, do politično neobstoječa, dokler ne bo mogla razviti enotne politične volje ali enotne politične koncepcije. Kot primer Je Kiesinger baje omenil dejstvo, da šestim državam skup nega tržišča ni uspelo sporazumeti se o skupni politiki do Srednjega vzhoda med sedanjo krizo.
NEW YORK, 21. — Glavna skupščina Združenih narodov je sklenila odložiti na nedoločen čas svoje izredno zasedanje v zvezi s Srednjim vzhodom.
NEW YORK, 21. — Glavna skupščina Združenih narodov je nadaljevala razpravo o Srednjem vzhodu. V začetku razprave je švedski predstavnik predložil resolucijo, ki sta Jo podpisala tudi predstavnika Avstrije, Finske in ki predlaga, naj se začasno prekine izredno zasedanje v zvezi s Srednjem vzhodom. Načrt resolucije določa, da je predsednik skupščine pooblaščen znova sklicati zasedanje, če bo potrebno, in priporoča, varnostnemu svetu, naj nujno nadaljuje proučevanje stanja na Srednjem vzhodu.
Pri predložitvi resolucije je švedski delegat Astrom izjavil, da čeprav ni bilo moč doseči sporazuma o splošnih načelih, ki naj pripeljejo do rešitve krize na Srednjem vzhodu, obdrži skupščina odgovornost s tem v zvezi.
Iraški zunanji minister je izjavil, da resolucija treh držav ne more veljati za načrt o postopku, ker je dejansko predlog glede bistva, o katerem ni mogoče odločati do ustni obrazložitvi. Po njegovem mnenju bi morale delegacije Imeti čas, da zadevo proučijo in disKU-tirajo o dokumentu, preden se o njem glasuje.
Resolucije o vprašanjih postopka so v skupščini lahko odobrene z navadno večino, druge pa se morajo odobriti z dvotretjinsko večino.
Zdi se, da bodo ZDA in SZ glasovale za prdeloženo resolucijo. A-rabske države pa bi želele, da se zasedanje odloži brez odobritve kakršnekoli resolucije.
Ta resolucija je bila predložena, potem ko je propadel poizkus predložitve sovjetsko-ameriške resoluci-
iiiiiiiriiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiii||||||||||||||,||||||||||„||,|,||,„t,||,|||„„|
RASISTIČNI NEREDI V ZDA
Včeraj novi spopadi v Minneapolisu Nevarnost rasnih neredov tudi v Angliji
LONDON, 21. — Britansko mi nistrstvo za zadeve Commonweal-tha je nocoj javilo, da bo 10. septembra v Gibraltarju referendum, na katerem bo moralo tamkajšnje prebivalstvo odločiti, ali želi še na-daljnjo povezavo z Veliko Britanijo, ali pa se želi priključiti Španiji.
MINNEAPOLIS, 21. — Davi so bili v Minneapolisu novi neredi. Mobilizirali so vse gasilce za gašenje tridesetih požarov, ki so nastali v raznih delih mesta, kjer živijo povečini črnci. Policiji je uspeio vzpostaviti red. Dva črnca sta bila ranjena s strelnim orožjem. Aretirali so 25 oseb. Neredi so nastali kmalu potem, ko je lastnik nekega bara ranil s samokresom nekega črnca.
Guverner iz Minnesote je na zahtevo župana iz Mlnneapolisa poslal v to mesto, 300 članov narodne straže za vzpostavitev reda v črnskem predelu tega mesta.
V	Durhamu v Severni Karolini je včeraj množica črncev mirno >vo-testirala po ulicah in zahtevala boljša stanovanja in boljša delovna mesta. Skupine belcev so Jih izzivale in nastali so manjši pretepi, vendar ni bilo hujšega.
V	Newarku se je sinoči začela konferenca, na kateri sodeluje 400 delegatov, ki zastopajo 45 različnih črnskih gibanj za plemensko enakopravnost. Konferenca je tajna. Njen namen je izkoriščati možnosti za izboljšanje položaja ameriških črncev.
V	Londonu so objavili vladno poročilo, ki omenja možnost nevarnosti za socialni mir v Veliki Britaniji, s tem da bi nastali hudi rasni neredi. Poročilo je pripravila skupina šestih izvedencev, ki jih vodi znani zavojevalec Evere-sta John Hunt. Poročilo proučuje vprašanje podpore, ki bi jo razne angleške mladinske organizacije mogle dati mladim barvastim priseljencem. Zadevna študija se je začela decembra 1965. V njej je
rečeno, da, če se ne sprejmejo takoj primerni ukrepi za vključitev mladih barvastih priseljencev v britansko družb-', bi mogli v bližnji prihodnosti nastati podobni plemenski neredi, kakršni se dogajajo v ZDA. »Potrebno je novo ravnanje v naši družbi, pravi dokument, do priseljene mladine, ki naj temelji na upoštevanju potrebe graditve nove družbe.«
Poročilo ugotavlja, da plemenski predsodki niso še zelo vkore-nijeni v Veliki Britaniji, toda so precej razširjeni.
Minister za prosveto je izjavil, da v celoti sprejema ugotovitve poročila ter je dal navodila vsem krajevnim oblastem in mladinskim krožkom, naj storijo primerne korake, da vključijo v krožke svojih organizacij barvasto mladino. Poročilo zahteva ustanovitev mešanih mladinskih krožkov, ki naj jih sprejmejo mlade vseh plemen in obeh spolov. «To je važen korak, je izjavil Hunt, kajti ustanovitev krožkov samo za barvasto mladino bi ustvarila ozračja segregacije.«
Ameriška vlada proti spojitvi «ABC» in «ITT»
NEW YORK. 21. — 2e tretjič v nekaj mesecih se je ameriško pravosodno ministrstvo uprlo spojitvi dveh velikanov industrije komunikacij, ki sta ((American Broadca-sting Company» (ABC) in ((International Telephone and Telegraph vprašanjih.
Corporation« (ITT).
Predsednik družbe «ABC» je obžaloval ovire, ki se postavljajo proti spojitvi, in je izjavil, da bodo začeli bitko z vsemi sredstvi, Ki jih imajo na razpolago, da dosežejo svoj namen.
NI še znano ali bo pravosodno ministrstvo utemeljilo svoj priziv na podlagi določb zakona proti trustom, ali pa bo postavilo tudi razloge o varovanju javnih korist.l.
Ministrstvo pravi med drugim, da bi «ABC» bila preveč odvisna od «ITT», če bi se spojila z njo. Zaradi tega bi radiotelevizijska mreža lahko bila odvisna pri izbiranju svojih programov In bi nanjo vplivala «ITT» zaradi velikih gospodarskih in finančnih interesov, ki jih ta ima v raznih državah sveta.
Priziv pravosodnega minstrstva je bil predložen zadnji trenutek. Spojitev bi morala namreč postati izvršljiva opolnoči. Na podlagi sporazuma bi ABC in ITT sestavljaj ogromno družbo z družbenim kapitalom 2,8 milijarde dolarjev. S tem bi se nova družba vključila v okvir dvajsetih najvažnejših družb v ZDA.
je, ki je predlagala umik čet na položaje, na katerih so bile pred 5. junijem letos, toda hkrati tudi priznanje, da imajo vse države pravico do neodvisnosti, spoštovanja ozemeljske celovitosti in bi se torej morale odreči vsakemu dejanju, ki ni v skladu s temi načeli.
Skupina arabskih držav je namreč sporočila, da nasprotuje vsaki kompromisni formuli, ki bi povezovala umik izraelskih čet s koncem vojnega stanja med Izraelci in Arabci.
Iraški minister je tudi izjavil, da ima resolucija treh nevtralnih evropskih držav dejansko namen preprečiti glavni skupščini in varnostnemu svetu, da bi učinkovito nastopila z namenom, da se izbrišejo posledice izraelskega napada. Zahteval je ločeno glasovanje o paragrafu resolucije, ki predvideva prepustitev zadeve Srednjega vzhoda varnostnemu svetu. Ce bo ta paragraf odstranjen, bo Irak glasoval za resolucijo.	. .
Albanski predstavnik je dejal, da se v OZN čuti «ne samo vjiliv a-meriškega imperializma, temveč tudi ameriško-sovjetskega sodelovanja v škodo interesov arabskega ljudstva«.
Alžirski zunanji minister je tudi nasprotoval prepustitvi zadeve varnostnemu svetu, ker bi to pomenilo, da se hoče zakrinkati popoln neuspeh glavne skupščine in njena nesposobnost, da se sporazume o kakršni koli resoluciji, ki se tiče miru na Srednjem vzhodu.
Bolgarski predstavnik je podprl resolucijo in izjavil, da je potrebna, ker so imperialistične spletke preprečile skupščini, da bi priporočala umik izraelskih sil. Dodal je, da bo resolucija omogočila varnostnemu svetu iskanje rešitve problemov, ki so nastali s trajanjem napada in z zasedbo arabskega ozemlja.
Švedski predstavnik je zatem zahteval, naj se še danes glasuje o resoluciji, toda cejlonski delegat je zahteval enourno prekinitev, in njegova zahteva je bila sprejeta s 36 glasovi proti 34 in 40 vzdržanimi.
LJUBLJANA, 21	— V Sloveniji
je na privatnem obisku podpredsednik koroške deželne vlade in generalni tajnik mednarodnega odbora za prometne zveze alpskih držav dr. Valter Weissman. Gost iz Avstrije si bo med obiskom v Sloveniji ogledai ceste v alpskem področju, pristanišče Koper, postojnsko jamo in kobilarno v Lipici. Poleg tega se bo podpredsednik koroške deželne vlade razgovarial z zastopniki Slovenije o prometnih
Sporočilo o obisku Maurerja v Haagu
HAAG, 21. — Ob zaključku o-biska romunske delegacije v Haagu so objavili skupno sporočilo, ki pravi med drugim, da obe državi želita naglo rešitev vietnamskega spora na podlagi ženevskih sporazumov iz leta 1957 in na podlagi načela o samoodločbi. Vladi poudarjata, da bi trajna rešitev krize na Srednjem vzhodu bila mogoča samo z neposrednimi pogajanji med Arabci ln Izraelci ob spoštovanju osnovnih koristi, neodvisnosti in suverenega obstoja vseh držav.
Romunija in Nizozemska pripisujeta veliko važnost razorožltvenim ukrepom. Pri tem ugotavljata, da so za konferenco o evropski varnosti potrebne skrbne priprave, če se hoče doseči zaželeni smoter.
izročitev, ker sem mož. Toda opozarjamo sodišče na njegovo odgovornost pred kongoškim ljudstvom in vsem svetom.«
Odločitev alžirskega vrhovnega sodišča temelji na zavrnitvi teze, da so obtožbe kongoškLh oblasti proti Combeju izključno političnega značaja. Že pred dnevi je alžirska tiskovna agencija ugotovila, da vsaj tri od teh obtožb spadajo med običajne zločine: (umor civilistov v severni Katangi, umor kongoških beguncev v taboriščih OZN, najem plačancev za pobivanje civilistov).
Odločitev vrhovnega sodišča bo sedaj izrečena pravosodnemu ministrstvu, ki se bo posvetovalo s predsednikom Bumedienom, preden jo odobri.
Ob zaključku razprave je Com-bejev zagovornik kritiziral razsodbo sodišča. Izjavil je, da sodišča ni moglo razsojati o tem, ali so nekateri prestopki, katerih je bil obtožen Combe, že zastarani. Orne-nil je, da na razpravi v Kongu, na kateri je bil Combe obsojen na smrt, verjetno niso spoštovali pravice obrambe. Toda sodišče je odgovorilo, da ni bilo nobene kršitve spričo dejstva, da je bil obtožene« odsoten in so ga sodili v odsotnosti.
Kongoški državni minister Diaka, ki je v Alžiru, je izrazil zadovoljstvo nad odločitvijo vrhovnega sodišča. Izjavil je: «Govoril sem po telefonu s predsednikom Mobutu-jem, ki je izrazil veliko veselje nad tem sporočilom. Ko bo dokončno obrnil Combejevo stran, bo general Mobutu prišel osebno objeti velikega afriškega revolucionarja Burne-diena. Veselje predsednika Mobu-tuja je tako veliko, da ga bo lahko izrazil ne s poslanico, temveč samo osebno.'«
V zvezi s Combejevimi izjavami pred sodiščem je Diaka izrekel prepričanje, da niti CIA niti Francija nimata nič opraviti z zadevo Combe. Glede dneva Combejeve izročitve pa je minister jzjavil, da bo morda potreben tudi en mesec.
Radio Kinšasa, ki je sporočil novico o odločitvi alžirskega sodišča, je dodal naslednji komentar. ((Izdajalec Combe bo tu čez nekaj ur.» Radio je dodal, da se bo kongoški ministrski svet sestal jptri, da pro. uči zadevo.
Znani ameriški advokat Levvis Kutner je poslal Združenim narodom brzojavko, s katero zahteva, naj OZN izda odlok o «habeas corpus«, zato da se prepreči Alžiriji izročitev Combeja kongoški vladi. Kutner je poslal brzojavko tut alžirskemu predsedniku Bu-medienu z zahtevo, naj prekine izvedbo ukrepa o izročitvi, dokler ne bodo Združeni narodi proučili Combejevega primera.
Kutner je predsednik odbora, ki hoče doseči, da bi se na vsem svetu uveljavilo načelo' «habeas corpus«. Zatrjuje se, da je Kut-nerja pooblastila Combejeva žena, da se obme na Združene narode.
Kongoški zunanji minister Bom-boko Je poslal pismo glavnemu tajniku OZN U Tantu s pozivom, naj posreduje pri portugalski in britanski vladi, da izročita Kongu plačance, ki so <.. ganizirali nedavni upor. Bomboko pravi, da so letala, ki so odletela iz Angole in Rodezije, kršila kongoški zračni prostor ter bombardirala obmejne vasi. Poleg tega so plačanci uporabili ukradeno kongoško letalo za prevoz iz Konga v Rodezijo po končanih bojih. Bomboko zahteva, naj portugalska in britanska vlada pojasnita, leaj sta storili za izvajanje nedavne resolucije varnostnega sveta v zvezi s Kongom.
Kongoški predsednik Mobutu je pozval plačance, ki so se zatekli na področje Punia, naj dovolijo talcem, ki so v njihovih rokah, odhod z letalom Rdečega križa. Zvečer so javili, da je voditelj plačancev odklonil izročitev talcev predstavnikom Rdečega križa, ki so prispeli z letalom na letališče v Punii.
22. Julija 19«T
— 2 —
S TRETJE SEJE IZVRŠNEGA ODBORA SLOVENSKE KULTURNO GOSPODARSKE ZVEZE
Napori SKGZ za skupni nastop Slovencev
Postavljeno v pravo luč poročilo o obisku SS v Rimu - Med diskusijo se je vse bolj uveljavljalo mnenje, da se ni treba ozirati na druge, če nočejo sodelovati - Delo SKGZ je treba bolj popularizirati in ob raznih
nevšečnostih ostreje reagirati
V četrtek zvečer je imel izvršni odbor Slovenske kulturno gospodar-ske zveze svojo 3. sejo, odkar je bil izvoljen.
Seja se je pričela p poročilom o naporih SKGZ za skupni nastop Slovencev. To poročilo je podal predsednik SKGZ Boris Race. (Ker bo poročilo objavljeno v jutrišnji številki v celoti, sedaj ne navajamo njegove vsebine.)
Med diskusijo o predsednikovem poročilu — zlasti v besedah Bene-detiča in Stanka Boleta — je prihajalo vse bolj do izraza prepričanje, da ne kaže o stvareh, ki jih je predsednik prikazoval, samo razpravljati, temveč bi bilo treba pričeti nekatere stvari izvajati, ne da bi se ozirali na druge. Delo SKGZ pa je treba bolj popularizirati. Drugod obešajo na veliki zvon vse, kar so naredili, pogosto pa tudi tisto, kar so naredili drugi.
Na te pripombe je predsednik odgovoril, da je na predsedstvu že prišlo do nekaterih sklepov v tem smislu. Vendar je SKGZ dolžna paziti na to, da se izkaže, kdo je tisti. ki razbija enotnost.
Bole je še posebej opozoril na vključevanje slovenskih predstavnikov v razne javne ustanove. Pri tem se dogaja, da gre izbira izključno po političnih osebah in ne toliko po strokovnih izvedencih. Med Slovenci pa bi dobili za vsa taka mesta dobre strokovnjake.
Tajnik SKGZ Bogo Samsa je ocenil obisk delegacije SS pri ministru za šolstvo v Rimu z obravnavo vprašanj in stališč, ki jih je ta delegacija zastopala v razgovoru z ministrom za šolstvo Guiem. Med drugim je bilo govora o priznanju šole na Proseku, pri čemer pa po obvestilih sindikata slovenske šole in izrecni izjavi šolskega proveditorja sploh ne gre več za odprti problem, ker je bil izdan dekret tako za to kot za katinarsko šolo. Proveditor je tudi zagotovil, da vprašanje pomožnega osebja ni sporno in to niti pri enem samem primeru, ko je šlo za olajšave, do katerih ima pravico eden izmed družinskih članov člana delegacije SS, lot je to proveditor izrecno dejal.
Nekoliko je zapleteno vprašanje didaktičnih ravnateljstev, pri čemer se bijeta dve tezi: stališče, da je treba to zadevo rešiti s posebnim dopolnilnim zakonom k zakonu o slovenski šoli, ali možnost da proveditorja na osnovi novega večjega števila didaktičnih ravnateljstev uredita to po upravni poti.
Med najvažnejšimi,,vprašanji slovenskega šolstva pa je nedvomno ustanovitev strokovnih zavodov, o čemer je Samsa menil, da je nujno potrebno nekoliko globlje pogledati v zgodovinski razvoj te zadeve. Slovenska kulturno gospodarska zveza je prva sprožila konkretno zahtevo in je na osnovi zakonskih predpisov 22. 12. 1964 vložila ustrezno prošnjo na Goriškem in 18. 12. 1964 dve prošnji na Tržaškem. Zveza je nato podrobno sledila razvoju tega vprašanja in je zato tudi skrbela, da sta se naslednje leto vlogi ponovili.
Na Goriškem je zveza ponovila svojo lastno vlogo, na Tržaškem pa se je odpovedala tej svoji neposredni odgovornosti, ker je menila, da ne gre za vprašanje prestiža, temveč da je najbolje, da bo akcija čim širša in je zato prosila Sindikat
žil. za kar mu je nudila že ves do takrat zbrani material. Zveza je celotno zadevo budno spremljala in je v ta namen poslala strankam levega centra 27. junija 1966 obsežen memorial, ki z vsemi prilogami vred obsega čez sto strani.
Takratni načelnik za šolstvo dr. Peter Sancin pa je imel vrsto razgovorov s podtajniki in visokimi funkcionarji na ministrstvu za šolstvo in drugih ministrstvih ter tudi daljši razgovor z ministrom za šolstvo Guiem. Zveza vsej tej dejavnosti ni dala javne publicitete v želji, da se resnično nekaj doseže, in kot odraz svojega — morda ne vedno najbolj primernega — stališča, da nikoli noče s svojimi stališči ustvarjati videza, da se s svojimi napori predstavlja javnosti v želji, da govore rezultati.
Kaj kmalu se je izkazalo, da je odvisno vprašanje ureditve strokovnih zavodov, in to ne samo na Tržaškem temveč tudi na Goriškem, žal od mednarodnih zapletljajev in re-ciprocitete. Jeseni lanskega leta je končno prišlo do sklepa mešanega italijansko-jugoslovanskega odbora, da se ustanovi tak strokovni zavod na Tržaškem in vzporedno tudi do umaknitve «veta» zunanjega ministrstva za zavod na Goriškem. Istočasno so na istem zasedanju tudi sklenili urediti položaj učiteljev slovenskih osnovnih šol in so bili na osnovi tega sklepa razpisani natečaji. O tem je bil obveščen Sindikat slovenske šole in torej tudi najodgovornejši ljudje, ki se ukvarjajo s šolstvom pri vodstvu Slovenske skupnosti.
Žal smo ugotovili, da sta obe vprašanji prišli ponovno na dan pri pogajanjih za levi center tržaške občine, odnosno točneje pri ločenih razgovorih med vodstvom SS in KD. Že takrat smo imeli jasen vtis, da gre za neko mešetarjenje z zadevami, ki smo jih Slovenci že prejeli na drugačen način in da se grobo izrazimo, je šlo za prodajanje iste stvari dvakrat. Zato tudi Primorski dnevnik ni mogel objaviti poročila SS o teh razgovorih, še zlasti, ker je bilo prav to vprašanje med sko-ro edinimi res pomembnimi in bi moral Primorski dnevnik jasno polemizirati, povedati tudi to ozadje, pri čemer pa ga vedno vodi načelo čim manjše polemike med Slovenci.
Med zadnjimi pomembnejšimi vprašanji je ustanovitev stolice za slovenščino na tržaški univerzi po vzorcu stolice v Padovi. SKGZ je pred leti večkrat zastavila to vprašanje! kasneje pa jg šlo,v ozadje, ker obstaja nevarnost, da bi se skušalo s kratkimi in neustreznimi tečaji vzgojiti šolnike, ki naj bi poučevali slovenščino na slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah.
Iz vsega navedenega izhaja jasen vtis, da je delegacija sicer obravna vala nekatera zelo pomembna vprašanja slovenskega šolstva, ‘saj smo se omejili samo na nekatere pomanjkljivosti ali dvoumna stališča, vendar ne toliko s stališča reševanj kot javne reklame in torej z nameni političnega uveljavljanja neke stranke v volilne namene.
Se zlasti pa je izredno škodljivo, da se je prekršilo nenapisano načelo, da se o vseh osnovnih stališčih dogovore vse stranke, ki vključujejo Slovence in vse slovenske organi-
slovenske šole, da je vlogo predlo- zacije v okviru že več let obstoje-
čega odbora za slovensko šolo in tako uskladijo svoja stališča. Mi želimo, da bi odbor lahko tudi skupno nastopal. Žal se je to v praksi zadnjih dveh let izkazalo za neuresničljivo. Sedaj pa smo priče razbijanju tudi, kadar gre za ustvarjanje enakih stališč.
Dr. Peter Sancin je poleg drugega omenil polemiko, ki se je vodila med predsednikom Slovenske kulturno gospod, zveze in predstavnikom SS. Ugotavljajoč, čigavo je stališče, ki ga je SS osvojila, je dejal, da ne smemo dopuščati, da bo KD odločala, kdo bo zastopal Slovence. So še druge stranke, tako vladne kot opozicijske, ki morajo spregovoriti o tem vprašanju.
Še nekatera vprašanja so v diskusiji osvetlili Predan, dr. Kukanja in dr. Škerlj. Ko je predsednic vprašal, ali se navzoči strinjajo z besedilom njegovega poročila, je prišlo do malenkostnih pomislekov na neki točki. Po pojasnilu in z neznatnim popravkom so navzoči poročilo soglasno odobrili.
Izvršni odbor je razpravljal tudi o nekaterih šolskih vprašanjih in Je načelnik komisije za šolstvo Bogo Samsa obvestil izvršni odbor o razgovoru, ki ga je imel nekaj pred sejo s šolskim proveditorjem
dr. Angiolettijem glede ustanovitve strokovne šole in nekaterih drugih vprašanj. Proveditor je sporočil, da iz Rima še ni prišlo nobeno obvestilo o strokovni šoli in da se logično zato tudi v lokalnem okviru priprave še niso pričele. Skrajni čas je, da se to vprašanje reši, zato je tudi izvršni odbor ponovno podčrtal, da gre za neodložljivo potrebo slovenskega prebivalstva, da se u-stanovi že za prihodnje šolsko leto strokovni zavod industrijskega tipa na Tržaškem in trgovskega tipa na Goriškem.
Načelnik komisije za šolstvo je istočasno tudi odločno interveniral pri provedltoriatu, da se prizna petim učiteljicam diploma, ki so jo napravile na slovenskem učiteljišču v Portorožu in to še preden je bila ustanovljena tajsa šola ra tržaškem področju. To je utemeljil z več pravnimi razlogi in predvsem, da vse do sedaj niso nikoli zanikali veljavnosti te diplome, da so priznali vse diplome italijanskim šolnikom, ki so poučevali v bivši coni B, in da tudi sedaj priznavajo take diplome, pa čeprav so položene na šolah, ki jih je ustanovila jugoslovanska uprava. Vse prizadele so že vložile pritožbo na ministr-
stvo za šolstvo, ki sta jo izdelala | seja končala.
slovenska odvetnika dr. Igor Gruden in dr. Egon Floridan. Proveditor pa je v razgovoru vztrajal na svojem stališču nepriznanja diplom in je samo dopustil, da bodo prizadete kljub temu polagale izpite za natečaj, kot je to dolžan že po zakonu. Načelnik komisije je utemeljil podporo prizadetim petim učiteljicam tudi s človeškimi razlogi, saj gre za primere, ko so že več let v redu opravljale svojo službo. Izvršni odbor SKGZ jim je izrekei svojo solidarnostno podporo.
Ne da bi se točno držal napovedi v dnevnem redu, je dr. Oblak govoril o nekem obširnem članku v znanem milanskem dnevniku, žal so tu z neodgovornimi izjavami sodelovali odgovorni uradniki trgovinske zbornice: Viatori. Barison in v Gorici Poterzio. Po mnenju poročevalca pri tej priložnosti reakcije skoraj ni bilo. Stanko Bole je tu, dodal, da se Je Slovensko gospodarsko združenje odločilo za drugačen korak pri trgovinski zbornici in ga Je med tem že tudi začelo. Nadalje je Bole predlagal, naj bi bila ena seja izvršnega odbora posvečena zgolj gospodarskim vprašanjem.
Pri točki «razno» se je oglasilo še nekaj odbornikov, nakar se je
Jutri se prične v Zagrebu mednarodni festival folklore
■m	„ _ ~ s šaši«	stava Tekstil Turopolja v pro-
Samobor blizu Zagreba. Folklorne skupine na II. mednarodnem festi. valu folklore bodo nastopile tudi v raznih mestih blizu Zagreba
Jutri, v nedeljo, se bo pričel v Zagrebu II. mednarodni festival folklore, ki bo gotovo deležen — kakor prvi lani — velikega zanimanja obiskovalcev od blizu in od daleč. V jutrišnji številki bomo objavili poseben
....................mu......iillllim............mm,mlini...............mil..............................................................................mn...........................mili........................m..........
NA PROGI BLIZU BRENNERJA
Zaradi usada se je iztiril vlak
Ob življenje je eden od železničarjev
BOČEN, 21. — Vlakovodja tovornega vlaka Lino Ledro je izgubil življenje pri nesreči, ki se je zgodila na brennerski progi pri Mitte-waldu nedaleč od Fortezze. Brzec Rim-Munchen je zavozil v plaz, ki ga je sicer strojnik zapazil in vlak zavrl, vendar je bilo prepozno. Nekaj vagonov se je iztirilo in prav v tem je od Brennerja privozil s precejšnjo hitrostjo tovorni vlak, ki se je zaletel v vagone brzega vlaka.
Zdelo se je, da je nesreča dosti hujša. Prav v času nesreče je tudi lilo kot iz škafa. Pretrgane telefonske’1 linije; mobilizacija karabinjerjev, policije, gasilcev in reševalcev RK ter vznemirjenje v bolnišnicah — vse to je kazalo, da gre za hudo katastrofo. Končno je res čudno, da se ni končalo hujše. Ranjenih je šest oseb in kakih p-tnajst se je potolklo.
Nesreča se je zgodila malo pred 17. uro med krajema Le Ca ve (Grasstein) in Mittewaldom, kjer cesta na Brenner teče sporedno z železnico. Reševanje je bilo težko zaradi hudega naliva in pa zaradi zatrpanosti ceste z avtomobili. Plaz je namreč deloma zasul tudi cesto in avtomobili so morali čakati do večera, da so delavci cesto očistili.
Železniška proga pozno zvečer še ni bila spravljena v red.
OVIEDO, 21. — Po novejših vesteh so najbrž že mrtvi štirje ru-
darji, ki jih je zasulo v premogovniku v Turonu.
Ubilo se je šest alpinistov
ŽENEVA, 21. — Danes popoldne je na severni steni Eigerja zapad-no kamenje ubilo štiri alpiniste,
i..edtem ko so plezali proti vrhu. Ni še znano, katere narodnosti so bili ti alpinisti.
Iz Aoste pa poročajo, da je gorski vodnik Alessio Ollier iz Courmayeura našel trupli dveh alpinistov, ko je z dvema osebama plezal na Mont Blanc po poti Major. Trupli sta bili okrog 120 m pred koncem te poti in v takem položaju, kot bi sedeli. Ollier se jih ni dotaknil, pač pa je takoj šel informirat društvo vodnikov. Po njegovem mnenju sta morala alpinista, še dokaj mlada, umreti zaradi izčrpanosti.
Režiser Veljko Bulajič je ostro protestiral proti posegom v njegovem filmu «Kozara», ki je na programu v italijanskih kinematografih. Iz filma so marsikaj rezali, deloma so pa besedilo slabo prevedli. Bulajič je zahteval, naj družba Bosna-film prekliče pogodbo, ker takšen film ni «nje-gova Kozara».
VROČINA V EVROPI * v
Oprezne napovedi hladnejšega vremena
Včeraj pa so temperature v Italiji še vedno presegale 35 stopinj, v Španiji pa so namerili celo 48 stopinj
TERNI, 21. — V Terniju so danes zabeležili temperaturo 38 stopinj v senci. Zelo vroče je bilo tudi ponoči in večina prebivalcev r.i mogla spati.
Pri Grossetu pa Je morsko obrežje zakrila gosta megla. V Costi-glion della Pescaia se ni videlo niti 30 m daleč. Obenem pa je bilo zaradi močne vlage neznosno vroče. Kot zatrjujejo tukajšnji naj-starejši ribiči, takega vremenskega pojava še niso doživeli. Megla je izginila približno čez poldrugo uro.
V	Rimu je bilo danes za spoznanje manj vroče kot včeraj. Ob 15. uri so v centru mesta zabeležili 32 stopinj, včeraj pa 33. Razumljivo je, da se porabi mnogo vode: več kot milijon kub. m pride dnevno v hiše Rimljanov. Poraba je do desetkrat tolikšna kot normalno. Zagotavljajo pa, da je vode dovolj.
V	Neaplju je bilo 34 stopinj in mesto se je zdelo pol prazno.
V	Bocnu pa je po včerajšnjih nevihtah temperatura nenadoma padla od 35,1 na 16,2. Take vročinske razlike niso zabeležili od 1953. Danes zjutraj pa je spet postalo vroče m toplomer je kazal 32 v senci. Vročina je še hujša zaradi močne vlage.
Napovedujejo, da bo prišlo do nekih vremenskih motenj, ki naj bi povzročile, da bo verjetno po 26. juliju bolj hladno. Prej ali slej, vemo, da bo....
V	Španiji pa je bilo danes še
bolj vroče kot prejšnje dni. Tako so v Cordobi namerili v senci 48 stopinj, v ostalih andaluzijskih mestih pa je bilo med 14. in 19. uro 45 stopinj. V Madridu pa je bilo ves čas od 12. do 19. ure 37 stopinj.
V nekaterih evropskih državah — v Franciji, Holandiji, Zah. Nemčiji in Belgiji — se je začela temperatura rahlo nižati. V Švici pa je bilo še danes čez 30 stopinj.
Samo 12 ur po Severni steni Cima Grande
CORTINA D'AMPEZZO, 21. — Po enem najbolj težkih vzponov VI. st jpnje — to je «direttissima» Hasse-Brandler po severni steni Cima Grande di Lavaredo, ki je leta 1958 zahtevala od prvih plezalcev štiri dni in štiri noči — sta sedaj plezala samo 12 ur brez bivaka Ivano Dibona in Luciano Da Pozzo, ki pripadata tako imenovanim Kscoiattoli cortinesi«. Ivano Dibona, ki ima 23 let, je vnuk gorskega vodnika Angela Diborn, k! je med 1903 in 1933 samo v vzhodnih Dolomitih odprl 59 poti.
PERUGIA, 21. — Skupina speleologov iz Perugie bo v prihodnjih dneh pregledala jamo Corchia v Apuanskih Alpah. Ta jama je ena izmed najbolj globokih pa tudi najmanj poznanih na svetu.
IITIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUMIIIIIIIIIIIIIIIIIIimilllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlMIUIIIIIIIIIIIIIIIIII MllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllIlllIlIllillIlllllllllllllllllllHIIMIIIIHIIItliiiiiiiiiiiiiiiiiii
Prehod iz preteklosti v sedanjost bo v Libiji še dolg
Prebivalstvo ogromne Libije (meri okrog 1,761.000 kv. km) je maloštevilno. Po uradnem štetju iz leta 1964 znaša njegovo število 1,599.000. Toda veliko plemen še danes živi nomadsko življenje, tako da se Je zaradi preseljevanja katero tudi izmuznilo popisovalcem.
Danes je dežela še precej pod verskim vplivom. Sveže svinine ni mogoče kupiti in noben domačin (javno) ne pije alkohola. Sveti postni mesec ramadan vsi spoštujejo ter ne pijejo in ne jedo od sončnega vzhoda do zahoda. (Stari ljudje, bolniki, nosečnice in otroci so izvzeti). Ko pa se zmrači, so prej živahne mestne ulice prazne, kajti vse kar leze in gre sedaj skuša nadomestiti, kar je bilo podnevi zamujeno. Ta tradicija seveda precej vpliva na zmanjšanje delovne storilnosti zaposlenih domačinov, kajti praznovanje se dostikrat zavleče pozno v noč. Ob koncu postnega meseca sledi eden velikih muslimanskih praznikov. Aid Al Adha. Za to priložnost pridejo duhovniki z najstarejše islamske univerze na svetu, kairske Al Azhar, v Tripolis in tam v kraljevi palači, ta dan odprti vernikom vseh stanov, razodevajo Alahovo voljo.
Zaradi skope zemlje, ki še za potrebe domačega prebivalstva ne zadostuje, Je bila Libija tudi po drugi svetovni vojni ena najrevnejših držav na svetu. Ljudje so životarili v bednih kolibah ob skromni, neustrezni prehrani in človeka nevrednih higienskih raz-Tnerah. Ponekod je tako še dandanes. Zasilna bivališča iz vejevja, cunj in odtrganih stranic kdove kakšnih konzerv, ob njih pa mršavi otroci med še bolj mršavo drobnico, taka je žalostna podoba, ki se ponekod nudi tudi obiskovalcu Tripolisa. Bolezni, nevednost, praznoverje in verski fa-nr.tizem so dediščina preteklosti te »dežele na prepihu« in se vsi zavestno trudijo, da bi to čimprej odpravili. Večina domačinov živi
še po prastarem načinu svojih prednikov ter se tudi oblači tako; poleti nosi bela platnena o-grinjala, pozimi pa težka volrena z resami ob straneh. Žene so zakrite od glave do peta, le eno samo oko kuka v svet. Ko gredo po cesti, se človeku zdi kot da vidi premikajoče se šotore: Islam ni ravno preveč naklonjen ženskemu svetu, mož je po verskih zakonih gospodar telesa in duha svoje žene. Se pred nekaj leti Je bilo nezaželeno, da bi šla ženska sama na ulico, in povsem nemogoče, da bi kak moški videl nezakrito ženo svojega lastnega brata, kaj šele kakšno tujo! Danes domačinke ne oklevajo več pri vstopu v avtobus in mimo gredo po opravkih. Tudi odgrnejo se, če ni moških v bližini, in rade poklepetajo med seboj, pa tudi s tujkami, če se le lahko z njimi sporazumejo.
Seveda se pred človekom ob vsem tem samo postavi vprašanje, kje Je vzrok vsem tem hitrim spremembam. Odgovor je na videz prav preprost, a skriva v sebi C'lo vrsto med seboj povezanih členov: pred vsem je to nafta. Ta je za libijsko gospodarstvo najpomembnejša.
Že od prvih let našega stoletja naprej so domnevali, da so v Libiji naftna ležišča, že pred prvo svetovno vojno so geologi odkrili \ like količine zemeljskega plina, kar je bilo zagotovilo, da je tam tudi «čmo zlato« — nafta. Italijanska vlada je izvedla obsežne raziskave, ki pa so bile ustavljene zaradi izbruha druge svetovne vojne. Po osamosvojitvi Libije so nadaljevali iskanje nafte in razširili raziskave na puščavsko področje. Vlada je razdelila koncesije in omogočila mnogim družbam udeležbo pri raziskovalnih delih Ta politika «odprtih vrat« je bila določena za izboljšanje življenja libijskega ljudstva. Kmalu po prvih uspehih so nafto začele izkoriščati ameriške, angleške, francoske, nemške in italijanske druž-
be Vzdolž obale so sezidali nova pristanišča.
Tako je dežela čez noč obogatela. V interesu ljudstva je bil izdan nov zakon o petroleju. Večji del državnih dohodkov od izvoza nafte izdajo za gospodarski in kulturni razvoj dežele. Po podatkih ministrstva za petrolejske zadeve je znašal celoten izvoz nafte v prvih sedmih mesecih leta 1966 — 39,326.000 ton. Ta visoka številka priča o tem, da Je Libija ena največjih izvoznic nafte na svetu. Ta se kakovostno razlikuje po po-L^meznih vrtinah, vendar je v povprečju zelo dobra in v industrializiranih državah zelo cenjena.
Med glavne uvoznike sodijo države zahodne Evrope in ZDA. Ker nafta zavzema tako izredno važno mesto v današnjem življenju, so se potrudile, da dobijo v roke tudi koncesije za črpanje. Surovo nafto poganjajo črpalke po naftovodih, dolgih stotine kilometrov, do pristanišč, kjer jih prevzamejo tankerji. Za nemoten proces črpanja nafte so potrebni strokovnjaki, ki imajo velike ugodnosti zase in za svoje družine. Ta sloj prebivalstva skupaj z drugimi tujci, zaposlenimi v Libiji, pospešuje sproščanje družbenega utripa v tej deželi. Čedalje večja naftna industrija je opogumila petrolejske družbe k večjim izdatkom in investicijam, kar vse Je pripomoglo k naglemu dvigu življenjskega standarda Libije, pa tudi k čedalje večji nevarnosti inflacije.
Vendar pa se libijska vlada trudi (kljub bogastvu, ki ga za svojo nafto dobi od tujih petrolejskih družb), da bi izšolala in pridobila lastne kadre za petrolejsko industrijo ter se tako otresla posredne odvisnosti od tujcev. Pri tem ji pomagajo tudi druge arabske države.
Razen ob obali je bila dežela šo do nedavna domala neprehodna. Prometne zveze v notranjosti so predstavljale stoletja stare ka-
ravanske poti. V zadnjih nekaj letih so zgradili dolge ceste, predvsem transsaharske. Pri najnovejših sodelujejo tudi jugoslovanska podjetja, med njimi Slovenija-ce-ste. Za financiranje novih cest ter za vzdrževanje sedanjih v dobrem stanju daje libijska vlada ogromne vsote denarja. Poleg nafte je najpomembnejša za libijsko gospodarstvo tudi železova ruda. Prav v zadnjem času so na obalnem področju blizu tunizijske meje našli bogata nahajališča kuhinjske soli, ki bo po mnenju poljskih strokovnjakov zadostovala za potrebe celotne Afrike v naslednjih 50 letih. Zaloge cenijo na približno 250 milijonov ton. Pridobivanje bo lahko, ker so skladi tik pod zemeljskim površjem. Razen te, za kemijsko industrijo važne surovine, imajo tudi zaloge pepelike, natrona in drugih. Pri poskusnih vrtanjih za novimi naftnimi vrelci pa upajo odkriti še nahajališča drugih rudnin, pomembnih za industrijski razvoj dežele.
Libijci pa se ne zanašajo samo na naravna bogastva. Čeravno zaradi ogromnih vsot denarja, ki ga dobijo večinoma z izvozom lingov tržnega presežka v letu 1965), krijejo domače potrebe predvsem po industrijskih izdelkih, kot so stroji in razna prevozna sredstva, razno potrošno blago ter prehrambeni izdelki, jih to blagostanje ne uspava. Na vse kriplje si prizadevajo razviti zlasti poljedelstvo, ki ga takorekoč ni. Vlada skuša zainteresirati kmetovalce z ugodnimi posojili za izboljšanje načina obdelovanja zemlje. Poleg tega so izdelali načrt, po katerem naj bi ekipe znanstvenikov — agronomov in veterinarjev ugotovile, katere vrste rastlin in živali najbolje uspevajo v libijskem podnebju ter katere so najbolj koristne za domače potrebe.
Ta načrt že ima svojo realno podobo na razsežnem področju Sidi Misri v bližini Tripolisa. To
je zemljišče, poraslo z vsemi mogočimi rastlinami. Na njem gojijo različne živali. Leta in leta preizkušajo agronomi vzdržljivost različnih vrst rastlin z vsega sveta pod trdimi življenjskimi pogoji. Ti izsledki naj bi poleg čisto praktičnih namenov — to posestvo zalaga bližnji trg s kakovostnim sadjem in sočivjem — dosegli že veliko pomembnejši cilj; mnogo je namreč kmetov, posebno v notranjosti, ki so opustili svoja polja ter se zaposlili
v veliko donosnejši naftni industriji. Bilo je namreč čedalje teže gojiti pridelke, katerih količina in kvaliteta bi zadoščali za potrebe trga. Ti in pa drugi, ki želijo sodelovati, dobijo s posestva zastonj najboljše primerke raznega semena, sadja in zelenjave ter jih potem naprej gojijo v raznih krajih države. Osebje poskusne farme pa skrbno beleži kraje, kjer uspevajo njihovi primerki. Tako se ljudje vračajo na zapuščene kmetije, prebivalstvo pa počasi nehava z navalom v obalna mesta v želji po boljšem življenju in — poljedelstvo se počasi prebija naprej.
Na področju zdravstva kot tudi prosvete Je čutiti velik zagon. Gradijo nove bolnišnice, sanatorije in šole, ter posvečajo veliko pozornost odpravljanju poliomie-litisa, tuberkuloze in nepismenosti. Poliomielitis je bil še pred petimi leti neznana bolezen v Libiji. Domačini mislijo, da so jim to nadlego prinesli tujci. Kakorkoli že, proti njemu se borijo z nafte (170 milijonov funtov šter-vsemi sredstvi.
Nepismenost je že zastrašujoče velika, šoloobvezni otroci so deležni velike skrbnosti. V šoli dobivajo poleg brezplačnih šolskih potrebščin tudi obrok, obogaten s hranilnimi snovmi. Iščejo pa še idealno hranilo, ki bi preneslo težaven prevoz v oddaljene pokrajine ter nagle temperaturne spremembe. Raziskovanja so
poverili ugledni britanski živilski tovarni.
Načrti vlade so veliki. Nekoč se je neki član vlade pošalil, da je celo premalo administracije, ki bi te načrte dokumentirala, kaj šele ljudi, ki bi jih izvedli.
Ta skromna, malo znana dežela si počasi, a z gotovostjo utrjuje svoj položaj tudi na političnem prizorišču. Njena zakonodaja, u-radno podrejena verskim načelom, je ne ovira pri sodelovanju z vsemi miroljubnimi deželami sveta; podpira napore neuvrščenih držav za mir na svetu in zagovarja pravice narodov, ki še trpijo pod tujo nadvlado. Toda močno je čutiti vpliv ameriškega kapitala in s tem politike. V Libiji so ameriška vojaška oporišča, od katerih je največje Wheelus Air Base.
Seveda je spopad med že stoletja ustaljenim načinom življenja teh ljudi in moderno miselnostjo silovit in buren.
Ves proces prilagajanja novemu času je pospešilo čedalje večje izkoriščanje nafte, ta začarani krog daj dam, v katerem igrajo usode ljudi povsem stransko vlogo.
Na zunaj je videti naraščajočo blaginjo po avtomobilih, ultramo-dernih zgradbah, bogato založenih trgovinah, skrbi za blaginjo otrok, načrtih za postopno dograditev novih domov za vse.
Ce se na večer, ko poneha najhujša vročina, sprehodiš mimo domačinskih hišic, iz katerih vejejo nenavadni vonji in se oglašajo zategli zvoki iz hreščečih transistorskih sprejemnikov, ko se ženske, kramljajoče na hišnih pragih, biskovito zagrnejo ob prihodu kakega moškega in ti ljubek kodrolas otrok pomoli roko z nedvomunim klicem «money» (denar), potem imaš nehote občutek, da bo prehod iz preteklosti v sedanjost še dolg, za marsikoga boleč; za drugega spet bo pomenil srečo.
članek o festivalu, danes pa objavljamo spored te prireditve, ki bo trajala po raznih zagrebških ulicah in trgih ves teden. Tiste, ki bi hoteli napraviti lepe posnetke, opozarjamo zlasti na jutrišnji velik sprevod po zagrebških ulicah ob 9. uri zjutraj. Izredna priložnost se nudi zlasti tistim, ki bi si radi naredili barvni film, saj bodo imeli priložnost fotografirati na stotine izvajalcev v lepih pisanih nošah.
SPORED PRIREDITEV:
NEDELJA: ob 9. uri odhod povorke iz Študentovskega centra po Savski in Mihanovičevi ulici in Zrinjevcu na Trg republike, kjer bo ob 10. uri slovesna otvoritev. Potem se bodo nastopajoči zopet vrnili po Iliči in Frankopanski ulici v Študentovski center. Ob 12. uri bo v etnografskem muzeju na Mažuraniče-vem trgu 14 otvoritev razstave «Po sledovih naše preteklosti». Razstava bo potem vsak dan odprta ob 9. do 13. in od 17. do
19.	ure. Ob 17. uri bodo v lapi-dariju na Habdelničevi ulici 2 v Gornjem gradu odprli razstavo spominkov. Ob IS. uri bo na letnem gledališču «Centar» v Varšavski ulici 17 nastop folklornih skupin in istočasno bo nastop tudi v Trešnjevski in Mak-simiru. Nastopi pa bodo tudi ob
20.	uri v Gornjem gradu (v primeru slabega vremena v Študentovskem centru).
PONDELJEK: ob 9. in ob 17. uri bodo nastopi folklornih skupin na letnem gledališču »Centar« v Varšavski ulici,. ob 18, uri bodo nastopi v parku Maksimir, ob 19.30 pa v Gornjem gradu in Trgu republike. V ponedeljek pa bodo folklorne skupine nastopile tudi v bližnji okolici Zagreba (Jaška, Velika Gorica, Zelina, Samobor, Podsused itd.) in to ob 17. uri. Ob 29. uri bo v mladinskem klubu «Centar» v Gun-duličevi 12 večer etnografskih filmov. Ob 20.30 pa bodo zopet nastopi na Varšavski ulici.
TOREK: Ob 9., 17. in ob 20.30 bodo nastopi folklornih skupini v Varšavski ulici. Ob 11.30 bo v Gunduličevi 12 sestanek folkloristov in etnologov. Ob 17. uri nastopijo folklorne skupine v Jaški, ob 18. v parku Maksimir, ob
19.30	v Gornjem gradu in na Trgu republike. Ob 20.30 bo v Študentovskem centru večer etnografskih filmov.
SREDA: Ob 18. uri bo na Kata-rinskem trgu v Gornjem gradu nastopil neki profesionalni ansambel, medtem ko bodo ob isti uri i.i Zrinjevcu nastopili instrumentalni ansambli, v Maksimiru pa folklorne skupine. Ob 20.30 bo v letnem gledališču «Centar» v Varšavski ulici (v primeru slabega vremena pa v Študent, iv-skem centru) nastopil profisio-nalni folklorni ansambel Kolo iz Beograda.
ČETRTEK:	V maksimirskem
parku se bo že ob 9. uri pričelo ljudsko rajanje, ki bo trajalo ves dan; vmes bodo nastopali a-materski folklorni ansambli, ki bodo potem nastopili ob 18. uri tudi v Varšavski ulici. V Zrinjevcu bodo ob 18. uri nastopili in štrumentalni ansambli. Ob 19.30 v Gornjem gradu in na Trgu republike nastopi folklornih ansamblov in ob 20.30 na Varšavski ulici.
PETEK: Ob 18. uri bo na Ka-tarinskem trgu v Gornjem gradu nastopil neki profesionalni folklorni ansambel, na Zrinjevcu pa ob istem času instrumentalni ansambli. Ob 20.30 bo na Varšavski ulici nastopil profesionalni folklorni ansambel Taneč iz Skopja.
SOBOTA: Ob 18. uri na Kata-rinskem trgu v Gornjem gradu nastop nekega profesionalnega ansambla, na Zrinjevcu pa ob istem času nastop instrumentalnih ansamblov, ob 20.30 na Varšavski ulici nastop nekega profesionalnega folklornega ansambla.
NEDELJA: Ob 11. uri bodo na Zrinjevcu nastopili instrumentalni ansambli, v Gornjem gradu pa folklorne skupine. Ob 18. uri bodo na Katarinskem trgu nastopili profesionalni ansambli, t> Maksimiru pa že ob 17. uri amaterske folklorne skupine. Ob 20.30 bo na Trgu Republike nastopil profesionalni folklorni ansambel Lado iz Zagreba in obenem bodo objavili konec folklornega festivala.
Ves čas festivala bodo v Gornjem gradu razkazovali in prodajali predmete ljudskega blaga. V Maksimiru bo sejem folklornega jestivala. V Veliki Gorici bo raz-
stava Tekstil Turopolja v prostorih muzeja Turopolje; odprta bo vsak dan od 9. do 13. in od 16. do 19. ure. Razstave narodnih noš in drugega ljudskega blaga bodo tudi v Kameniti ulici 15 v Gornjem gradu.
Anne in Serge Golon
Angelika in njena ljubezen
Naj bo kakorkoli, priznati moramo, da sta Anne in Serge Golon gotovo spretna pisca, kajti sicer ne bi znala napisati za deset knjig napetih dogodivščin. Njuno spretnost spoznavajo tudi slovenski bralci, ko jih koprska založba Lipa od časa do časa razveseljuje z novo knjigo čudovitih zgodb o lepi, strastni in obenem plemeniti Angeliki, po kateri nosi celoten pisateljski o-pus tudi svoj naslov. Skratka: deset knjig napetih in zanimivih romanov, malce pustolovskih in malce ljubezenskih, o lepi Angeliki, njenih prijateljih in sovražnikih, sodi med močno brane knjige zabavne literature. In tudi založba Lipa se lahko pohvali z velikim uspehom svojih izdaj o Angeliki, ki so zdaj dosegle že pet zvezkov. Kajti nedavno je izšla že peta knjiga, ki nosi naslov Angelika in njena ljubezen. Pri slovenski izdaji je kot dober prevajalec sodeloval Boris. Verbič, dovolj okusno o-premo je oskrbel Mitja Race, sicer pa je knjiga po svoji zunanji podobi in notranji vsebini podobna tistim štirim knjigam, ki jih že imamo na knjižnih policah.
Ob izdaji prve in druge knjige o Angeliki je bilo nekaj polemik in nekaj bolj ali manj utemeljenih pripomb. Zdaj, ko smo zabavni roman sprejeli kot posebno zvrst literature, ki nima kakega visokega namena, temveč predvsem bralce z lahkim čtivom zabava in vedri, si je tudi Angelika pridobila pri nas domovinsko pravico. In številni bralci, ki boljšega branja še ne prenesejo, uživajo tudi ob Angeliki. Uživali bodo seveda tudi ob peti knjigi, ki ni nič manj pestra in zanimiva, čeprav morda nekoliko manj razgibana. Večina romana se dogaja na ladji, ki plove v Ameriko in vozi tja ne samo gusarsko posadko s poveljnikom, francoskim grofom, znanim že iz prvih knjig, temveč tudi preganjane francoske protestante, hugenote. Med njimi se je znašla tudi Angelika, ki vnema srce hugenotskemu trgovčiču. Toda gusarski poglavar Re-scator ci lasti Angeliko. To pa sproži spopad med protestantskimi potniki in gusarskim poveljnikom, ki pa ne kaže pobene-ga namena, da bi se odrekel lepi Angeliki. Nasprotno: med potjo celo sname masko in se ji razkrije kot njen prvi mož, za katerega je mislila, da je že petnajst let mrtev. To pa je naravnost čudovito. Protestantskim potnikom, se sicer za kratek čas posreči prevzeti oblast na ladji in poveljnika ter njemu zvesto posadko zapreti. Toda konec koncev se vse konča srečno, kot se drugače sploh ni moglo. Protestanti srečno prispejo v Ameriko. Angelika in njen mož pa se odpravita v notranjost dežele novi sreči nasproti.
Ker smo bili iz prvih knjig navajeni opisov raznovrstnih dogodivščin po širnem svetu, se nam peta knjiga v tem pogledu zdi bolj skromna, kajti tri četrtine romana se vendarle dogaja na ladji. Vendar pa knjiga o dogodivščinah na ladji in doživetjih lepe Angelike zato ni nič manj privlačna.
Seveda, da ne bo kdo v zmoti■ «Angelika» je le zabavni roman, ni pa to umetnost. Toda.... Kdor ima rad nezahtevno branje, ta se bo hitro odločil za Angeliko. In ne bo razočaran. Posebno še, ker se bodo zgodbe nadaljevale in lahko pričakuje še novih pet knjig. Seveda, če jih avtorja, podjetna pisateljska zakonca, medtem nista napisala še kaj več in podaljšala ljubezen in življenje lepi Angeliki.
Sl. Ru.
Umrl je igralec Basil Rathbone
NEW YORK, 21. - V starosti 75 let je umrl igralec Basil Rathbone. Zadela ga je kap. Rodil se je v Južni Afriki, potem pa ie živel in študiral v Angliji. Postni je zavarovalni uradnik, leta pa je prvič nastopil v gledališču-V gledališču je zlasti mnogo \ gral Shakespeara, iz filmov pa )e zlasti poznan kot Sherlock Ho*' mes. Znani njegovi filmi so, P°' leg drugih: Kapitan Blood, V°' vid Copperfield, Ana Karenih0' Robin Ilood, Zadnji dnevi Porš' pejev.
Aretiran nemški vojni zločinec
BONN, 21.	— Bivši policij5'f
funkcionar, 60-letni Egon ErzuP1' Je bil aretiran na zahtevo tožilstv(! v Ansbachu fBavarska), češ da ‘ Igriv smrti 5.000 sovjetskih dri* ljanov med drugo svetovno voj*1 Bil Je pripadnik policije, ki j<) poslali v Minsk, da bi se bot\e Pfoti partizanom. Ta enota P8 ^ uničevala Žide in druge sovje*5*, državljane, tudi če niso imeli 0 be nega opravka s partizani. Ob tariji je dejal, da je bolan, . dar je preiskovalni sodnik rtin' nj i, da bo že lahko odgovarjal-I ’o vojni Je bil že enkrat ka***^ va i, ker si je kar tako privzel *> slov doktorja. Nekaj časa P8 i bil celo poslanec v bavarskem želnem parlamentu.

SKANDINAVSKE DEŽELE IN EVROPA
Potrpežljiva politika na dolge proge
Danska in Norveška sta vložili prošnjo za sprejem v članstvo Evropske gospodarske skupnosti - Takisto Švedska, pod pogojem, da ohrani svojo nevtralnost - Vloga in pomen skandinavskih držav v omenjeni ustanovi ■ Prejkone bi posledice tega blažilno vplivale na stanje v Evropi
KOPENHAGEN, julija. — Tri skandinavske dežele — Danska, švedska in Norveška — žele pristopiti k Skupnemu evropskemu tržišču. Danska in Norveška sta že predali prošnjo za sprejem, švedska pa je, še preden se je to pričakovalo, storila potrebne korake, da bi se vključila v omenjeno go-spodarsko-politično skupnost, pod pogojem, da še naprej ohrani svojo nevtralno politiko. Potrebno pa je še prej rešiti nekaj bistvenih tež-koč.
Skandinavske dežele so še pred ustanovitvijo Evropskega združenja za svobodno trgovino (EFTA) med sabo odkrito ter iskreno sodelovale na gospodarskem področju. Njihova želja je, da bi tudi ob tej priložnosti skupaj nastopile, ker bi take njihove izhodniščine pozicije v pogajanjih bile znatno boljše in pa ker ne žele oslabiti svojega ekonomskega položaja. Premieri nordijskih dežel Per Borten (Norveška), Jens Otto Krag (Danska) in Tage Erlander (švedska) so se neposredno pred predložitvijo danske zahteve za sprejem v Evropsko ekonomsko skupnost sestali na skupnem posvetovanju. Izjava, ki jo je tedaj predstavniku švedske televizije dal Tage Erlander jasno odkriva namene teh dežel: «želimo, da se zrušijo carinske meje znotraj Evrope, obenem Pa želimo tudi prednosti, ki smo jih dosegli s svojim sodelovanjem v EFTA «
Težnja je očitna: skandinavske dežele s svojim pristopom k Skupnemu tržišču ne žele izgubiti politične neodvisnosti in suverenosti, zaradi tega tudi nastopajo enotno, upoštevajoč hkrati stališča Britanije, s katero so tudi iskreno povezane.
Francija po drugi strani nasprotuje, da bi v Skupno tržišče stopila še kaka druga velika sila, ki bi skupaj s Skandinavci v določenem smislu vnesla nekatere motnje v politično ravnovesje znotraj omenjenega tržišča. Vrhu tega bi se skandinavske demokratične tradicije zagotovo tudi začele odražati v politiki ZR Nemčije, ki je zainteresirana, da bi te dežele pristopile k Evropski gospodarski skupnosti.
V tej luči treba gledati tudi na obisk nemškega zunanjega ministra Brandta v skandinavskih deželah, kjer ta — zlasti v socialdemokratskih političnih krogih — Uživa dokajšnje simpatije. Po prihodu nacistov na oblast je namreč Brandt pobegnil na Norveško, kjer je politično deloval proti Hitlerjevemu režimu. Pridobil si je tudi norveško državljanstvo in je Po končani vojni stopil v norveško diplomatsko službo. V tem svojcu je nekaj časa tudi delal v o-k upi rani Nemčiji. Tega mu mnogi Nemci ne morejo pozabiti. Njego-Va želja je, da bi te dežele čim-prej stopile v Evropsko gospodarsko skupnost. Ne gre — po njego-v«n — samo za izvoz rib in mesa v ZR Nemčijo ali izvoz avtomobi-lQv v nordijske dežele, pač pa za evropsko varnost in zmanjšanje napetosti v Evropi, pri čemer bi skandinavske dežele znale odigrati do-Cela posebno vlogo.
Demokracija — ko steče beseda 0 Skandinaviji — predstavlja e-bega od osnovnih temeljev družbe.
pomeni, da posameznik za vsako ceno skuša razumeti stališča E°besednika, zlasti, če so njegova v bPreki s tem. Na vse je treba gle-"ati iz dveh kotov. Tako je v odnosih med navadnimi ljudmi in Jkko tudi, ko je govora o zunanjepolitičnih temah. Zaradi tega bi kandinavske dežele, morda, uteg-*ule pozitivno delovati na razvoj demokracije v nekaterih zahodnoevropskih deželah, zlasti v Zvez-J republiki Nemčiji. Tega se
randt — tako se zdi — tudi za-veda.
v bo vstop skandinavskih dežel j tropsko gospodarsko skupnost VT®' določen politični pomen za j®0 Evropo, potrebujejo tudi misli. n. Jih je nedavno izrekel nekda-zunanji minister Per Haes-
rup: «Naša zunanja politika slo-na sporazumevanju in zmanj-. ^anju napetosti. To politiko sku-čla 0 uresničevati tako z našim ih b®iv°m v Združenih narodih 0„ Atlantskem paktu, kot tudi na )w0v? sodelovanja z deželami v »
ška in Danska smatrata, ahko vstopili v Evropsko Prej"'"”	okrog 1. 1970. Leto
u.»
®kUPn0
«opr,
Pa bo še treba, ali obnoviti
i^um o Atlantskem paktu ali Vr,r?biti iz njega. To zanimivo b)et u Je Je te nekaJ let predem obravnavanja časopisnih stolp-lja “n tudi Javnih razprav. Toda Svet, n’p men1, da situacija v a ni v prid razpustitve pak-hite	on meni, da bi premak-
oS)!y. r5*v)i--težja privedla do za-tojte napetosti.
ekkBS1 tev evropskih problemov Ha-Wr,U> vldl v zbližanju med Var-had_‘,,m in Atlantskim paktom, v sbričo *em P0PuSfianju napetosti, bi]a o česar bi oba postopno izgu-b;i0 ,a sv°Jem pomenu. Tedaj bi ju sPlot^eba zamenjati s pogodbo o kagoto ,®vroPski varnosti, ki bi Jo Savf, av"ale Združene ameriške dr-bi s m Sovjetska zveza. Tako, da Prav T 1)0 mnenju Haekkerupa -stheia ar,adi tega ta možnost ne baglimt j ratl z nesmotrnimi, pre-J ,ln enostranskimi koraki.
vpetosti V postopnem Popuščanju
Ta Haekkerupova ocena je značilna in jo je z manjšimi popravki moč uporabiti tudi v ostalih skandinavskih deželah, ki so nasprotne konfrontaciji v Evropi, ki nasprotujejo v oboroževanju in so proti atomskemu orožju na svojem ozemlju.
Pristop Skandinavije k Evropski gospodarski skupnosti bi, torej, pomenil določeno osvežitev zahodnoevropske politike, pomenil bi pritisk na militaristične sile ZR Nemčije in podporo vsem, ki žele v tej deželi ustvariti demokratične tradicije. To bi, morebiti, v perspektivi utegnilo privesti do rešitve nemškega vprašanja. Skandinavija ima dobre politične in ekonomske odnose z deželami vzhodne Ev-rope, pa bi njihov vstop v Ev-
ropsko gospodarsko skupnost pomenil tudi okrepitev tistih elementov na Zahodu, ki na bodočnost gledajo skozi očala politične stvarnosti.
čeprav skandinavska politika na prvi pogled deluje počasi in kom promisarsko, je vendarle stvarno dosegljiva, ker deluje zavestno «na dolge proge«, stremeč istočasno, da bi prodrla v bistvo vprašanj. Je, rekli bi, nordijsko trezna in se ponekikrat povsem sklada z nordijsko trdoglavostjo in vztrajnostjo, posebno, ko gre za tolmačenje pojma demokracije. V Evropsui gospodarski skupnosti, ki je ne samo gospodarska, marveč tudi politična tvorba, bi nordijski element predstavljal protiutež, ki bi v perspektivi precej obetala.
V. HRIBAR.
Alberto Sordi je zdaj v Ameriki končal s snemanjem še enega filma — to je že tretji — ki obravnava zgodbo Italijana v inozemstvu. Film nosi to pot naslov «Un italiano in America«. Na sliki vidimo sceno filma, v kateri sodeluje tudi Vittorio de Sica
PRED VELIKIM PARTIZANSKIM SHODOM V BAZOVICI
O liku Ferda Kravanje Petra Skalarja
Naj bo v nas večno živ spomin na naše najbolj svetle zglede!
».	i
To leto je šel Ferdo odslužit vojaški rok. Pred tem je ponovno prekoračil mejo zaradi navodil za delovanje v vojski. O tem piše Leopold Čopi takole: «čez mejo v Jugoslavijo je prišel srečno, kljub velikemu snegu. Nazaj pa ni mogel več po isti poti, ker je preveč snežilo. Odločil se je, da bo mejo prekoračil nekje pri Ratečah. Tam pa je imel smolo. Takoj, ko je prišel na italijansko stran, so ga ustavili finančni stražniki. Izmuz nil se jim je iz rok. Globok sneg ga je oviral pri begu, zato se je zatekel pod neki most, nakar so ga prijeli in vodili v okrajno kasarno. Pretepali so ga do enemo-glosti, da jim je karabinjerski brigadir moral ukazati: Nehajte! Na zaslišanih jih je izigral s pravljico, da je sel pozdravit svojega brata v Jugoslavijo, pred odhodom k vojakom. Za časopise, ki so jih našli pri njem, se je izgovarjal, da mu jih dal njegov brat kot star časopisni papir, ki naj ga rabi njuna mati za pogrinjalo po policah. Vtaknili so ga v ječo na Pontebi, od tam pa poslali čez mesec dni naravnost v Rim k vojakom v 8.
pionirski polk.
«Tam se je pridno učil vojaške veščine kot Iztok v Bizancu. Postal je eden najboljših vojakov, v učenju in znanju. Med služenjem vojaškega roka bi moral biti zoper njega proces zaradi ilegalnega prehoda čez mejo in drugih obtožb, toda kot odličnega vojaka, so ga oprostili tega postopka*.
Tedaj je bilo med nekaterimi protilašisti razširjeno mnenje, da bi zadostovalo ubiti Mussolinija in fašizem bi nato padel kot zrelo jabolko. Dolgo časa se je Ferdo bavil z mislijo, da bi dosegel takšen cilj z dobro pripravljenim atentatom. Med dopustom je odšel celo po navodila glede tega vprašanja. Na sestanku so mu obljubili pomoč in povezavo z italijanskimi antifašisti, vendar je cela stvar ostala le pri besedah. Verjetno je ta kočljiva zadeva zaspala, predvsem zavoljo bojazni pred odgovornostjo za to dejanje.
Po vrnitvi od vojakov je v rost-nem kraju nadaljeval Ferdo z razgibano dejavnostjo.
Malo pred izbruhom abesinske vojne, oktobra 1935. leta. je Ferdo Kravanja odšel za stalno v Ju-

PREDSODKI, DEJSTVA IN ZAKONI
O mnogo obravnavanem vprašanju umetnega splava
Pogledi sv. Avguština in Tomaža Akvinskega so v tem vprašanju bili zelo podobni pogledom sodobnih embriologov - Ali bi res že vsak odpravljeni embrio utegnil postati «kak drug Beethoven» - Stališče in zakoni o abortusu v posameznih evropskih deželah
Mnogi ljudje verujejo, da je odprava plodu isto kot umor. Gre namreč za pojmovanje, da se obstoj človeškega bitja začenja že ob samem spočetju. Stvari pa vendar niso tako enostavne. Stoletja se že teologi in učenjaki ukvarjajo z vprašanjem, v katerem trenutku razvoja plodu se pojavi duša. Leta 1869 je katoliška cerkev končno sprejela doktrino, da se duša pojavi že takoj pri spočetju. Sveti Avguštin je bil mnenja, da se ta pojavi 40 dni po, spočetju pri moškem, 80 dni po spočetju pa pri ženskem embriu Tomaž >A-kvinski je bil prepričan, da se duša pojavi v tistem trenutku, ko otrok v materi zaživi, torej nekako 18 tednov po spočetju.
Pogledi sv. Avguština in Tomaža Akvinskega so presenetljivo podobni pogledom mnogih sodobnih embriologov, ki zatrjujejo, da je tisto, kar nastane neposredno po spočetju, šele potencialno človeško bitje. Resnica je, da ob vsakem spočetju nastane edinstven in neponovljiv živ objekt. Nerealno pa je oplojenemu jajčecu, zaradi njegove specifične genetske strukture, pripisovati tolikšno važnost, kot mu jo pripisujejo tisti, ki trdijo, da bi «vsak odpravljeni embrio mogel postati drugi Beethoven*.
Domala vsako deseto spočetje se konča s spontanim abortusom v prvih nekaj dneh nosečnosti, običajno pride do tega, ko se zakasni menstruacija. V tem primeru gre za nenormalne embrie, tako da predstavlja spontani abortus nekakšno naravno zaščito pred deformacijami. Predpostavlja se,
da tudi znani zloglasni thalido-mid ne prizadeva škode samemu embriu, temveč da samo preprečuje proces, ki bi normalno privedel do spontane odprave abnormalnega embria. Če bi se izkazalo, da je ta predpostavka točna, potem bi tisti, ki trdijo, da bi vsak spočeti otrok moral priti na svet, bili primorani zahtevati, da se thalidomid da vsem nosečnicam.
Eden od argumentov, ki se jih na Angleškem poslupujgjoi nasprotniki lega’nega abortusa, je, da nerojeni otrok med operacijo odprave plodu prenaša bolečine. To so potrdili celo nekateri zdravniki. Toda analize razvoja embria do dvanajstega tedna po spočetju dokazujejo, da je ta predpostavka netočna. Občutek bolečine je neposredno odvisen od stopnje razvoja živčnega sistema. Abortuse običajno napravijo v osmem ali najkasneje desetem tednu nosečnosti, ko je živčni sistem še nerazvit, ko je še v zametku, in je nemogoče, da bi občutil kakršne koli bolečine. Kasnejši abortusi, v 16. ali 18. tednu nosečnosti, pa so zelo nevarni. Zanje se odločijo samo v skrajnih primerih, ko je ogroženo življenje matere. Ženi se v tem primeru obvezno pomaga z generalno anestezijo, ki deluje tudi na embrio.
Na Švedskem sta nedavno dva zdravnika, profesor Forsmann in Ingrid Thuvve, objavila rezultate proučevanja 120 nezaželenih otrok, katerih materam ni bilo dovoljeno, da bi povzročile splav. Vsi ti otroci so se rodili med 1. 1939 in 1942 v bolnišnici v Gottenber-
gu na Švedskem. Istočasno je bila preiskana tudi druga skupina otrok, rojenih v tej bolnišnici, vendar so ti sodili v skupino otrok, ki so si jih starši želeli.
Od nezaželenih otrok jih je 22 končalo med prestopnike (iz druge skupine samo 10), deset je postalo zločincev (od druge skupine samo trije), trinajst jih je bilo umsko zaostalih (iz druge skupine štirje), samo 17 jih je nadaljevalo s šolanjem po končani osnovni šoli (iz druge skupine 10) in samo pet se jih je vpisalo na vseučilišče (iz druge skupine 11).
Evropske dežele, kar zadeva zakon o abortusu, se delijo na tri skupine: vzhodnoevropske, ki imajo zelo liberalne zakone, zmerne skandinavske dežele in tiste, kot n.pr. V. Britanija, kjer vladajo še vedno isti strogi predpisi, kot v 19. stoletju.
Očitno pa ni nobeni vladi uspelo s pomočjo zakonov uspešno omejiti števila abortusov. V tem niso uspeli celo nacisti, ki so, da bi povečali števTo pripadnikov nordijske rase nadljudi, policijsko nadzorovali nosečnice. Francoski zakoni proti abortusu so še strožji od angleških. Navzlic temu je bilo pred kratkim ugotovljeno, da pride na sto novorojenčkov okrog 40 ilegalnih abortusov. V ZDA, takisto velikemu nasprotniku ilegalnega abortusa, računajo, da približno četrtina vseh nosečih žena ilegalno abortira.
Na Danskem je abortus dovoljen v primerih, ko bi novorojenček utegnil ogrožati življenje in zdravje matere. Pri tem se upo-
Radio Trst A
7.15, 8.15, 1.3.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 7.30 Jutranja glasba -11.35 Šopek slovenskih 11.50 Orkestri lahke glasbe - 12.10 Alpska jezera: »Vierwaldstattsko jezero«
-	12.20 Zv, vsakogar nekaj - 13.30 Semenj plošče 14.45 Pojeta Gi-gliola Cinquetti in Rafko Irgolič -
15.00	Glasbena oddaja za mladino
-	16.00 Oddaja za avtomobiliste -16.20 V tričetrtinskem taktu - 16.30 Pravljica 16.40 Glasovi in zvoki
SOBOTA, 22. JULIJA 1967
Ure glasbe 12.05 Kontrapunkt -13.50 Raiijske kronike - 14.50 Ansambel Carapellucci - 15.10 Ital. popevke - 16.00 Glasba za mladino - 17.27 Basist Nicola Ghiaurov - 18.r5 Znanstvena oddaja - 19.30 22.10 Poljska glasba
//. program
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 -Luna park - 20.20 Oddajali smo -
17.20 Melodični orkestri - 17.50 Poročila - 8.45 Orkester - 9.35
Ne vse, toda o vsem ■ 18.00 Ljudske pesmi iz Koroške 18.15 U-metnost, književnost in prireditve
-	18.30 V svetu jazza - 19.00 Po-
čitniška srečanja * 19.15 Charlie McKenzie pri klavirju - 19.30 Zabavni ansambli 20.00 Športna tribuna 20.50 Ansambel »The Sha-dows»	21.00 Fogazzaro: «Mali
stari svet« - 21.35 Vaški ansambli
-	22.30 Za prijeten konec tedna.
Koper
8.30, 12.30, 14.00, 15.30, 20.15,
23.30	— Poročila • 8.15 Jutranja glasba	9.00 Prenos RL - 11.30
Glasbeni album 10.00 Jazz - 10.35 Glasbenc-govorni spored - 11.42 Pesmi desetletja 12.20 Beat glasba - 12.45 Turistične, oddaja -
14.00	Juke-box - 14.45 Glasbeni kotiček 15.15 Dirigent J. Barbi-rolli - 16.00 Solisti lahke glasbe -16.38 S transistorjem na peščini --17.40 Plošče za najmlajše - 19.50 Touro de Franc” - 20.10 Jazz -21.10 Plesna glasba.
III. program
10.00	Johann Sebastian Bach -10.45 Francisco Tarrega in Regino Sainz De La Maža - 11.00 Anto-
Dan vstaje slovenskega ljudstva	-	logija interpretov -	12.55 Skladbe
12.00	in 12.05 Glasba po željah	-	Čajkovskega 14.30	Recital kvar-
13.45	Od melodije do melodije	-	teta iz Pariza - 15.30 Mozart: «11
14.10	Glasbeni intermezzo - 14.15	ratto dal serraglio«	- 17.40 Paga-
Plošče Saar 14.30 Primorski pev ski zbori - 15.00 Za prijetno raz- ba položenje - 16.00 Koncert lahke novosti glasbe 16.45 Razigrani ritmi -17.00 in 20.30 Prenos RL - 20.00 Poje Gino Santercole - 23.15 Plesna riasba.
ninijeva glasba - 18.30 Lahka glas-18.45 Filmske in gledališke
19.15	Vsakovečerni koncert - 20.20 Simf. koncert - 22.30 «L’intervista», enodejanka - 23.10 Revija revij.
Nacionalni program
7.00,	8.00, 13.00, 15.00, 20.00 -Poročila - 8.30 Jutranje pesmi -9.07 Ital. plošče - 10.05 in 11.05
Slovenija
7.00,	9.00, 11 00, 14.00, 16.00, 20.30 — Poročila - 9.05 Veseli tobogan -10.05 Strašni lovec Bumbum - kantata - 10.30 Pihalni orkester ljud-
ske milice - 11.00 Karel Franz: Komandanti slovenskih brigad -
11.30	Slovenske partizanske pesmi
-	12.00 Turistični napotki - 12.20 Iz partitur jugoslovanskih skladateljev - 1.3.05 Slovenske zabavne melodije - 14.10 Iz naših in tujih operet 15.00 Maležič: Izumitelji in znanstveno raziskovalno delo -15.20 S pesmijo in plesom po Sloveniji - 16.05 Od melodije do melodije - 17.00 Za ljubitelje opernih melodij - 18.05 Ples ob petih -
19.00	Literarna oddaja - 19.30 Iz domače solistične glasbe - 20.05 Glasbene razglednice - 21.(K) Lahko noč, otroci! 21.10 Izbrali smo vam - 21.30 Radijska igra - 22.15 Pokaži, kaj znaš - 23.10 Oddaja za naše izseljence - 24.05 Zaplešite z nami.
Ital. televizija
17.15	Program za mladino - 18.45 Tour de France - 19.40 Izžrebanje loterije - 19.55 Šport in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 «Ec-cetera, eccetera...«, zabavna oddaja - 22.10 Tednik mode in gastronomije - 23.00 Dnevnik.
II. kanal
17.15	Ostrawa: lahka atletika — prenos - 20.00 Siracusa: plavalne tekme - 21.00 Dnevnik - 21.15 Film «Nanook» - 22.20 Komisar Maigret.
Jug. televizija
17.00	Evropsko atletsko prvenstvo - 19.15 Smoki — mladinska igra - 20.00 Vsako soboto - 20.20 Za Tomšičem — reportaža - 20.40 Obzornik - 21.00 in 24.10 Dnevnik
-	21.30 Pesem poletja - 21.41 Dolina miru — slov. film - 23.10 Ko-talkarska revija v Velenju.
števajo tudi socialne razmere, ki bi v njih bodoča mati živela. Za devet od desetih abortusov se izda dovoljenje iz psiholoških razlogov, in sicer od strani posebne komisije, ki jo sestavljajo sociolog, psihiater in ginekolog.
Na Švedskem je abortus dovoljen, če obstaja tako imenovani »psihološki riziko«. Lani je tu bilo odobrenih 7500 abortusov. Postopek zr. izdajo dovoljenja pa je zelo dolg in zapleten.
Na Čehoslovaškem veljajo od 1. 1957 zelo liberalni zakoni. Računajo, da je v dvanajstih mesecih, predel, je prišlo do liberalizacije, bilo storjenih okrog 100.000 ilegalnih abortusov, 21 žena je pri tem izgubilo življenje. Danes je na Čehoslovaškem še vedno okrog 4000 ilegalnih abortusov letno. Leta 1965 so za posledicami ilegalnega abortusa umrle samo tri žene čehoslovaški zakon je vsekakor zelo blizu «abortusu na zahtevo«, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v tem smislu 1. 1965 bilo predloženih 86.000 prošenj, od katerih je bilo ugodno rešenih 79 tisoč. Podobne zakone imajo tudi Romunija, Poljska in Jugoslavija.
Madžarska je edina evropska dežela, kjer je abortus dovoljen na zahtevo. In čeprav tu zdravniki ženo lahko skušajo odvrniti od njenega namena, ji zahteve ne morejo zavrniti. Rezultat je, da večina žena abortira že v osmem tednu nosečnosti. Zahvaljujoč se enostavni in zanesljivi tehniki »izsesavanja«, se abortusi na Madžarskem opravljajo z lahkoto in pacientka sploh ni primorana ležati v bolnišnici. Tehnika »izsesavanja je naslednja: v maternico se potisne majhna cev, povezana z zračno sesalko, nakar se embrio s posteljico vred v eni ali dveh minutah izsesa ven. Računajo, da letno tako splavi okrog 60.000 žensk, pri čemer ni že več let bilo nobenega smrtnega primera.
V. Britanija. Predlog glede liberalizacije zakona o abortusu je bil že petkrat na dnevnem redu v britanskem spodnjem domu. Njegov namen je, da bi večjemu številu žensk omogočili legalni splav. Doslejšnji zakon je bil v dokajšnji meri dvoumen, ker je zdravnikom dopuščal abortus, če so za to obstajali »psihološki razlogi«. Zdravniki pa so pogosto za tako uslugo zahtevali od svojih pacientk zelo velike vsote denarja. Predlog zakona je naletel na ogorčen odpor, vendar je natančna analiza javnega mnenja dokazala, da je večina Angležev za liberalizacijo zakona.
Kakšno je v tem pogledu stanje pri nas, je znano. Tudi v tem pogledu sodimo v vse prej kot napredne dežele. Neurejene družbene razmere nasploh in še zlasti tiste socialno-ekonomskega značaja to vprašanje tako nevarno zaostrujejo, da je že skrajni čas tudi pri nas, da se ga ustrezni organi lotijo in kar najhitreje ustrezno rešijo.
Kokoš s štirimi nogami
Iz nekega jajca z dvema rumenjakoma se je pred kratkim na Čehoslovaškem izleglo pišče s štirimi nogami. Hodi z obema prednjima, ostali dve, ki sta nekoliko šibkejši, pa '/leče za sabo. Na kokošji farmi, kjer je do tega primera prišlo, so strokovnjaki izjavili novinarjem, da se to zgodi samo enkrat na vsakih 200 ali 300 tisoč izleglih piščet.
TUDI KOT DIPLOMAT JE M0C POSTATI POPULAREN
Danski delegat pri OZN TV - zvezdnik
goslavijo. Nastanil se je na Jesenicah. Jugoslovanske oblasti in policija mu niso prihranili grenkega razočaranja. Bil je šikaniran in nadzorovan, čeprav se je dolga leta boril za narodne pravice zasužnjene Primorske. Kljub gmotni in duševni stiski ni odnehal z delovanjem.
Zaposlil se je kot gradbeni delavec in stikal za priložnostnim zaslužkom, toda vedno je bil na razpolago za prenos propagandnega materiala in orožja čez mejo.
Z Danilom Zelenom sta postala dobra sodelavca in celo prijatelja. Večkrat sta taborila v gozdu na prostem, tajno križarila na ilirsko-bistriškem področju, na Tolminskem, na Krasu in okrog samega Trsta. Spopadala sta se s fašističnimi miličniki, vselej pa odnesla zdravo kožo, zavoljo njune drznosti.
Ob nekem prehodu čez mejo, se je Ferdo vračal čez Škrbino za gradom, ki deli Trentarsko dolino od Bavšice med hriboma Pelc nad Klonicami in Malim Ozebnikom pri Jalovcu. Bilo je nekako dve uri od meje, na sedlu Plešivec med Bavšico in Logom pod Mangartom, kjer so taborili miličniki. Ferdo je sestopal in zagledal miličnike. Nekaj metrov pred njim so stali trije miličniki z naperjenim orožjem. Rezko je zadonel vzklik: Kdo gre?! Brž je Ferdo skočil za bližnjo skalo, jopič pa mu je padel z ramena. Fašisti so nanj streljali, on pa je odgovarjal s svojo mavzerco. Po kratkem dvoboju je zalučal mednje bombo, ki je podrla dva fašista. Tretji je skočil za neko skalo. od koder se je drl na vse grlo: «Vdajte se!«
Ferdo se ni zmenil za njegov ukaz. Pobral je svoj jopič in se je srečno vrnil v Jugoslavijo. Prehod čez Jalovec so od takrat dalje močno zastražili do konca 1936. leta. Antifašisti pa so izbrali drugo pot čez Lanževico na planini Duplje in čez Krn.
Bližali so se usodni dogodki. Protifašisti so računali z mož-nostio oborožene akciie, če se bo Italija zapletla v voino. V Nemškem Rutu je protifašistična organizacija razpolagala z orožjem. V njej sta delovala Simon Kos In Ivan Ivančič, dva sposobna in neuklonljiva borca, ki sta bila obsojena na smrt na drugem tržaškem procesu. Decembra 1941. leta so ju na Opčinah pri Trstu ustrelili.
Nekateri vrhovi slovenske in hrvatske emigrantske organizacije v Jugoslaviji so takrat ubirali drugačna pota, za katera so prav gotovo imeli svoje račune. Pravi borci za narodne pravice pa so z dejanji izpričevali zvestobo svojim idealom in tvegali svoja življenja za osvoboditev.
Povezali so se tudi s Pinkom Tomažičem, komunističnim voditeljem v Slovenskem Primorju, da bi s skupnimi močmi pripravili tla za oboroženo vstaio.
Ob koncu 1939. leta je z vstopom Nemčije v vojno razširil Ferdo svoje delovanje tudi na Koroško. O tem je povedal Andrej Čopi naslednje podrobnosti: «Tudi s koroškimi Slovenci je imel zveze. Prek Karavank je nosil vsakovrstni material. Ob neki priložnosti me je naprosil, če lahko pri meni hrani eksploziv, ki ga je rabil za sabotaže na Koroškem. Dovolil sem mu. Prinesel je 5 zabojčkov tri-tola, detonatorje za raztrelitev železniških tirov in kakih 50 kg opilkov. Na Jesenicah je po navadi zlezel v prazen vagon, se prepeljal skozi predor na Koroško in razstrelil progo nekje pri Celovcu ali Beljaku ter se vrnil nazaj, največkrat čez Karavanke. Na Jesenicah pa je vsipaval opilke v ležaje nemških vagonov in lokomotiv, tako da so postali vroči in se vneli. V cisterne polne bencina je vsipal sladkor, kar je zopet povznv čilo okvaro pogonskih motorjev. Znano mi ie tudi, da je imel zveze s tedaj ilegalno komunistično partijo, kajti večkrat mi je dal brati razne brošure, ki jih je širila partija med svoiimi zaupniki. Nekoč je shranil pri meni več tisoč letakov v nemškem jeziku, na katerih so pozivali nemške vojake, naj se ne bore za naciste, podpis na letakih pa je bil: Ihre Genos-se Stalin — vaš tovariš Stalin*. Ni mi pa bilo znano, s katerimi člani KP je bil povezan. Razpečeval je tudi napredno mesečno revijo »Sodobnost«. Po nekem spopadu na meji pri Korenskem sedlu v zgodnji pomladi 1940. leta me je obvestil, da mora izginiti za nekaj časa. Izročil mi je pištolo in nekaj propagandnega materiala. Rekel mi je, da gre v Ljubljano. Na zahtevo nemškega poslanika v Beogradu so razpisali za njem tiralico z nagrado 5.000 dinarjev. Nekaj časa je stanoval v šlajmer-jevem domu v Ljubljani. Tam ga je nekdo izdal oblastem«.
Ironija se je poigrala z njegovo usodo. Obsodili so ga na 4 leta ječe. Odvedli so ga v Sremsko Mitrovico, nato v Niš. Fašisti so po prihodu v Ljubljano razpisali na njegovo glavo tiralico z nagrado 50.000 dinarjev.
Ferdo pa je ob razpadu bivše Jugoslavije pobegnil iz ječe in šel naproti novim dogodkom.
VID VREMEC (Nadaljevanje sledi)
..............................................i...........................................i...nminimimi.imim,,,,,,,*
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Proučite
NEW YORK, julija. — Kriza na Srednjem vzhodu Je v Ameriki neposredno omogočila uveljavitev nekega novega televizijskega ((zvezdnika«. Je to Hans Tabor, danski veleposlanik ln predstavnik svoje dežele pri Organizaciji združenih narodov. Diplomat Je predsedoval sejam Varnostnega sveta pretekli mesec in je od televizijskih gledalcev, ki so le-tem zvesto sledili, prejel nič manj kot osem tisoč petsto pisem. Med o-menjeno krizo je glavno nacionalno televizijsko omrežje neposredno prenašalo skoraj vse seje Varnostnega sveta, ki so skupaj trajale 51 ur.
Hans Tabor Je lep mož, visok odličnega videza ter izredno svetovljanskega in gosposkega vedenja. Med televizijskimi gledalci, zlasti ženskami, je v hipu postal popularen. Med tisoči pisem, ki jih je prejel, jih Je precej, v katerih mu pisci izražajo svoje priznanje za dokazano spretnost in nepristranost v voden tu sestankov Varnostnega sveta. Dru gl mu svetujejo, naj manj kadi. v številnih mu žene postavljalo ženltbene ponudbe, druge ga prosijo za fotografijo s podpisom itd. Več ameriških gospodinj mu Je svetovalo, naj zapusti diplomatsko kariero in se posveti filmu ali televiziji.
Med nekim intervjujem Je veleposlanik Tabor pokazal neka tera od teh pisem, ki jih je ore-Jel. Dekle, ki je diplomiralo na medicini, živeče v New YorKu. mu je pisalo: «Ne glede na to, da se vam bom verjetno '.dela kot zaljubljeno srednješolsko de kletce, bi vas vseeno prosila, da ml pošljete svojo sl'ko s (odpisom.» Petnajstletnica iz Roche-
stera, pa takole:	«Dragi moj
Hans, da bi te lahko gledala na zaslonu, sem se odpovedala vsem svojim najljubšim programom, Zelo si želim, da bi se na televi zlji pojavili kar najpogosteje.« ste vilnim obeževalkam se je poseb no zdel mičen akcent njegove an gleščlne.
Danski diplomat je zbudil dokajšnje simpatije tudi med moškimi. Nekateri od kandidatov, ki jim ni ušlo, da si Je danski diplomat med sejami snažil pipo s svinčnikom, so mu obenem s pismom poslali tudi kak ducat priprav za čiščenje pipe. Neki Američan, ki je želel ostati anonimen, je diplomatu v kuverti poslal pet dolarjev, na pHloženem listku pa napisal, naj gredo v korist Združenih narodov, ker da mu je uspelo ljudem spet povrniti zaupanje v svetovno organizacijo. Pa še nekdo mu je iz New Yorka poslal bankovec za en dolar, zraven pa napisal: «Po vsem delu, ki ste ga opravili v Združenih narodih, morate biti zares u trujenl. Popijte kozarček na moje zdravje.«
Zelo redek primer razstave
V plzenski klavnici na češkem imajo verjetno eno najredkejših stalnih razstav na svetu. Namreč razstavo predmetov, ki so jih bili našli v prebavilih ubitih živali. Zadnji predmet, ki so ga bili tako dobili, presega vsako domišljijo. V želodcu neke krave so namreč odkrili dežni plašč najnovejšega modela, in to v zelo dobro ohranjenem stanju, tako da ga bo lastnik ponovno spet lahko nosil.
Vivien Leigh, velike igralke, ni več med živimi. Se dolgo bo pa živ njen ogromni umetniški talent. Odkar se je po 20. letih skupnega življenja ločila od svojega moža Laurencea, je praktično samo še životarila. Ni ga mogla pozabiti. Na sliki jo vidimo skupaj z kanadskim igralcem Johnom Meriavaleom
še enkrat svoj delovni načrt. Ne pokvarite si prijetnega dne s prepirom.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Prišlo bo do napetih odnosov med vami in delovnimi kolegi. Nepredvideno vprašanje, ki ga boste morali nujno rešiti.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Pazite, da zaradi svoje neučakanosti ne zapravite neke edinstvene priložnosti. Izboljšali se bodo odnosi z drago osebo.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Sprejeli boste neki sklep samo iz ambicioznih razlogov. Ne hvalite se s svo-
HOROSKOP
jimi čustvenimi podvigi.
LEV (od 23.1. do 22.8.) Z neko originalno zamislijo vam bo le uspelo izboljšati svoje poslovanje. Ostro
se boste spopadli z nekim prepirljivim sorodnikom.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Bodite bolj previdni glede svojih izdatkov. Skušajte z večjim uspehom obvladovati svojo razurljivo naravo.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ne zaupajte popolnoma obljubam oseb, ki niso najbolj resne. Odlična priložnost za mlajše osebe, ki si žele močnih doživetij.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Varčujte s svojimi močmi, ker ste že nekoliko preutrujeni Bodite po trpežljivi in ljubeznivi z vsemi.
STRELEC (od 22.11 do 20.12.) Danes boste uspešno opravili dober del svojega programa Ne obravnavajte v družinskem krogu nekega delikatnega vprašanja.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) V kratkem boste zelo spretno premagali nekatere organizacijske težkoče. Vase razpoloženje danes ne bo najboljše.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Čeprav ne v polni meri, bo sreča danes vendarle na vaši strani. Ne do-volite, da bi vas obvladovale pesimistične misli.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne izgubljajte svojih energij v različnih dejavnostih, marveč jih osredotočite na en sam smoter. Pokažite več razumevanja do prijatelja, ki potrebuje pomoči.
Vrem* včeraj: naj višja temperatura 30, najnižja 34.2, oto 19. uri 28.2 stopinje, zračni tlak 1406 pada, vlaga 65 odst., veter severozahodnik 1 km na uro, nebo 7 desetin pooblače. no, morje mirno, temperatura morja 2fc stopinj.
Tržaški dnevnik
Danes, SOBOTA, 22. julija
Marija Magdalena
Sonce vzide ob 5.36 In zatone ob 20.46. Dolžina dneva 15.10. Luna vzide ob 21.53 im zatone ob 5.57,
Jutri, NEDELJA, 23. Julija
Branislav
Z ZADNJE SEJE POLETNEGA ZASEDANJA
Večina v občinskem svetu obsodila rasistično stališče liberalca Jone
Po ostri obsodbi, ki so jo izrekli predstavniki PSU, PSIUP, KPI, Gibanja za neodvisnost, SS in KD je bila ostavka svetovalca Jone sprejeta
Sinočnja zadnja seja poletnega zasedanja občinskega. sveta se je zavlekla pozno v noč, ker je bilo na dnevnem redu mnogo važnih vprašanj. V začetku seje je župan Spac-	stalile odvetnika Jone ie
Cini najprej odgovoril na vprašanje	obsodil stališče
komunističnega svetovalca Cuffara, ki je hotel vedeti, kako občinski od
tonija in da mu je zelo žal, da | obeh sklepih in še o drugih, ki so
kdo sploh lahko kaj očita Hre ščaku, ki se je v življenju vedno boril kot antifašist. Potem ko je liberalec Morpurgo skušal zagn-
Jone in dejal, da je razvidno, da hoče Jona poudariti protislovensko politiko in izolirati vsakogar, ki ne govori italijanski. S tem je Jona i .-azil svoje rasistično stališče do odbornika Hreščaka, s katerim včasih sicer ne delimo mnenja na političnem področju, zavračamo pa, da bi kdo hotel potisniti v stran Človeka samo zato, ker ne pripada italijanski narodni skupini. Zato, je zaključil Calabrla, bo komunistična skupina z veseljem sprejela ostavko odvetnika Jone. Demokristjan Rinaldi je sporočil, da se tudi njegova skupina ne bo udeležila glasovanja o omenjenem s!-Tep'. in poudaril, da predstavlja pismo odvetnika Jone perfidno nedoslednost, s katero zaključuje svoje politično življenje. Dejal je tudi, da je pismo v nasprotju celo s politiko liberalne stranke in da se čudi. da ni nihče od mladih liberalnih svetovalcev ločil svo. je odgovornosti od tega rasističnega stališča. Svetovalec Slovenske skupnosti Dolhar se je pridružil izjavam ostalih svetovalcev večinskih strank In prav tako dejal, da se ne bo udeležil glasovanja. Zato so glasovali za ostavko samo svetovalci PLI, KPI, PRI in MSI. Takoj nato je bil odobren sklep o izvolitvi svetovalca Alda Com-battija na mesto odvetnika Jone.
Ko je novi svetovalec stopil v dvorano ni našel mesta v klopeh med liberalci. Pri tem Je nastal zelo zabaven položaj, ker se ni nihče hotel umakniti na prazno mer'o pri svetovalcu Dolharju. Zupan je predlagal, da se naj eden od misovcev, ki sedijo na skrajnih desnih klopen, pomakne na levo stran. Ti ga niso hoteli poslušati in so sedeli mimo na svojih mestih. V znak protesta so liberalci začasno zapustili dvorano, dokler niso postavili poleg misovskih klopi začano mizo z enim stolom, ki ga je zasedel eden od misovcev.
Občinski svet je nato sprejel sklep o brezplačnih izkaznicah za vožnje da progah mestnega prometa za invalide in za slepce zavoda Rittmayer ter za bolničarke, ki pomagajo revnim ljudem. Prav tako je občinski svet sprejel sklep o ustanovitvi študijske komisije za proučevanje mestnega prometa. O
bor uporabi denar iz tako imenovanega sklada za občinske pobude, katerega dohodki in izdatki niso vpisani v občinski proračun in o njih ni nikoli razpravljal občinski svet.
V ta sklad, kot je omenil svetovalec, se je stekal denar, ki so ga darovali cbčini razni zasebniki, zlasti gradbeniki, potem ko so bili na ob Čini poravnani kaki spori ali kaj podobnega.
Župan ,e izjavil, da bo odbor ta sklad ukinil, čeprav je razpolagal z darovanim denarjem. Svetovalec Cuffaro je pripomnil, da so imeli upravitelji v nekaterih občinah v I-taliji precejšnje sitnosti Zaradi podobnih skladov. Dejal je tudi, da ko neki zasebnik daruje županu za občino 1.5 milijona lir, pomeni, da je imel gotovo od tega kake koristi.
Zatem je župan še odgovoril na; vprašanja Cuffara (KPI), Pincher-la (PSIUP) in Traunerja (PLI) gle-' de ustanovitve fakultete za moderne jezike v Vidmu. Ker je bil odgovor zelo obširen, bomo o njem poročali prihodnjič.
Potem ko je liberalec Morpurgo počastil spomin pokojnega vsedržavnega predsednika PLI De Martina, je občinski svet začel z upravnim delom. Župan je predložil v odobritev ostavko liberalnega svetovalca odvetnika Jone, ki bi moral prevzeti mesto nedavno umrlega svetovalca PLI prof. Della Rossa in preči-tal Jonovo pismo, v katerem se ta zakrknjeni protislovenec izgovarja, da ne more prevzeti mesta v občinskem svetu zaradi prisotnosti v občinskem odboru socialističnega odbornika Dušana Hreščaka. Na te in še druge žaljive trditve je prvi odgovoril socialistični poslanec Pittoni, ki je dejal, da pismo ne žali samo odbornika Hreščaka, marveč ves občinski svet in da bi ga moral zato župan vrniti pošiljatelju. Pittoni je poudaril, da njegova skupina ne bo sodelovala pri glasovanju tega sklepa. Svetovalec Gibanja za neodvisnost Mar-chesich je izjavil, da Jona špekulira na vprašanju Hreščaka in da ne more prevzeti mesta v občinskem svetu predvsem zaradi bolezni. Dr. Pincherle je dejal, da se popolnoma strinja s stališčem Pit,-
........................................
SKLEPI ZVEZNIH ORGANOV TRŽAŠKE FEDERACIJE KPI
V. Vidali in M. Bemetič
ne bosta več kandidirala
Oba bosta prevzela funkcije v federaciji - Paolo Šema bo kandidiral za poslansko zbornico, kandidat za senat še ni določen - Ostale spremembe v vodstvu federacije
Zvezni odbor in zvezna nadzorna na Proseku, ni preživel. Včeraj o-komisija tržaške avtonomne federa- poldne je nesrečnik izdihnil na aru-
olje KPI sta se sestala 7. In 14. ju---------w
lija pod predsedstvom Claudia To-nela, da bi razpravljala o poročilu Lina Crevatina o personalnih vprašanjih in o odločitvi senatorja Vit-torija Vidalija in poslanke Marije Bemetič, da dasta svoj parlamentarni mandat na razpolago partiji s prošnjo, da ne bi več kandidirala in da bi bila uporabljena za druge naloge v partiji, ki jih bo določila federacija.
Zvezna organa sta po izčrpni razpravi, v katero je poseglo 24 članov, soglasno sklenila naslednje: želja obeh parlamentarcev se sprejme in odobri. Istočasno se kar najpozitivneje oceni dejavnost senatorja Vidalija v dveh zakonodajnih dobah v poslanski zbornici in v senatu, ter poslanke Bemeti-čeve v poslanski zbornici, izreka zahvala za njeno odlično delo, kakor tudi za tesen stik, ki sta ga vedno imela s federacijo in z vso stranko v borbi za posebna vprašanja Trsta in splošna vprašanja dežele, za njuno privrženost stranki ter za njuno revolucionarno zadržanje upoštevajoč, da njuna odločitev omogoča demokratično izmenjavo kadrov v javnih funkcijah in vodstvu stranke.
Zvezna organa sta tudi sklenila, da sekretar federacije Paolo Šema poda ostavko na mesto deželnega svetovalca v roku, k! ga predvideva zakon, da s tem omogoči svojo kandidaturo za poslansko zbornico.
Za nadaljnjo okrepitev voditeljske skupine federacije je bilo sklenjeno, da se Antonio Cuffaro dodeli za delo v tajništvu, da Lino Cre-vatln prevzame organizacijsko odgovornost, Claudlo Tonel Da u-pravo federacije.
Federacija bo naknadno dala v razpravo vse ostale kandidature za poslansko zbornico, senat in deželo, če bodo deželne volitve spomladi leta 1968. Zvezni odbor In zvezna nadzorna komisija sta tudi osvojila dokument glavnega odbora KPI o vprašanjih mednarodne politike ter pozvala vse člane, delavce, mladino in žene. naj poostrijo borbo proti vojni, za prenehanje ameriškega napada v Vietnamu, za demokracijo v Grčiji, za mir na Srednjem vzhodu ter za povečanje pobud za okrepitev partije in mladinske fede racije, za razširitev komunističnega tiska itd.	,	,, ,,
Pokrajinski aktiv federacije k1 se je sestal 20. julija in katerega so se udeležili zastopniki 29 sekcij, je vzel na znanje zveznih organov in jih po Izčrpni razpravi soglasno o-dobril.
Smrtne posledice
nesreče na Proseku
Mario Segina, 58-letni šofer iz nvinščine 4, ki se je ponesrečU predsinočjim blizu stavbe štev. 134
bili sprejeti pozno ponoči bomo še obširneje pisali v prihodnji dneh.
Poliambulatorij INAM v miljski občini
Pokrajinsko vodstvo INAM sporoča, da so začeli v obnovljenem poslopju teritorialne sekcije zavoda v Miljah v Ul. Battisti 10 svojo dejavnost naslednje specialistične služ be: splošna kirurgija, dermatologija, fizioterapija, zobarstvo, porodništvo in ginekologija, otorinolaringo-iatrija (bolezni ušesa, grla in nosu), radiologija. Prizadeti si lahko ogledajo urnike ter dobe pojasnila v u-radih sekcije.
Pogajanja na uradu za delo in na zvezi industrijcev
Na uradu za delo je bil sestanek predstavnikov sindikatov in podjetja «Trieste Tekstil«. Podjetje je javilo, da bo odpustilo 100 delavcev in uradnikov zaradi ukinitve oddelka za izdelovanje nogavic. Na sestanku so se sporazumeli, da bodo premestili 40 delavcev v tovarno Blok, ki jo gradijo v industrijskem pristanišču. 27. uslužbencev pa bodo premestili v isti tovarni v oddelek za izdelovanje srajc. O sporu, ki je nastal v tovarnah «Pettinatura Trieste« in «Fil-Snia» bodo razpravljali v četrte-: na sedežu zveze industrijcev. Sestanka se bodo udeležili predstavniki sindikatov in obeh podjetij.
54.000 ton nafte za rafinerijo Aquila
Včeraj so pripeljali za rafinerijo Arjuila 54.000 ton nafte. 27.000 ton so je pripeljali iz Rusije, 27 pa jih je pripeljala iz Perzijskega zaliva neka ladja, ki je obplula Afriko. Dve ladji prideta še pred koncem meseca. Pričakujejo, da bodo pripeljali surovo nafto tudi iz Libije.
ZADNJA SEJA DEŽELNEGA SVETA PRED POČITNICAMI
Odobritev zakonskega osnutka o prispevkih za izboljšanje sob
Prispevek dobe tudi gostilne za izboljšanje sanitarij, opreme, kuhinj - V ta bo dala dežela na razpolago po sto milijonov tir na leto
namen
Včeraj je bila zadnja seja deželnega sveta pred počitnicami. Svet Se bo ponovno sestal v septembru. Svetovalci so odobrili zakonski osnutek o ukrepih za izboljšanje sob, ki jih oddajajo zasebniki turistom, ter za izboljšanje gostiln In drugih gostinskih obratov. Za osnutek so glasovali svetovalci vseh skupin razen liberalca Bertolija, ki se jo vzdržal, medtem ko sta bila ostala dva liberalna svetovalca odsotna.
Poročilo o zakonskem osnutku je pripravil socialist Volpe. Rekel je, da terja napeto sodobno življenje tudi počitek ter da je treba zato zagotoviti ljudem, da se oddahnejo v mirnih krajih, kjer jim morajo biti na razpolago zadovoljive gostinske storitve. Predvsem je treba zato poskrbeti za razvedrilo ljudem, ki nimajo visokih do-
.........................imimitiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilti|i"Miiiiiimiiiiiiiim.iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiihiiiiihmiiiiiiiiiiii.1
POD PREDSEDSTVOM POKRAJINSKEGA PREDSEDNIKA SAVONE
Ugodno mnenje komisije za Trst o razdelitvi 2.300 milijonov lir
Nakazila so določena predvsem za gradnjo gospodarskih in urbanističnih infrastruktur in za okrepitev zdravstvenih ustanov
tev vhoda pri centru za teoretsko fiziko; 120.000.000 lir za javna dela in za ljudska stanovanja v okoliških občinah.
Skupščina pomorskih agentov
Pomorski agentje iz naše dežele so se včeraj popoldne v prostorih trgovinske zbornice sestali na skupščini kjer je predsednik podal poročilo. V zvezi s krizo na Srednjem vzhodu je predsednik naglasil, da je združenje imelo stike v Javnimi skladišči in s koristniki pristanišča. Z njimi so razpravljali o vprašanju ter o ukrepih, s katerimi naj bi zaščili interese tržaškega pristanišča. Javna skladišča so določila daljše razdobje franšize, da zadovoljijo pričakovanja operaterjev zaradi bolj redkih prihodov ladij, ki morajo obpluti A
Največ
bolezni
Pod predsedstvom pokrajinskega predsednika dr. Savone se je v tem tednu sestala «Komisija za Trst« za razdelitev 2 milijard 300 milijonov Ur, ki jih ima komisija na razpolago na osnovi odobritve zakona o ustanovitvi pristaniške u-stanove ter prihrankov pri stroških upravljanja raznih prispevkov in večletnih obveznosti na osnovi zakona 512 iz lanskega leta.
Na sestankih so posegli v razpravo vsi člani komisije, In sicer Ramani, Coloni, Šema, Cumbat,
Pittoni in Spaccini. Komisija je ob tej priložnosti izrazila svoje mnenje o predlogih vladnega komisarja o večletnih obveznostih na področju važnih javnih del. Tiskovno poročilo komisije pravi, da je bilo tudi ob tej priložnosti ugotovljeno koristno sodelovanje med vladnim komisarjem in komisijo,
-ki je s svojim ugodnim mnenjem poudarila predvsem veliko važnost predlaganih del, za katera so namenjene naslednje vsote:
3.250.000.000 lir za preureditev glavne bolnišnice in bolnišnice pri Magdaleni (denar bodo uporabiU v letih 1967—1970); 500.000.000 Ur tržaški občini za urbanizacijo področja Rocol-Melara, kjer bodo zidali ljudske in ekonomične stanovanjske hiše; 1.000.000.000 Ur tržaški občini za okrepitev vodovodnih naprav; 800.000 Ur tržaški pokrajini za gradnjo zdravstveno-pe-dagoškega centra.
Ko Je komisija izrazila svoje ugodno mnenje za omenjene večletne obveznosti, ki jih je predlagal vladni komisar, je tudi poudarila, da so ta nakazila določena predvsem za gradnjo gospodarskih in urbanističnih infrastruktur v Trstu ter za okrepitev zdravstvenih in bolnišniških ustanov.
Komisija je dala svoje ugodno mnenje za predloge vladnega komisarja o razdelitvi ostanka 2 milijard 300.000.000 Ur za letošnje poslovno leto. Pri tem je komisija poudarila, da je treba uporabiti ta denar predvsem v investicijske namene ter da je potrebno uskladiti investicijska nakazila deželne uprave in sklada za Trst.
Ostanki letošnjega sklada bodo uporabljeni (poleg že določenih zneskov za večletne obveznosti), med drugim za sledeča dela: 1 milijardo lir za infrastrukture in naprave v pristanišču in na področju industrijskega pristanišča; 52 miUjonov lir prispevka za novo pralnico v otroški bolnišnici «Bur-lo-Garofolo»; 70.000.000 Ur za uredi-
OD VČERAJ NA ŠOLSKI OGLASNI DESKI
Zadovoljivi izidi mature na obeh slovenskih licejih
Od 35 kandidatov jih je 20 izdelalo, 12 jih ima popravne izpite, odklonjeni so bili trije Danes bodo znani izidi na trgovskem zavodu
triko okrog rta Dobre nade. Predsednik Sferco je nato orisal važna gospodarska vprašanja, ki se ne tičejo le pomorskih agentov marveč vse dežele. Predvsem je naglasil pristaniško ustanovo, naftovod, suhi dok in načrte za sadjarski in povrtninski center. Na koncu je predsednik povedal, da je združenje pridobilo lani dva nova člana, medtem ko je enega izgubilo. Sedaj je v združenju 36 podjetij.
Poštni kodeks po televiziji
Poštno ravnateljstvo sporoča, da bodo po televiziji vsako sredo ob 22. url po nacionalnem programu in vsak četrtek ob 21.15 na drugem programu oddajali kratke filme, s katerimi bodo pojasnjevali poštni kodeks.
hodkov. Tu pridejo zato v ;x>štev predvsem zasebne sobe. Lan: je bilo v deželi v zasebnih sobah 195 tisoč gostov. Ker se povprečno zadržijo v zasebnih sobah 14 dni, je bilo v njih 2.750.000 nočitev, ali 35 odstotkov vseh nočitev v deželi. Iz tega se vidi, kako važno vlogo Imajo v turizmu zasebne sobe, 31. decembra se je ukavrjalo z oddajanjem sob v naši deželi 6.580 oseb (1270 v goriškl pokrajini, 708 v tržaški in 4.602 v videmski), ki so razpolagale z 19.691 sobami in 44.353 ležišči ter 9.529 kopalnicami, medtem ko je bilo v hotelih in gostiščih 17.996 sob, 32.347 ležišč in 8.706 kopalnic.
Dežela je pripravila razne zakone zlasti za razvoj množičnega turizma. Ta zakonski osnutek povezuje omenjene zakone. Predvsem je namen tega zakonskega osnutka ,da izboljša higienske naprave v zasebnih stanovanjih, kjer oddajajo turistom sobe. Zakon Ima tudi svojo socialno važnost, saj vzpodbuja male varčevalce, da vlagajo svoj denar v sobe za tujce oziroma tiste, ki že oddajajo sobe, da spremenijo svoje obrate v penzione, gostišča In po možnosti tudi v male hotele.
Zakon pa vzpodbuja gostilničarje, da Izboljšajo svoje obrate. Množični turizem se lahko pri nas usmeri zlasti na gričevnata področja, pri čemer gre v glavnem za sobotne in nedeljske turiste oziroma izletnike, pri čemer lahko dobre gostilne služijo v vzpodbudo, saj privlačujejo omenjene nedeljske turiste, pa tudi prehodne. Tu gre predvsem za obnovitve opreme, sanitarij in pomožnih naprav ter za obnovo kuhenj.
Kar se vsebine zakona tiče, določa člen 1. kdo ima pravico do prispevkov. člen dva določa meje deželnih prispevkov, pri čemer znašajo za oddajalce sob največ do 50 odstotkov izdatka oziroma največ pol milijona lir; za gostinske obrate pa največ do 25 odstotkov izdatka oziroma do največ en milijon Ur. Drugi členi od 3. do 8. določajo postopek pri dodeljevanju prispevkov, pri čemer imajo odločilno besedo občine, medtem ko izrekajo mnenje tudi turistične usta nove. Odborništvo za industrijo pa še samo poizveduje, preden se do končno izreče o prošnjah. Deseti člen določa, da bo potrošila dežela v ta namen po 100 miUjonov na leto za dobo štirih let.
V splošni razpravi je prvi spregovoril liberalec Trauner, ki je dejal, da ne bo imel zakon velikega učinka, ker tudi ni dovolj organi-čen. Nam^pi pri sestavi zakona so
tiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiniiiiiiiimiiimiimiiiiii im iiiiHiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin nul m nMiiiniiiiliiiMiiniiiiiii,iiimiiiiiiiiuiMiimiiitiiiiiiHiiiiini»MMiiiMiMii,mi
GIBANJE PREBIVALSTVA V JUNIJU V TRŽAŠKI OBČIN!
smrtnih primerov zaradi srca in rakastih obolenj
Število stalno bivajočih oseb se je zmanjšalo za 36, skoraj v celoti zaradi presežka števila umrlih nad rojenimi
gem kirurškem oddelku. V zadnjih urah se je njegovo zdravstveno sta. nje hudo poslabšalo in zaman so bile vse zdravstvene nege.
Segina je predsinočnjim pred o-menjeno stavbo na Proseku odprl zadnjo stranico svojega tovornjaka, da bi raztovoril gradbeni material.
Nenadoma se je tovornjak začel premikati. Prestrašen je Segina hotel doseči kabino in zavreti vozilo, toda bilo je prepozno. Tovornjak ga je stisnil ob drevo, da je Segina zadobil hude poškodbe po hrbtu in zlome reber. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico in spre-jeU na zdravljenje s prognozo o-krevanja v 30 dneh. 2al so kasneje nastopile kompUkacije zaradi notranjih poškodb in nesrečnik je včeraj izdihnil. Njegovo truplo so prenesli v mrtvašnico na razpolago sodnim oblastem.
V	Miljah
festival lista Unita
Danes in jutri bo na vrtu Ljudskega doma v Miljah tradicionalni festival lista Unita.
Na prostem bo igral orkester «The Lord«, v dvorani pa bo ples ob spremljavi orkestra «Yockers». Danes začetek ob 19. uri, jutri pa ob 18. uri.
Na festivalu bo govoril federalni tajnik prof. Paolo Šema.
Odprti bodo dobro založeni kioski z domačim vinom in drugimi dobrinami.
Mlad Nemec ukradel motor
Mlad Nemec &i je v enem samem dnevu nakopal tri obtožbe: ukradel je motorno kolo, žalil Javne funkcionarje In vozil motor brez vozniškega dovoljenja.
V	torek popoldne je finančni stražnik v Ul. Rio Prlmario blizu čistilnice «Esso» ustavil mladeniča na motorju, ki ni imel nobenega dokumenta pri sebi. Nekaj časa za tem so prišli agenti letečega od delka indentificirati za 18-letnega nemškega državljana Willyja Laske ja ter ga začeli spraševati odkod motor, ki je Imel videmsko evidenčno tablico UD 41721. Namesto odgovorov, je Laske zečel zmerjati agente, zato so ga odpeljali na kvesturo na zaslišanje. Tako je prišlo na dan, da je Laske tistega dne u kradel motor v Cervignanu ln se brez vozniškega dovoljenja pripe-1 ličič, Igor Simonič, Adrijan Zava
Gibanje prebivalstva v tržaški ob- prepisom v tržaško občino) pa 1,
' ' otrok. V istem razdobju je v trža- '
čini beleži, že vsa povojna leta nazadovanje. Tudi pretekli junij v tem ni bil izjema. Iz podatkov, ki jih objavila tržaška občina, je razvidno, da je bilo v občini na začetku meseca junija 1967 stalno bivajočih 280.5B0 oseb, na koncu meseca pa 280.544 ali 36 manj kot na začetku meseca. To nazadovanje je treba pripisati presežku smrtnih primerov nad rojstvi, torej naravnemu gibanju prebivalstva, kar je razvidno iz naslednjih podatkov.
V juniju se je v tržaški občini rodilo 244 otrok, od katerih 133 dečkov in 111 deklic, v ostalih občinah s prepisom v tržaško občino 10 otrok, od katerih 4 dečki in 6 deklic, v inozemstvu (z naknadnim
Alea iacta est. Na oglasno desko znanstvenega in klasičnega liceja pri Sv. Ivanu so bili včeraj zjutraj izobešeni izidi zrelostnih izpitov. Majhna gruča maturantov je nestrpno čakala nanje ir do zadnjega trenutka še vedno trepetala.
Izidi zrelostnih izpitov na klasičnem in znanstvenem liceju so kar zadovoljivi. Od 35 kandidatov na o-beh licejih (dva kandidata sta bila odsotna) jih je v redu opravik) zrelostni izpit kar 20, kar pomeni visok odstotek 57.14, 12 kandidatov ima popravne izpite to je 34.28 odstotka, trije kandidati pa so bili zavrnjeni, to je 8.57 odstotka. Zrelostni izpit so opravili:
Klasični licej iz Gorice: Nevica Budal, Kare! Černič, Zdenko Hvala-Sidonio, Sergij Klajnšček, Marija Pahor in Levin Rosi (67 odst.). Trije kandidati imajo popravne izpite (33 odst.), zavrnjen ni bil nobeden. Klasični licej v Trstu: Mihael Be-
ljal v Trst.
Policisti so mladega Nemca »reti-rali in ga pri javili sodišču. Za govarjati se bo moral zaradi tatv: ne z obteževalniml okoliščinam*, žaljenja javnih funkcionarjev 'n vožnje brez apatentina«.
dlal, Živa Gruden, Nadja Ivancich in Ksenija Nibrandt (75 odst.). Dva kandidata imata popravne izpite (25 odst.), zavrnjen ni bil nobeden, ena kandidatkinja je bila odsotna.
Bole, Emil Bole, Bojan Brezigar, Zvonimir Simoneta, Jelka Danieli, Odila Bufon, Mira Stegu in Wilma Campanialli (44.4 odst.). Sedem kandidatov ima popravne izpite (38.8 odst.), trije kandidati pa so bili zavrnjeni (16.6 odst.); eden je bil odsoten.
Vsem ki so opravili zrelostni izpit čestitamo in jim želimo mnogo uspehov v nadaljnjem študiju in v življenju. Tistim pa, ki se bodo jeseni morali vrniti k popravnim izpitom priporočamo, da se potrudijo in v redu opravijo izpite sebi, staršem in družbi v veselje in zadoščenje. Ostali pa naj ne obupajo. Zrelostni izpiti so resna zadeva. Ne preostaja drugega, kot oprijeti se študija in se začeti pripravljati od samega začetka šolskega leta. Potem bo šlo.
Izidi zrelostnih izpitov na trgovskem zavodu bodo znani danes popoldne. Izpitna komisija je včeraj še vedno razpravljala o znanju maturantov, ker pa je teh kar 50, se je delo komisije precej zavleklo. Včeraj smo bili priča veselju na znanstvenem in klasičnem liceju, danes upamo, da bomo priča podob-
ški občini umrlo 275 oseb, od katerih 139 moških in 136 žensk, v drugih občinah (s prepisom) 14 oseb, od katerih 10 moških in 4 ženske, v inozemstvu (s prepisom) pa 5 oseb, od katerih 3 moški 'n
2 ženski. Skupno se je torej roi Io 255 otrok (173 dečkov in 118 deklic) umrlo pa je 294 oseb (152 moških in 142 žensk). Primanjkljaj v naravnem gibanju prebivalstva je torej 39 oseb.
Na spreminjanje števila stalno bivajočega prebivalstva pa vpliva seveda tudi preseljevanje. Tako se je v tržaško občino v juniju preselilo iz drugih občin 260 oseb, od katerih 144 moških in 116 žensk, iz Jugoslavije (bivša cona «B») 13 oseb, od katerih 3 moški in 10 žensk, iz inozemstva 78 oseb od katerih 32 moških in 46 žensk, od teh iz Jugoslavije 20, 6 moških in 14 žensk, uradno pa je bila v seznam stalno bivajočih oseb vpisana ena oseba, ki je bila pri ljudskem štetju leta 1961 izbrisana	iz seznama,	ker je	ni	bilo
mogoče najti. Skupno se je torej v juniju preselilo v tržaško občino 352 ose' , od katerih 180 moških in 172 žensk. Istočasno pa se je iz tržaške občine v druge občine izselilo 235 oseb, od katerih 135 moških in 110	žensk, v	inozemstvo	114 oseb, od	katerih	56	moških	in 58 žensk,	od teh	pa	ena
oseba v Jugoslavijo. Skupno se je v juniju odselilo iz tržaške občine 349 oseb. od katerih 191 moških in 158 žensk. Prirastek zaradi preseljevanja znaša torej 3 osebe, tako da se je skupno število oseb v tržaški občini v junija zmanjšalo v C3 oseb.
Nadaljnja razčlemba podatkov zadeva rojstva, ki pa se nanašajo na vso prisotno prebivalstvo in ne samo na stalno bivajoče (residen-ti). V juniju se je v tržaški občini rodilo živih 289 otrok od katerih 150 dečkov in 138 deklic. Od teh se je rodilo 272 zakonskih o-trok, 16 nezakonskih a priznanih in 1 nezakonski in nepriznan ali neznanih staršev. Istočasno sta bila dva otroka mrtvorojena, od katerih eden zakonski in 1 nezakonski. V juniju ni bil zabeležen niti eden porod dvojčkov. 285 rojstev je bilo v bolnišnicah, sanatorijih in zdraviliščih in le 4 na domovih.
naslednji: nalezljive bolezni 7 (2,3 odst.), od tega zaradi tuberkuloze 4 (1,3 odst.), rakasta obolenja 61 (20,2 odst.), okvare ožilja 33 (10,9 odst.), bolezni krvnega obtoka 110 (36,8 odst.), od katerih zaradi srčnih napak 92 (30,5 odst.), drugi (CJj! I razlogi (poapnenje žil itd.) 19 (6,3 odst.), ciroza jeter 19 (6.3 odst.) starost G (2,0 odst.) in nenaravni vzroki 25 (8,3 odst.). Od teh je bilo 7 primerov smrti zaradi prometnih nesreč. Od skupnega števila 302 umrlih jih je 45 umrlo doma, 240 v bolnišnicah ali sanatorijih, 7 v hiralnicah in 12 na drugih krajih (v hotelih, na ulicah itd.).
In za zaključek še en podatek bolj vesele narave: v juniju je bilo v tržaški občini 180 porok, od ka terih 167 cerkvenih in 13 civilnih.
bili sicer dobri, vprašanje pa je. ali jih bo s temi sredstvi moč doseči.
Komunist Calabrla je v svojem govoru najprej ponovil misli, ki jih je izrekel predvčerajšnjim o drugem turističnem zakonu komunist Coghetto. Rekel je, da je treba proučiti pojav turizma predvsem s socialne plati in zagotoviti možnost razvedrila in letovanja predvsem delavcem. Vprašal se je tudi, kako se bodo ti zakoni o turizmu vključili v gospodarsko načrtovanje. Turizem mora namreč biti del načrtovanja.
Demokristjan Urli je dejal, da bo ta zakonski osnutek zapolnil vrzel v tako imenovanem «manjšem» turizmu. Zakonski osnutek, sprejet predvčerajšnjim, je bil namreč namenjen predvsem hotelirjem za povečanje hotelov. S tem zakonom pa gremo na roko oddajalcem sob in gostilnam predvsem za izboljšanje sanitarij in kuhinj. To bo služilo predvsem množičnemu turizmu, ki se tako naglo in močno razvija. Pri tem ima seveda važno vlogo širjenje motorizacije pa tudi krajši delovni čas. Na podlagi tega zakona se bodo lahko razvili tudi tisti kraji, ki so jih doslej puščali turistični tokovi ob strani.
Svetovalcem je odgovoril najprej poročevalec Volpe, ki je govoril na dolgo o turizmu spoh. Z zakonom za razvoj turističnih cest so Se odprli turizmu novi kraji, kjer pa je gostinstvo šele nekako v povojih. Zato ga je treba Izboljšati. Namen zakonskega osnutka je podpreti male podjetnike, ki bodo v štirih letih lahko opravili z deželno pomočjo za poldrugo milijardo del.
Zatem je odgovoril svetovalcem podpredsednik deželnega odbora in odbornik za turizem Giacometti. Rekel je, da je namen zakona predvsem, da se zagotovi turistom, ki prenočujejo v zasebnih sobah, večja udobnost. V zvezi z opazkami raznih svetovalcev je Giacometti dejal, da bodo zakon spremenili, če se ne bo pokazal učinkovitega. Komunistu Calabrii je dejal, da bodo o množičnem turizmu razpravljali na drugem mestu. Glede osnutka samega je treba upoštevati, da le dopolnjuje druge, že sprejete deželne ukrepe.
Zatem je sledila razprava o po sameznih členih, pri čemer sta prišla na vrsto tudi dva popravka.
Po odobritvi zakonskega osnutka je spregovoril najstarejši svetovalec socialist De Sandre, ki je z ob-čutenemi besedami želel prijetne počitnice predsedniku de Rinaldiniju, svetovalcem, odboru, deželnim u-službencem in časnikarjem.
Avto ga je podrl
žrtev prometne nesreče je postal včeraj popoldne 31-letni mizar Bruno Morgan iz Ul. Battisti 29. Ko je na vogalu Ul. Scussa prečkal Drev. XX. septembra, ga je z avtom TS 82037 podrl 26-letni Carme. lo Romeo iz Ul. sv. Frančiška 70, ki je vozil proti Sv. Ivanu. Pri nesreči se je Morgan ranil po desni nogi in zadobil verjetne kostne po-škobe. Na ortopedskem oddelku se bo moral zdraviti od 6 do 30 dni.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI, POROKE
Dne 21. julija 1967 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je n oseb.
UMRLI SO: 55-letna Maria Lejak, 74Jetni Antonio Virdis, 68-letna Te-resa Machnich por. Olenik, 60-letni Marcello Totis, 72-letna Eufemia Mi. lokani por. Robusa, 84-Ietni Augusto Chero, 56-letna Antonia F Hlini por. Cesaratto, 79-letni Franeesco Saplen-za, 64-letni Lorenzo Zambaro. 65-let-na Maria Vatta, 1 dan stari Dušan Blatnik.
Tatovi v kopališčih
Kopališke miši so zelo delavne po sebno v občinskih kopališčih «Topo lino« v Barkovljah. Predvčerajšnjim popoldne so okradle 16-letno dijakinjo Tamaro Borelli-Bailo Ales-sio s Trga Giarizzole 9, ki se Je kopala na barkovljanski «rivieri». Dijakinji so neznanci odnesli za pestno uro znamke «Levrette» in 500 lir. Sama ura je bila vredna 57.000 Ur. Tatvino Je Borellijeva priiavlla na komisariatu pri sv. Soboti.
Šolske vesti
Šolsko skrbništvo sporoča, da so
od 15. t,m. dalje, od 10 do 12. ure na vpogled na sedežu drž. srednje šole v Trstu, UL Frausin 14, dokončne prednostne lestvice za poverjena in nadomestna mesta na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom tržaške pokrajine, za šolsko leto 1967-1968.	• • •
Državna srednja šola Fran Levstik na Proseku obvešča, da je rok za vpisovanje v prvi razred do 25. t.m. • • *
Vpisovanje v 1. razred državne srednje šole sSImon Gregorčiči v Do. lini je vsak dan do 25. Julija od 9. do 12. ure.
• • •
Ravnateljstvo državne srednje Sole
v Trstu, Rojan, Ul. Montorsino 8 ob. vešča, da je vpisovanje dnevno od
10. do 12. ure.
* • *
Vpisovanje v I. razred državne srednje šole «Srečko Kosovel« na Opčinah je vsak dan od .10. do 12. ure do vključno 25. julija.
Razstave
Zvest Apollonio razstavlja v Miljah
Mladi koprski slikar Zvest ApoMo-nio bo razstavljal v miiljski občinski galeriji «Lo squero» od 22. julija do 5. avgusta. Razstava bo odprta ob delavnikih od 17. do 20. ure, ob praznikih pa od 10. do 13. ure. Otvoritev razstave bo danes ob 17. uri.
Aipolionio je doslej razstavljal svoja dela že v Jugoslaviji, Italiji, Avstriji, Češkoslovaški, Nemčiji in Angliji. Prejel je tudi že več nagrad.
Poletne prireditve
Simfonični koncerti
Pri blagajni gledališča Verdi (tel. 23988) se nadaljuje prodaja vstopnic za simfonične koncerte orkestra gledališča Verdi, ki bodo v miramar-skem parku v dneh 22., 26., 29. julija in 2. avgusta.
Prvi koncert, bo danes, 22. t.m. ob 21/20, bo dirigiral Armando La Rosa Pa rodi, kot solista pa bosta nastopila tržaški violinist Franco Gulli in violist Bruno Giuranna. Program bo obsegal:
Haendel — Water mušic, suita za orkester (v obdelavi Hamiltona Har-tyja); Mozart — Koncertantna simfonija za violino, violo in orkester KV 364; Prokofjeff — Poletni dan, Op. 65 (novo za Trst); De Falla — El amor brujo, suita iz baleta.
Dostop v park samo z obalne strani. Avtomobili bodo lahko parkirali izven parka. Zagotovljena je tudi zveza s progo M z zvezo v Barkovljah s tramvajem št. 6. Ce bi vremenske razmere preprečile izvedbo koncerta, bo ta preložen na jutri ob 21.30, Ce bi koncert zaradi vremena tudi jutri ne bil mogoč na prostem, se bo vršil v gledališču Verdi.
* * *
Miramarski park. Zaradi koncerta so danes odpovedane predstave »Luči in zvoki«.
• • •
Cirkus Iz Madrida. Nogometno igrišče San Giovanni. Telefon 762705. Vsak dan po ena predstava ob 21.15. V sobotah in nedeljah po dve predstavi, ob 16.30 in ob 21.15.
■
Nazionale 15.30 «Lo spaccone« Tech. nieolor. Paul Nevvman, George Scott Peter Laurie.
Excelsior Počitek.
Ferliče 16.30 «11 figlio di Django« — Technicolor, G>uy Madison.
Edeu 16.00 «1 3 avventurieri« Technicolor. Alain Delon, Lino Ventu-ra
Grattacielo 16.00 «11 gruppo e le sue passioni« Technicolor. Film Sidne-ya Lumeta. Candice Bergen, Joan Hackett, Elisabeth Hartman, Prepovedano mladini pod 18. letom,
Ritz (Ulica San Franeesco št. 10) Počitek.
Alabarda 16.00 «L’occhio caido del delo« K. Douglas, Rock Hudson.
FUodrammatico 17,00 «Lo specchio della vita« Lana Turner.
Moderno 16.30 «Scandalo at sole« — Technicolor. Troy Donahue. Prepovedano mladini pod 16. letom.
Cristallo 17.00 iiCome rubare la coro-na deMTnghldterra« Technicolor. Ci-nemascope. Roger Rod.
Aurora 16.00 «La lunga estate calda« Technicolor. Cinemascope. Paul Nevvman,
Garibaldi Počitek.
Impero 16.30 «Come rubare la bomba atomica« Technicolor. Franchi, In-grassia.
Vittorlo Veneto 17.00 reCreatura del diavolo« Technicolor, Jean Fontaine, Cay Wice. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Ideale 16.30 «10.000 dotlari per un massacro« Technicolor. VVestern,
Astra 17.00 «Per pochi dollari ancora« Technicolor. VVestern. Giuliano Gem ma.
Abbazia 16.30 «U 117 assalto a Queen Mary» Technicolor. F. Sinatra, V. Lisi, A, Franciosa.
UKINI KINU
Satelllte (Borgo S. Serglo, avt. 21. fil 19, 20) Blagajna ob 20 15. začetek ob 21 00 «Linea rossa 7000» — Technicolor. Hovvard Hovvks, John Robert Cravvford.
Odbor
narodne in študijske
KNJIŽNICE V TRSTU
obvešča, da bo knjižnica zaprta od 24. julija do vključno 19. avgusta t. 1.
TRŽAŠKA KNJIGARNA
(>»( - (JI. sv. ( i-Hiičliku 20 lil«-Ion «1-7112
J. Rousselot: FRANZ LISZT
L 1.900
Ob prvi obletnici smrti nepozabnega
Danila Jakliča
se ga spominjajo žalujoči:
žena, sestra, bratje, svakinje in svaki ter drugo sorodstvo Družine:
Ščuka . Jaklič • Mezgec
Trst, 22. julija 1967
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 4; Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26; Vielmetti, Trg della Borsa 12; G. Pa-po, Ul. Felluga 46 (Sv. Alojz).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 6.30)
AlPAlabarda. Ul. dellTstrla 7; Al Galeno, Ul. San Cillno 36 (Sv. Ivan); De Leitenburg, Trg San Giovanni 5;
Znanstveni licej v Trstu: Edvard | vodu «Žiga Zois«.
nemu veselju tudi na trgovskem za , la v starosti od 1 do 5 let.
Podatki za umrljivost, nanašajoči se na prisotno prebivalstvo (in torej ne samo na rezidentno) pa ka
ških in 142 žensk. Od tega števila odpadejo na umrljivost otrok 4 smrti (2 dečka in 2 deklici) v prvem letu življenja, 1 deklica pa je umr-1 » primeru, če ni mogoče najti dru
SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAV VIKA. Za poklic v prazničnih dneh
sega zdravnika, je treba telefon)
Najpogostejši vzroki smrti so bili1 rat> na štev. 90-235.
OSMIČ A
Jožef Žerjal iz Boljunca št. 110
(Velika ulica) odpre danes osmioo. Točil bo pristno belo in črno vino.
SPDT priredi 30. 7. 1967 izlet v Bovec in na Mangart. Vpisovanje od 22. do 27. t.m. V Tržaški knjigarni vsak dan od 18.30 do 19.30.
♦ • •
Slovenska kulturno gospodarska zve za obvešča, da bo odhod avtobusa na izlet v Zgornje Gorje pri Bledu v nedeljo 23. t.m. ob 7. uri zjutraj Iz začetka Ul. F. Severo.
• * •
Prosvetno društvo Prosek-Kontovel
priredi v nedeljo 30. julija izlet v Verono in v Padovo. Vpisovanje na sedežu društva na Proseku.
Mali oglasi
FRIZERKO, izučeno, sprejmemo ta. koj v službo. Narodna ulica 47, Opčine.
Sporočamo žalostno vest, da je za vedno zapustil naš mali 2-letni
Roberto Čotar
Pogreb bo v nedeljo, 23 t. ni.
9. uri iz bolnišnice Burlo Garofol0 v Skedenj na domače pokopališče'
Žalujoči mati, oče, nono, iioih* in drugi sorodniki Trst, 22. julija 1967
Nenadoma je preminil
Mario Segina
Pogreb dragega pokojnika ^ jutri, v nedeljo, 23. t.m. ob 17 uf iz stanovanja na Proseku, Devih' ščina št. 4.
Žalostno vest sporočajo
žena Ana in so roditi
I.T.F. Ul. Zonta 3. Tel 38-006
PRIHODNJO SOBOTO IN NEDELJO V BAZOVICI
Nad 700 ljudi se mrzlično ukvarja s pripravami za partizanski tabor
15 vasi bo oskrbelo 15 kioskov - Postavljanje tribun in raznih napeljav - Najavljene številne delegacije z onstran meje in iz Furlanije z narodnimi nošami
Priprave za veliki mednarodni partizanski shod v Bazovici, ki bo prihodnjo soboto in nedeljo, so v polnem teku. Predsinočnjim so se v Bazovici sestali zastopniki posameznih vasi, ki bodo oskrbele kioske na tabornem prostoru. Kot znano bo poslovalo 15 kioskov, od katerih štirje la jedačo in 11 za pijače. Prisotni zastopniki vasi so se domenili o vseh podrobnostih, si med seboj porazdelili naloge, določili odgovorne za vsak posamezen kiosk, število osebja v njih itd.
Tudi na samem tabornem prostoru je živahno. Postavljeni sta že tribuni za goste in za godbo na pihala iz Ljubljane, postavljenih pa je tudi že sedem kioskov. Danes bodo inštalaterji začeli urejati vse potrebno za vodovodno napeljavo, prihodnji teden pa bodo imeli polne roke dela električarji, ki bodo morali urediti vse za razsvetljavo in ozvočevalne naprave.
Zanimiv je podatek, da je pri vseh organizacijskih delih angažiranih okrog 700 oseb, kar samo priča o obsežnosti pripravljalnih del in o navdušenju, s katerim so se bivši borei-partizani lotili dela, da bo vse pravočasno nared in v najlepšem redu.
A ne samo med organizatorji in ljudmi, ki so se s tolikšno vnemo vpregli v delo, tudi med vso našo napredno javnostjo vlada že sedaj za ta veliki partizanski shod veliko zanimanje in pričakovanje. Iz posameznih vasi bodo ljudje prihajali kolektivno in posamič in prav gotovo ne bo manjkal nihče, ki je kakorkoli sodeloval v narodnoosvobodilnem gibanju. Manjkala pa ne bo tudi današnja mladina, ki osvo; bodilne borbe sicer ni doživljala, ki Pa se je ogrela za njene vzvišene ideale in jih danes uresničuje s svojo aktivnostjo v vsem našem javnem in narodnem življenju.
Najavljene so tudi številne delegacije bivših partizanskih borcev in aktivistov z onstran meje, praktično iz vse Primorske: iz Tolmina, Postojne, Ajdovščine, Sežane, Pirana, Izole, Kopra, Nove uorice itd.. Pa tudi iz Furlanije, od koder bo Prišlo tudi 20 parov v furlanskih narodnih nošah, ki se bodo pridružili našim narodnim nošam, kar bo slovesnosti dalo še bolj pristen ljudski značaj.
Kot zanimivo podrobnost v sklopu organizacije dela naj omenimo še, da bodo Gročanci pripeljali na taborni prostor 40 stotov vejevja za Postavljanje senčnih sten pri kioskih in ob mizah.
Kot smo že poročali in kot bomo Podrobneje objavili v jutrišnji številki, je v soboto na programu
otvoritev razstave narodnoosvobodilne borbe. Po zadnjih vesteh se bo-bo otvoritve razstave udeležili tudi predstavniki deželnih, pokrajinskih, občinskih in drugih oblasti, ki so tudi zastopani v častnem odboru tega mednarodnega tabora bratstva med antifašističnimi borci in borci za svobodo naših narodov.
Vesti z onstran meje
Na Primorskem pripravljajo številne prireditve ob dnevu vstaje slovenskega naroda. Osrednja proslava bo v Dekanih pri Kopru, kjer bodo odkrili spomenik padlim borcem. Začetek slovesnosti bo ob desetih dopoldne. Govoril bo predsednik koprske občinske skupščine Miro Kocjan. Predviden je tudi direktni radijski prenos. V Slovenski Istri bo večja prireditev tudi v Kubedu, kjer slavijo jubilej prosvetnega društva. Na Goriškem pa bo osrednja proslava v Novi Gorici zvečer pred praznikom v atriju občinskega poslopja.
* * *
Podjetja Slavnik v Kopru Je včeraj dopoldne odprlo novo avtobusno progo Vrsar - Poreč - Novigrad. Umag - Portorož - Koper - Trst-Benetke. Avtobus bo vozil dvakrat tedensko ob sredah in ob petkih. Odhod iz Vrsara je predviden za šesto uro, prihod v Benetke pa okrog 12. Iz Benetk se bo avtobus vračal ob 20. uri. Na progi bo vozil najmodernejši mercedes-pul-man.
Ob včerajšnji prvi vožnji je bila dopoldne na škofijskem bloku majhna svečanost. Potnikom je podjetje Slavnik priredilo skromno zakusko, direktor podjetja pa je v kratkem nagovoru poudaril pomen takih dejanj v mednarodnem turističnem letu.
• • •
V	Postojni bodo v nedeljo proslavili 150-letnico ustanovitve postojnske godbe na pihala. Ob tej priložnosti bo v Postojni velik koncert pihalnih godb iz raznih krajev Slovenije in iz zamejstva. Na proslavi bodo nagradili najzaslužnejše člane godbe.
• • *
V	koprskem pristanišču so začeli polagati betonske nosilce za nov, 120 metrov dolg navez operativne o-bale. Položili bodo 40 nosilcev, od katerih ima vsak blizu 22 ton. Računajo, da bodo dela končana v prvi polovici prihodnjega meseca. Koprsko pristanišče ima zdaj 550 metrov operativne obale, z novim na-vezom pa jih bo 670 m.
Na stopnišču je padel
Ko Je včeraj zjutraj ob 5.30 67-letnl upokojenec Giuseppe Norbe-do iz Milj, Ul. Sv. Frančiška 2, stopal navzdol po stopnišču stavbe, v kateri stanuje, se je spotaknil in tako nerodno padel, da si je verjetno zlomil levo zapestje in se hudo pobil po prsih. Z rešilnim avtom so ponesrečenca odpeljali v bolnišnico in ga nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo.
S SEJE POKRAJINSKEGA ODBORA V GORICI
Najdbe pri izkopavanju na Krasu bodo shranili v pokrajinskem muzeju
Ni izključeno, da je bilo na Krasu prazgodovinsko naselje - Urejevanje pokrajinskih cest - Krajša in ugodnejša zveza med Gorico in Gradežem
Na zadnjih dveh sejah pred poletnimi počitnicami so pokrajinski odborniki sprejeli celo vrsto sklepov upravnega značaja. Na predlog odbornika za javna dela so omejili hitrost na cesti Tržič-Gradež, in sicer nekaj kilometrov pred Gradežem. Javljeno Je bilo tudi, vedno v zvezi s cestnimi problemi, da so bila v teh dneh dokončana asfaltna dela na novi pokrajinski cesti «Villa Luisa», ki bo vezala obstoječo pokrajinsko cesto Pieris-S. Canzian-Starancan s cesto Tržič-Gradež. Ta nov cestni odsek, ki je stal približno 80 milijonov lir, bo omogočil Goričanom hitrejšo in krajšo zvezo z Gradežem s skoro izključno uporabo pokrajinskih cest. Dovolj bo namreč da gredo Goričani na cesto proti Sovodnjam in Zagraju, ki je že popolnoma asfaltirana (most čez Vipavo pri Sovodnjah Je bil pred kratkim dokončan, ni pa še prevozen, med Zdravščino in Zagrajeni so še v teku razširjevalna dela), iz Zagraja do Foljana naj se peljejo po državni cesti, v Foljanu pa zavijejo na desno na novo pokrajinsko cesto, ki jih pelje do Pie-risa. Tu naj prečkajo državno ee-

NEVSAKDANJA «GOSTA» NA KVESTURI
Jugoslovana sta pobegnila iz tujske legije na Korziki
V legionarski uniformi sta prispela v Trst v spremstvu policije in se hočeta vrniti v Jugoslavijo
Dva v uniformi tujske legije oblečena moška sta včeraj zjutraj ob 9. uri vzbujala veliko radovednost in precejšnje zanimanje med številnimi policaji in uradniki na kvesturi. Nista bila nikakršna odposlanca znane legije, ki ni pikoli bila na preveč dobrem glasu, ampak čisto navadna ubežnika.
Oba «legionarja» sta jugoslovanske narodnosti in sta bogve kako
KOO IKItt PROSEK
predvaja danes ob 19.30 izredno dramatičen film:
l^a 18" ipla
(OSEMNAJSTI VOHUN)
Cinemascope — Technicolor Igrajo: ROBERT GOULET — C HRISTINE CARERE
prišla v vrste tujske legije, v kateri sta pripadala padalskemu oddelku. Znano je, kaj so pripadniki legije počenjali v Alžiriji in v vseh francoskih kolonijah v Afriki. Ko si je Alžirija priborila neodvisnost so morali legionarji zapustiti afriško celino in tujska legija se je nastanila na Korziki.
Naveličana trdega življenja sta legionarja zbežala s Korzike in ne brez težav in nevarnosti po morju prispela v Livorno. Tam sta se zglasila na policiji in zaprosila, če bi se lahko vrnila v Jugoslavijo, v svoj rodni kraj. V spremstvu policistov sta včeraj legionarja z vlakom prispela v Trst. Uniformirana so ju pospremili na kvesturo, kjer so ju na oddelku za tujce temeljito zaslišali. Oba legionarja so nato odpeljali v begunsko taborišče pri Pa-dričah, kjer bosta čakala trenutek, ko se bosta lahko vrnila domov.
MiiHiiliHinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiuiii
KRATKA ODISEJADA TREH JUGOSLOVANSKIH BEGUNCEV
V Mestrah aretirani ubežniki iz ukradenega avta v Mira m aru
Ni še znano, kako so kljub cestnim blokom mogli proti tako daleč - Obtoženi bodo tudi poskusa umora
fiat
FILIALA v TRSTU
Ul. Čampo Marzio 12 lel. 31985
kjer je rabljeni avtomobil dober nakup
Zadovoljuje in daje zaupanje Ugotovi prihranek
v Široki izbiri modelov kidi avtomobili s posebnim jamstvom
^ajvečje olajšave Pri izplačevanju
Ustava je stalno odprta
Z avtom treščil v železniški vagon
Včeraj ponoči se je v Novem pristanišču pripetila cestna nesreča. Pri trčenju z avtom v železniški vagon, se je poškodoval 34-letnl u-službenec podjetja «Farsura» Gior-glo Farina iz La Spezie, Trg Batti-sti 8, ki prenočuje v lesenih barakah na gradbišču pomola VIL Farina se je okrog ene ure ponoči vračal v barako s svojim avtom fiat 600 SP 56494. ko pa je privozil ao pomola VI. je iz nepojasnjenih razlogov izgubil oblast nad vozilom, zapeljal v stran in s silo treščil v ustavljen železniški vagon. Farina se je pri nesreči ranil in pobil po čelu in nosu ter si zlomil levo podlaket. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico in sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo o-krevanja v 30 dneh.
Zastrupitev s sladoledom?
Sladoled Je bil kriv. da se Je morala včeraj zjutraj 46-letna gospodinja Lidia Pajer vd. Ferrari iz Ul. Orlandlnl 50 zateči v bolnišnico zaradi lažje zastrupitve. Pajer-jeva je ob sprejemu pa drugi medicinski oddelek povedala, da je preci-slnočnjim v Miljah od nekega prodajalca na cesti kupila sladoled. Zaužila ga je, vendar se je kmalu nato počutila slabo. Odšla je domov In šele včeraj navsezgodaj poklicala bolničarje RK. Zdraviti se bo morala 8 dni.
Trem zlikovcem, ki so predvčerajšnjim ponoči z ukradenim avtom v družbi 20-letnega Giovannija Bosca bežali pred karabinjerji po obalni cesti, je uspelo priti do Me-ster. Tam so se predstavili karabinjerjem in zaprosili za politično zavetišče. Ker so bili karabinjerji v Mestrah obveščeni o dogodkih v Trstu, so jih pridržali. Tako je prišlo na dan, da so 22-letnl Darko Salamon, 20-letni Ivica Carevič in 20-letni Ivanko Ilopek, vsi iz Za-reba, s pomočjo Bosca ukradli 'ertotu avto in se odpeljali proti Miramaru.
Dogodki po tatvini avta fiat 1500 TS 90556 so znani. Četverica tatov je z vso naglico peljala po Mira-marskem drevoredu. Šalamon, Carevič in Ilopek so hoteli priti v Francijo, le par kilometrov Iz Trsta pa so pri Miramaru zagledali policijske avtomobile, ki so tvorili cestni blok ln karabinjerje, ki so jim dajali znak, naj s« ustavijo. Četverica ni imela nobenega namena, da bi se ustavila. Z ukradenim
j**,	v.«
ivtom
so najprej zavozili narav-
nost v karabinjerje sredi ceste in malo Je manjkalo, da jih niso povozili. Karabinjerji so se še pravo-čpsno umaknili, da ni prišlo do hujšega, hitro sedli v svoje avte in začeli zasledovati begunce. Dosegli so jih pod Križem, še prej pa so nanje streljali. Ti pa so urno skočili iz vozila in se spustili po pobočju pod cesto proti morju. Samo Bosco, ki Je bil bolj počasen, je padel v roke karabinjerjem. O-stali trije so se poskrili in zaman je bilo vsako iskanje.
Šalamon, Carevič in Ilopek, ki so skrivno prešli mejo, so se nekaj časa skrivali, nato pa Jim je le uspelo priti do Mester. Kako so to naredili je še vprašanje, ker so karabinjerji nadzorovali vse ceste in s policijskimi čolni bili celo na morju. Dejstvo Je, da Je trojica prišla do Mester, se tam predstavila na karabinjerski postaji San Giuliano in zaprosila za zavetišče. Morda so Zagrebčani mislili, da Jim bo sreča mila, niso pa vedeli, da je begunsko središče prav v Trstu. Karabinjerji iz Mester so o tem obvestili tukajšnje kolege in rešena je bila uganka. Salomona, Careviča in Ilopko bodo danes pospremili v Trst, kjer jih bodo zaslišali. Po vsej verjetnosti jih bodo nato prijavili sodišču zaradi poskusa umora in tatvine z obteževalni-mi OKOliščinami. Pod istimi obtožbami bodo verjetno prijavili tudi Bosca.
Zgodaj’ na slabi poti
Čeprav ima komaj 15 let, je M. M. že pravi zlikovec. Predvčerajšnjim so ga agenti letečega oddelka prijavili sodišču zaradi tatvine z ob-teževalnimi okoliščinami in lažnih izjav o lastni istovetnosti, pustili pa so ga na začasni svobodi, ker so vzeli v poštev njegova še zelena leta.
V ponedeljek zvečer je 15 letni Silvano Da Re pospremil M.M. na kvesturo, ker ga je zasačil, da se je peljal z njegovim motornim ker lesom, ki ga je bil ukradel nekaj dni prej. Komaj je Da Re pripeljal tatiča, je M.M. spoznal neki policist, ki ga ie prejšnji večer ustavil in mu dal globo, ker je prekršil dva člena cestnega zakonika 77 in 112. M.M. se je namreč peljal na močno ropotajočem motornem kolesu in pri sebi ni imel nobenega dokumenta. Policistu je M.M. ob tisti priliki povedal, da se piše Marzio Landzman in da mu je motorno kolo posodil sorodnik.
Vse je bilo izmišljeno, zato so mladega zlikovca prijavili sodišču.
Trbtika cesta
spet odprta za promet
Sele včeraj zjutraj ob 5.20 so ga sllci iz Trsta končali s pretakanjem bencina Iz avstrijske avtocisterne, ki je pri Devinu zovozila s ceste. Kot smo poročali včeraj, so se morali gasilci truditi vso noč, da so izpraznili cisterno In prikolico ter preprečili vsakršno nevarnost požara in eksplozije. Ves ta čas je bila trbiška cesta od Devina do štivana zaprta za promet. Agenti s komisariata v Devinu so takoj po končanem delu gasilcev cesto ponovno odprli za promet.
sto Trst-Benetke in se vrnejo na pokrajinsko cesto Pieris-štarancan; pri San Canzianu bodo lahko zavili na nov odcep «Villa Luisa», nato pa pridejo takoj po novi cesti do Gradeža. Pot Je za nekaj kilometrov krajša od sedanje Goric.a-Gradež, ima pa to prednost, da so te ceste široke in da ni na njih dosti prometa.
Odborniki so nato na predlog odbornika za osebje sprejeli več sklepov, ki se tičejo izboljšanja pogojev uslužbencev. Med drugim naj omenimo, da so prvič sprejeli pra vllnik za čistilke, ki določa dolžnosti in tudi pravice teh delavk ter povišek prejemkov za približno 30 odstotkov. Ta sklep je posledica po govorov s sindikalnimi organizacija mi. Pravilnik bodo jeseni predloži 11 v odboritev pokrajinskemu sve tu. Imenovan je bil tudi, po c pravljenem državnem natečaju, nov vodja bolničarjev v umobolnici; to je važna funkcija, saj so mu podrejeni vsi bolničarji. Govorili so tudi o sindikalnih zahtevah, ki so jih postavili uslužbenci umobolnice.
Za nas zelo zanimiv je sklep o nakupu dveh vitrin za pokrajinski muzej na goriškem gradu (vitrini bosta vredni nad 300.000 lir), v kateri bodo uredili zbirko prazgodovinskih izkopanin, ki jih je domači arheolog dr. Ugo Furlani izkopal na goriškem Krasu, posebno še pri Doberdobskem jezeru. Na podlagi najdenih izkopani se zdi, da je bila na goriškem Krasu prazgodovinska naselbina. Tako bodo te izkopanine ostale v Gorici in ne bodo romale v kak oddaljeni muzej.
Poletne prireditve v Grojni in Štandrežu
S poletjem se na Goriškem obnavlja dokaj zakoreninjena navada zabavnih prireditev, neke vrste tridnevnic, ki se prično že v soboto ter trajajo do ponedeljka.
Jutri, v soboto, nedeljo in ponedeljek bo plesna zabava v gostilni «pri Mlrku» v Grojni; ples bo na cementni plošči ob zvokih dobrega orkestra, poskrbljeno bo za prigrizek in pijačo, hlada ne bo manjkalo (to velja omeniti v sedanjih pasjih dneh), pari pa se bodo spoprijeli v briškoli za bogate nagrade.
Prihodnjo nedeljo 29. julija pa se bo pričelo celotedensko praznovanje v štandrežu, ki ga prirejata krajevno športno društvo Juventi-na in domače prosvetno društvo Oton Župančič. Na sporedu je več športnih prireditev, nastop domačega pevskega zbora, vsak večer pa ples na brjarju. Prireditelj se nadeja dobrega obiska, zakaj poletne prireditve so bile v štandrežu ved no dobro obiskane, ker so se organizatorji potrudili in jih dobro pripravili.
četkom prihodnjega leta. Priznana je pravica do proste polovice dneva med tednom, tudi če je tisti teden praznik, število periodičnih poviškov se bo zvišalo od 7 na 8, pri vsakem povišku pa se mezda zviša za 4 odstotke. Prvega julija bodo vsako leto prejeli štirinajsto mezdo. Vajenci imajo po zaključku pripravljalne dobe takoj pravico do periodičnih poviškov. Za podrobnejša pojasnila se morajo prizadeti zglasiti v uradu CISL v Ul. Roma 20 v Gorici.
Ribji trg je dobro založen
Občni zbor športnega društva Sovodnje
športno društvo priredi v ponedeljek 31. julija ob 21. uri v prosvetni dvorani v Sovodnjah svoj redni letni občni zbor, na katerem bodo pregledali dosedanje delo ter si zastavilo naloge za prihodnjost.
Društvo vabi k obilni udeležbi vse športnike in simpatizerje društva.
iiiiiiiHiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiHiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiiimiiimiiiimiiiiiitiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiiii
33. ŠTEVILKA INl/AATIVE ISONTINE
Obsežen članek o Prešernu izpod peresa prof. Urbanija
Napisal ga je nekaj tednov pred svojo smrtjo - Vsebina in smisel septembrskega srečanja pripovednikov Mitleleurope
Nova delovna pogodba za zaposlene v trgovinah
Obnovili so delovni sporazum za uslužbence trgovskih i podjetij. Pogajanja so trajala več mesecev, ker je skušala Confcomerclo sprejeti slabša določila kot jih je vsebovala zapadla pogodba.
Novi sporazum, ki Je začel veljati 1. julija 1967, predvideva podaljšanje počitnic za pet dni za uslužbence, ki so zaposleni prvo ali drugo leto, ter za tri dni za ostala leta; določilo bo stopilo v veljavo s pri-
Izšla je nova številka «Iniziative Isontines, mesečnika centra Rizzat-ti v Gorici. V tej 33. številki, ki obsega 100 strani tekstov in joto-grafij ter več strani oglasov, je uvodnik posvečen srečanju pripovednikov Mitteleurope ■ septembra v Gorici, ki se ga bodo udeležili zastopniki Avstrije, Češkoslovaške, Jučne Nemčije, Italije, Jugoslavije in Madžarske. Namen tega srečanja je — kakor piše člankar — ustvariti v demokratičnem in svobodnem ozračju, ob spoštovanju posameznih kultur, tradicij in nacionalnih ideologij, vedno večje spoštovanje in spoznavanje, ki je zlasti v obmejnih conah, temeljnega pomena za bratsko in mirno evropsko sožitje.
V članku z naslovom «Sestletni napori, ki odpira nove perspektive» je obdelana kronologija dogodkov, ki so privedli do plodnega sodelovanja s Koroško in Slovenijo in v kateri je imela revija i>o-membno vlogo.
Kar zadeva mednarodne stike goriških zastopnikov je omenjen sestanek v Berlinu, na katerem je imel župan Martina pomemben govor o oblikah sožitja in prijateljskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo.
Pod naslovom «Nerešena vpra-šanja» je objavljen izvleček iz govora in diskusije s konference prof. Demarchija, ki je v dvorani trgovinske zbornice govoril o Gorici kot mestu z mednarodno bodočnostjo.
O madžarskem mestu Pecs je objavljen daljši članek, v katerem madžarski avtor opisuje zgodovino tega mesta, ki leži na istem vzporedniku kot Gorica. To mesto je pred časom obiskala goriška delegacija.
O letoviščarskih obmorskih krajih je Lamberto Terzuoli napisal ilustriran članek zanimive vsebine, o knjižnem prikazu Tržiča pa je dal svoj prispevek Giuseppe Cu-
imuiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiniiiitiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiaiiiiii
PREDLOG PROUČUJE VLADA
V Furlaniji bodo zgradili obrat za predelavo bakra?
Investicija bi znašala 15 milijard, surovine pa bi pridobivali v rabeljskem rudniku
Karlu Pisku Iz Sovodenj se zdravje popravlja
Zdravstveno stanje električarja Karla Piska iz Sovodenj, ki ga je v četrtek pri županstvu podrl avtomobil, se je med včerajšnjim dnem dokaj izboljšalo, tako da bo fant okreval v 30 dneh, morda pa tudi poprej. Nesrečo je zakrivil zastopnik avtomobilov Ferruccio An-zellni iz Morara, ki je s svojim fiatom 500 pri županstvu zavil na levo v Vas ter Pisku zaprl pot. Zapisnik o nesreči so sestavil karabinjerji iz Sovodenj.
V rimskih vladnih krogih pozitivno proučujejo namen ministrstva za državne udeležbe m pol-državne družbe ANMI, da nekje v Furlaniji zgradi tovarno za predelovanje bakra. Tovarna naj bi bila vredna 15 milijard lir in naj bi uporabljala rudo, pridobljeno v rabeljskem rudniku. Rudo, ki jo sedaj kopajo v Rablju, predelujejo namreč v že obstoječih tovarnah pri Bergamu in na Sardiniji in je prevoz, logično, zelo drag. Del rude vkrcajo na ladje v Trstu ali Tržiču in jo izvažajo v druge države.
Daljši članek o tem vprašanju je naš list objavil pred tremi leti, ko smo intervjuvali socialističnega senatorja Bonacino, ki Je prvi sprožil važnost podržavljenja rudnika v Rablju in nujnost gradnje pre delovalne tovarne v Furlaniji. Tovarni v Bergamu in na Sardiniji imata namreč zastarele naprave in po pravilih skupnega evropskega tržišča jim ne sme dajati italijanska vlada nikakih podpor. Lažje je torej za italijansko vlado zgraditi novo tovarno v bližini rudnika kot pa obnavljati zastarele. Sicer pa omenja poro-
čilo iz Rima, da bodo tudi stare tovarne popravili. Naša dežela bo torej predelovala rabeljsko rudo doma; to bo dalo dela več stotinam delavcev, ki jim ne bo več treba v tujino na delo.
V Tržiču je zgorel tovornjak
Pri bencinski črpalki Shell v Ul. 1. maja v Tržiču se je včeraj dopoldne vžgal mali tovornjak alfa romeo, ki ga je vozil Claudio Pahor in je last podjetja Alberto Merluzzi. Pahor se je pripeljal k črpalki ter napolnil rezervoar z nafto. Ko je pognal motor, je na vsem lepem nastala iskra ter povzročila vnetje kisika, ki Je po vsej verjetnosti uhajal iz Jeklenke. Nahitroma je nastal velik plamen, tako da je imel Pahor prav' malo časa za svojo rešitev. Ne da bi utegnil izključiti tok, je skočil iz vozila, ki je medtem nadaljevalo pot ter se ustavilo šele na nasprotni strani ceste. Poklicali so gasilce, ki so v eni uri požar pogasili. Vozilo Je skoraj popolnoma zgorelo, škodo pa cenijo na približno en milijon lir.
scifo.
Zelo obsežen in dobro dokumentiran je spis prof. Umberta Urbanija o življenju in delu našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna. Članek je avtor poslal reviji nekaj tednov pred svojo smrtjo. že poprej je prispeval spis o Gregorčiču. Na sedmih straneh je prof. Urbani opisal vse pomembne dogodke iz pesnikovega življenja ter navedel vsa njegova najpomembnejša dela kot so Glose. Sonetni venec in Krst pri Savici, od katerih so nekatera tudi prosto previdena. Študija je dokaj informativna in jo bodo italijanski bralci prav gotovo z zanimanjem prebrali.
Sledijo nagrajene slike s prvega natečaja umetniške fotografije v Gorici, Guido Uugues objavlja recenzijo knjige dr. Ferruccia Ber-nardisa, bivšega goriškega župana, o gojenju sviloprejke na Goriškem. Sledi tretje nadaljevanje študiji o interniranih goriških duhovnikih 1915. leta ter opis folklorne prireditve v Celovcu, ki so se je udeležila zastopstva šestih držav. Vsebino zaključuje članek Jolande Pisani -o šolskem inšpektorju Alojzu Špacapanu.
Vsi članki so na kratko povzeti v nemškem in slovenskem prevodu.
PISMO UREDNIŠTVU
Pisemski nabiralnik v civilno bolnišnico
Spoštovano uredništvo
Prejšnji dan me je znanec v civilni bolnišnici prosil, če bi mu lahko napravil majhno uslugo. Izročil mi je pismo, naj ga dam na pošto. Vprašal sem ga, če nimajo morda v bolnišnici poštnega nabiralnika, pa mi je odgovoril, da ne. Tako sem vas sklenil opozoriti na to pomanjkljivost, ki niti ni tako nepomembna, zakaj v bolnišnici je več stotin bolnikov, katerim bi morali omogočiti, da bi sami oddajali pošiljke na pošto.
S spoštovanjem
(sledi podpis J
O zadevi smo se pozanimali ter izvedeli, da poštna služba v civilni bolnišnici ne deluje najbolje. Bolniki morajo pošiljke oddajati na pošto preko znancev ali pa preko vratarjev, ki hodijo vsak dan na pošto. V sosednji bolnišnici INPS, v katerem se zdravijo tuberkulozni, pa ta služba vse drugače deluje. V sami zgradbi imajo dva pisemska nabiralnika, enega v moškem in drugega v ženskem oddelku, ki jih poštar dvakrat na dan izprazni, ob 9. in ob 15.30. Poleg tega ima sanatorij svojo poštno kaseto. Seve, da je to vse drugače kot v civilni bolnišnici, kjer bolniki ne morejo zapuščati bolnišnice, najbližji pisemski nabiralnik pa je v Podturnu. Zavoljo tega bi si dovolili predlagati upravi civilne bolnišnice, da bi proučila možnost namestitve pisemskega nabiralnika pri vhodu v zgradbo ali v veži, kjer bi ga morali poštni uslužbenci prav tako dvakrat na dan izpraznjevati kot v sanatoriju. Bolniki bi vedeli zanj ter jim ne bi bilo treba nadlegovati obiskovalcev, ki Jih pogo-stoma niti ne poznajo.
Ob petkih je ribji trg bolj «živ» kot sicer, več kupcev je. Gospodinje, ki jim skrb za kuho beli glavo, ob petkih nahitroma razrešijo uganko, ki jim vsak dan, včasih tudi po večkrat, dela skrbi: zavijejo na ribji trg ter kupijo, kar jih je volja. Zapravijo prav gotovo manj kot v mesnici. Sardine in sardele so bile včeraj po 200 do 300 lir. To je sicer bilo tudi najcenejše ribje meso. Ce se je katera hotela ogreti za brancina, je morala odšteti skoraj dva jurja. Goriški ribji trg je razmeroma dobro založen. Pred leti so zgradili velike hladilne celice, kjer lahko blago shranijo v ledu, da se ne kvari.
Obisk ribjega trga Je vedno zanimiva stvar; ne morda samo zato, ker je mogoče videti vsakovrstne ribe in «morske sadeže«, ampak tudi zaradi folklornega obnašanja prodajalk, ki so precej glasne v vabljenju kupcev; ogovorijo jih, tudi če nimajo namena nič kupiti. Kdo ve, če nima ta navada svojih korenin še v tistih časih, ko ni bilo leda in so morale prodajalke v istem dnevu blago prodati, ali pa ga, kadar je bilo vroče, naslednji dan vreči v smeti, ker se je pokvarilo čez noč.
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob pokojne, ga Silvana Klavčiča daruje Avgust Stekar 5.000 lir za Dijaško matico.
V počastitev spomina pokojne Licie Kodermac darujeta Mtladin in Anka 5.000 Ur za Podporno društvo.
V Jamljah praznik komunističnega liska
Drevi se prične v Jamljah praznik komunističnega tiska. Jutri zvečer okoli 19. ure bo koncert instrumentalnega kvinteta iz Dob-ne, med odmorom bo spregovoril občinski svetovalec v Gorici Mi-ladin Černe. V ponedeljek b-do izvolili zvezdico Dela in družici. Vse tri večere bo ples na brjarju.
Gorica
VERDI. — Zaprto zaradi počitnic.
CORSO. 17.30—22: «1 piaceri della n Otte«, Norma Bengell in Gabriel, le Tinti; francosko-italijanski črnobeli film; prepovedan mladini pod 18. letom.
MODKRNISSIMO. 17—22:	«Maja
desnuda«, Ava Gardner in Ame-deo Nazzari.
CENTRALE. 17.30:	«L’uomo dal
braccio d’oro,>, F. Sinatra in K. Novak, ameriški kinemaskopski film, prepovedan mladini pod 16. letom.
VITTORIA. 17.30—21.30: v soboto «11 negozio al Corso«, Ida Hamin-škova in Jožefa Kroner, črnobeli češkoslovaški film.
Irzic
AZZURRO. 18—22: «Tecnica per un massacro«, G. Cobos in M. Ma-cor, v kinemaskopu in barvah.
EXCELSIOR. 17.30—22: «La dolce vita«, Anita Ekberg in Marcello Mastroianni, v kinemaskopu in barvah.
PRINCIPE. 18—22: «Tutti i merco-ledl«, J. Fonda in J. Robardsy, v barvah.
S. MICHELE. 19.30-22.30: «11 ven-dicatore di Kansas citty», F. Ca-now in P. Piaget, v barvah.
Ronkc
EXCELSIOR. 20—22: «Lama scar-lata«, v barvah.
RIO. 20—22:	«La tua pelle e la
mia«, F. Sinatra in C. Wolker, v kinemaskopu in barvah.
DE2URNE LEKARNE GORICA
Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna SORANZO, Verdijev korzo 57, telefon 28-79.
RONKE
Ves dan in ponoči je dežurna lekarna »AlTAngelo« dr. Olivetti, Ul. Roma 22, tel. 72393.
TR2IC
Danes ves dan in ponoči Je odprta v Tržiču lekarna «A1 Reden-tore«, last dr. Ennerija in de Nor-disa, Ul. Fratelli RosselU 21, telefon 72340.
DE2URNA CVETLIČARNA
Jutri, 23. julija bo v Gorici odprta cvetUčama JOŽEF BANDELJ na Travniku, telefon 54-42.
20. ETAPA KOLESARSKE DIRKE PO FRANCIJI
Prestižno prvo mesto Gimondi ju Pingeon ohranit rumeno majico
Jimenez je moral podleči odličnemu Gimondiju - Bal-mamion še vedno na četrtem mestu v splošni leštvici
CLERMONT - FERRAND, 20. — Gimondi se je po svoje odslovil od Toura. V današnji najtežji etapi je ukrotil vse nasprotnike in prišel na oilj s precejšnjim naskokom, ki pa seveda ne bo nikakor vplival na končno lestvico. Za se boj je pustil tudi Jimeneza, kralja vzpetin, ki bi moral danes resno
ogrožati rumeno majico Pingeona. Jimenezu je sicer uspelo pobegniti Francozu, toda ne dovolj, da bi lahko gojil kako upanje za končno zmago. Jimenez si je danes zapravil Tour. Nima več kaj pokazati. Balmamion pa se bo moral zadovoljiti s četrtim mestom v lestvici. Njegova regularna, previdna dirka mu ni mogla dati večjih zadoščenj. Marsikdo je menil, da bo morda na Puy-De-Dome spravil v težavo Pingeona. Mu ni uspelo. Francoz Pingeon si previdno gradi končno zmago. Morda se zanj Francozi ne ogrevajo preveč; Pingeonova regularnost, samozavestnost ne navdušuje francoske navijače, ki še vedno obožujejo neukrotljivega Pouli-dorja. Dejstvo pa je, da si Pingeon zasluži končno prvo mesto. Tudi danes je zelo inteligentno vodil etapo, ni brezmiselno zasledoval Gi-mondija, Jimeneza, ki na vzpetinah sta nedvomne boljša od njega. Sledil Jima je z enakim ritmom, da ne bi zašel v kako nevarno krizo, in na cilju je še ohranil rumeno majico. Tour je njegov.
Z današnjo zmago je Gimondi zelo napredoval v splošni lestvici in svoj zaostanek bo nedvomno zmanjšal v kronometrski etapi. Rumena majica mu je Šla, išče prestižnih zmag.
Vrstni red po 20. etapi Limoges-Clermont Ferrand:
1.	Gimondi (It.) 7.08’21”
2.	Rabuate (Fr.) 7.13T1”
3	Jimenez (Sp.) 7.13’13”
4	Poulidor (Fr.) 7.13’36”
5.	Pingeon (Fr.) 7.13'37”
6.	Janssen (Hol.) 7.14’00”
7	Balmamion (It.) 7.14’21”
8	Diaz (Sp.) 7.14’30”
9	Gines-Garcia (Sp.) 7.14’33”
10	Van Springel (Belg.) 7.14'48”
11	Huysmans (Belg.)
12	Bayssiere (Fr.) 7.14’59”
13.	Monty (Belg.) 7.15’03”
14.	Aimar (Fr.)
15.	Theilliere (Fr.)
LESTVICA
1 Pingeon (Fr.) 121.37’30”
2. Jimenez (Sp.) z zaost. 1’39”
3 Letort (Fr.) 5’53”
4.	Balmamion (It.) 6’32”
5.	Aimar (Fr.) 8’28”
6 Janssen (Hol.) 9’02”
7.	Gimondi (It.) 10’34"
8 Huysmans (Belg.) 15’08”
9. Manzaneque (Sp.) 16’11”
10.	Poulidor (Fr.) 19’03”
11.	Bayssiere (Fr.) 20’07”
12.	Monty (Belg.) 20’43”
* * *
Prireditelji kolesarske dirke po Franciji so javili, da so danes zdravniško pregledali pet najboljših kolesarjev, če bi morda ugotovili, da so ti kolesarji užili doping. Kolesarji so bili: Pingeon, Jimenez, Letort, Balmamion in Aimar.
Poleg tega je glavna komisija francoske dirke znižala Italijanu Minieriju, ki je v 17. etapi nešport. no zaključil dirko, zaostanek od 5' na 2’.
V Parizu letos ne bo tradicionalne skupne večerje. To pa zaradi tega, da bi počastili spomin nesrečnega kolesarja Simpsona.
ska, Avstrija, Vzhodna Nemčija.
Skupina B: Belgija, Madžarska, Jugoslavija, Francija, Grčija,
Skupina C: Izrael, Finska, Turčija, Cehoslovaška, Italija.
Skupina D:	Zahodna Nemčija,
Romunija, Bolgarija, Poljska, Albanija.
ŽENSKE
Skupina A: Madžarska, Romunija, Italija, Vzhodna Nemčija.
Skupina B: Izrael, Švedska, Turčija, Bolgarija.
Skupina C: Poljska, Cehoslovaška, Belgija, Zahodna Nemčija.
Skupina D: SZ, Švica, Holandska.
9. ETAPA DIRKE «T0UR DELLAVENIR
Uspešen dan Italijanov Cavalcanti prvi na cilju
CLERMOND FERRAND, 21.	—
Uspešen dan za italijansko ekipo. V najdaljši in najtežji etapi «Ma-lega Toura« je namreč Italijan Cavalcanti, ki se navadno nikoli ni uveljavil na vzpetinah, prvi prišel na cilj in po zadnjih neuspešnih etapah nudil italijanskim barvam novo zmago. Conti pa je odtrgal svojemu neposrednemu nasprotniku nekaj dragocenih sekund. V bistvu pa je lestvica ostala nespremenjena. Jugoslovan Bilič je nazadoval za eno mesto. Iz sedmega mesta ga je namreč izpodrinil Cavalcanti, osvojitelj današnje etape.
Lestvica je dobila svojo obliko. Robini je glavni favorit za končno zmago, Conti najnevarnejši nasprotnik. Italijan pa ima še vedno sko-ro pet minut zaostanka. Njegova naloga je izredno težka.
iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiitiiHiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiMimiiiiiil
RAZVESELJIVA VEST ODBOJKARSKE FEDERACIJE
Mladi borovci v C ligi
MESSINA, 20. — Presenečenje v Messini. Madžarska je na košarkarskem ženskem turnirju «Trofeo dello Stretto« nepričakovano klonila Romuniji, ki pa Je vseeno ostala na dnu končne lestvice.
Veliko presenečenje je tudi poraz Jugoslovank, ki so klonile živahni peterki Italije, ki je pred lastnim občinstvom iskala prestižno zmago.
Rezultat: Italija-Jugoslavija 55:47 (25:30).
ITALIJA: Gentili (5), Pieroni (4), Feri (5), Vincenzi, Pausich (6), Gri-sotto (6), Tambon, Ghirri (23), A-gostinelli (5), Di Sard, Toriser (1), Acquaviva.
JUGOSLAVIJA: Kalemič (10), Zorič (6), Horvat, Prežel, Meglaj (10), Siokovič (4), Milojevič, Veger (8), Stosič (4), Bremec (4), Buljan (1).
Končna lestvica: Madžarska 6, Jugoslavija 4, Francija 4, Italija 4, Romunija 2.
FIRENCE, 21. — Italijanska od bojkarska federacija je sporočila spored kvalifikacijskih skupin evropskega odbojkarskega prvenstva, ki bo od 26. oktobra do 8. novembra letos v Turčiji.
Žreb je določil naslednje skupine:
MOŠKI
:::::::::::::::::::::::
I
.
:::::::::...............
Sicer se je predvidevalo, da bo tudi druga Borova ekipa lahko nastopala v C ligi, toda pričakovali smo sporočilo federacije. Na tihem smo upali ,da bo celo Breg lahko prestopil v C ligo. Uradno sporočilo federacije pa nam je odvzelo poslednji up. Brežani bodo še dalje igrali v promocijskem prvenstvu, razen seveda izrednih sprememb. Upajmo.
Kot Je znano, je druga Borova odbojkarska ekipa zmagovito zaključila svoje promocijsko prvenstvo, v katerem je nastopilo več slovenskih ekip, in sicer:	Breg,
Zarja, Sokol, poleg seveda Bora. Drugo mesto pa so osvojili Brežani, ki so si tako priborili pravico potegovati se v kvalifikacijah za vstop v C ligo. Kvalifikacije pa so bile v Gorici. Udeležile so se jih štiri ekipe: Agi iz Gorice, Ken-nedy iz Vidma, Bor in Breg iz Trsta. Po izredno napeti finalni tekmi, v kateri sta se spoprijeli še-sterki goriškega Agija in Bora, je Goričanom uspelo osvojiti prvo mesto in si tako zagotoviti vstop v C ligo. Plavi so se uvrstili na častno drugo mesto. Brežani so z zadovoljivo igro zasedli tretje mesto. Kennedy pa se je moral zadovoljiti z zadnjim mestom.
Borovcem ni preostalo drugega kot upati, da bi federacija obnovila C ligo ali uvedla kake druge spremembe, da bi lahko tako napredovali v višjo ligo. To se je tudi zgodilo.
Skupina A: Švedska, SZ, Holand.1 Bor bosta tako zastopali kar dve
......................
VESEL ODHOD NAŠIH ODBOJKARJEV
moški ekipi, katerima se bo po vsej verjetnosti pridružila še mladinska šesterka. Za plave je ekipa, ki bo nastopala v C ligi velike važnosti, kajti prav v tem moštvu bodo imeli novi igralci ali tudi mladinci priliko, da si «napravijo kosti«, izpilijo tehniko, da dobijo nove izkušnje. Ta ekipa bo most do prve Borove šesterke, ki seveda potrebuje novih sil. Tako je na primer mladi Klavdij Veljak že oblekel dres prve šesterke.
Postava pa, ki si je priborila pravico nastopa v C ligi, je bila naslednja:	Starc, Spacal, Rudes,
Klavdij Veljak, Furlan, Gergolet, Balbi, Lakovič.
Francoz Luycc dospel svetovni rekord
DINARD, 21. — Francoz Francis Luyce je dosegel v prostem slogu na 800 m nov svetovni rekord. Pro. go je preplaval s časom 8’42”. Luy-ce je tako odvzel svojemu rojaku Alainu Mosconiju lovor najboljšega na tej razdalji. Masconijev Te-kord je bil znatno višji, in sicer 8’46”8.
* ♦ *
8’51”5 Murray Rose (Avstr.) 27.8.62 v Los Altosu 8’47”4 Simeon Belitz-Geiman (SZ) 3.8.66 v Karkovu 8’47”3 John Bennet (Avstr.) 16.1.67 v Sydneyu 8’46”8 Alain Mosconi (Fr.) 5.7.67 v Miinchnu
8’42” Francis Luyce (Fr.) 21.7.67 v Dinardu
Kronika današnje etape. 55 kolesarjev je začelo etapo. Nekaj pobegov. Ni resnega. Že v uvodnih potezah pa je Italijan Cavalcanti pokazal izredno formo, saj mu je uspelo prispeti na cilj z vidno prednostjo in tako doseči svojo največjo zmago.
Vrstni red po 9. etapi Limoges -Clermond Ferrand:
1 Cavalcanti (It.) 5.58’16”
2.	Pintens (Belg.) 5.59’46”
3.	Giaccone (It.) 6.00’24”
4.	Conti (It.) 6.00’36”
5.	Guimard (Fr.) 6.00’52”
6 Wagtmans (Hol.)
7. Pecchielan (It.)
8 Rub (šv.)
9.	Den Hertog (Hol.)
10.	Weckx (Belg.)
11.	Mascaro (šp.)
12.	Gomez (Šp.)
LESTVICA
1.	Robini (Fr.) 34.29’12”
2.	Conti (It.) z zaost. 4’53”
3.	Gomez (Šp.) 6’16”
4.	Guimard (Fr.) 7’26”
5.	Den Hertog 8’24”
6.	Hrazdira (Ceh.) 10’43”
7.	Cavalcanti (It.) 10’55”
8.	Bilič (Jug.) 11’05”
9.	Pecchielan (It.) 11’32”
10.	Wagtmans (Hol.) 12’40”
11.	Harrison (VB) 13’56”
12.	Cattelan (It.) 16’45”
13.	Pintens (Belg.) 17’40”
14.	Troche (Belg.)
15.	Weekx (Belg.) 18’29”
Plavanje je bistvene važnosti za modernega človeka
Šport, ki skladno in temeljito razvija glavne notranje organe
PRSNI KRAVL TEHNIKA
Med plavalnimi strokovnjaki že dalj časa tečejo razprave o tem, s katero tehniko plavanja je treba začeti pri neplavalcih. Pred leti je veljajo edino pravilo — prsno plavanje. Američani in Avstralci so ta načela obrnili na glavo in v njihovih šolah plavania pričenjajo s tehniko kravla. Tretji — nekako kompromisni način — je ta, da otroka nauče najprej prsne tehnike le v tolikšni meri, da »splava«, potem takoj preidejo na učenje kravla.
Tudi mi se dandanes bolj nagibamo k tisti metodi, ki pričenja z elementarnim učenjem kravla. Kravl je namreč v športnem plavanju najhitrejša tehnika plavanja, pa tudi po prirodnosti gibov je kravl na prvem mestu. Ce se otrok po prvih urah pouka udomači v vodi, če premaga strah in se nauči pravilno dihati, potem mu tehnika kravla pri učenju prav gotovo ne bo delala preglavic. Morda bi od teh načel odstopili le takrat, kadar učimo začetnike — starejše, odrasle neplavalce. Odrasli neplavalci niso v vodi nikoli tako sproščeni kot otroci, polni so pomislekov, strah in neokretnost pa sta mnogokrat podvojena. V takem pri-
ša, saj daje občutek večje varnosti in zanesljivosti. Neplavalec ima ves čas glavo iz vode, kar je prav zaradi omenjenih težav toliko pomembnejše.
LEGA TELESA
Položaj telesa v vodi mora biti tal:, da bo čimuspešneje reševal tri važne naloge:
a)	nuditi mora čimmanjši odpor vodi pri napredovanju;
b)	udom telesa mora omogočati kar najbolj izdatno delovanje;
c)	omogočati mora plavalcu uspešno dihanje.
Ce z vseh ten treh vidikov skušamo odrediti najbolj primeren položaj telesa v vodi, potem bo to vodoraven položaj, z majhnim nagibom od glave proti nogam, tako da je glava z rameni najvišji del telesa, noge pa najnižji. Ta položaj lahko glede na hitrost plavalca nekoliko spreminjamo tako da bo pri počasnejšem plavanju bolj horizontalen, pri večjih hitrostih pa sprednji del telesa nekoliko bolj dvignjen. Večje hitrosti v plavanju ustvarjajo dinamični pritisk, ki telo dviguje iz vode in s tem zmanjšuje odpor na premikajoče se telo.
Tak položaj telesa omogoča tudi udom najbolj idealno delo. Zaradi
.................•lllllllllll.m................................lini..lunin..nniniinin.."innnuininnnnnnnninnnni....ni
Včeraj, ob 8. uH je 39 naših odbojkarjev (č^n. Bora,
SSLPtSTe—i-ff-asS-
RAZGOVOR S KARLOM GRGIČEM, PREDSEDNIKOM ŠZ «GAJA»
__________ Mladina s Padrič
in iz Gropade je še na delu
Na Športnih igrah bodo nastopili v številnih panogah Nogometašev m odbojkarjev je že 27, odbojkaric pa 14
njemu bosta pomagala
v redu. Vsi so 'idpluU*“itudiVekleta)Slika, pozidrav! Nasmejani oni. nevoščljivi mi
odhodu. Ta ni imel Ime. v redu potnega lista. on. je kupi. ^prevozna llstha. Na« pa je šlo vse
rtm
Balkanske igre
BUKAREŠTA, 21. — Tretjega dne skupinskega tekmovanja teniških reprezentanc na balkaniadi so zabeležili naslednje rezultate: moški: Jugoslavija - Turčija 3:0, Romunija. Grčija 3:0, ženske: Jugoslavija - Romunija 0:3 in Bolgarija - Grčija 3:0. * * *
Južna Afrika je praktično že premagala Brazilijo v srečanju, ki je bilo veljavno za Davisov pokal. Včeraj sta namreč Južnoafričana premagala v dvojicah brazilski par Koch-Mandarino.
Južna Afrika vodi s 3:0.
________"
Nogometno igrišče SZ «Gaja». Trenutno služi le za treninge
Dobili smo novo društvo. Ne, celo združenje. «Boom» zamejskega športa se nadaljuje. Tokrat je na vrsti »Gaja«, svojevrstno ime, ki ni nič drugega kot domače, in zato posebno drago, ime gozdička, ki takorekoč veže Gropado in Padriče ter meji na Bazovico Sedaj pa je nGaja« tudi ime športnega združenja s Padrič in Gropade, ki so ga v tem mesecu soglasno ustanovili domači fantje. Odborniki združenja so:	predsednik Karel -
Grgič, podpredsednik Marino Milkovič, tajnik Duško Kalc, odbornika pa Stani Kalc in Rado Jurkič. Odbor se je takoj mrzlično lotil dela, da bi čimbolje pripravil združenje za bližnje športne igre in tudi za morebitne nastope na prvenstvih.
Za namene, težave itd. združenja pa smo za mnenje vprašali predsednika «Gaje» Karla Grgiča.
— Zamisel za ustanovitev združenja?
Grgič: «Imamo precej mladine, ki sledi športu, se ogreva zanj. Tudi večina starejših je navdušena za šport. Lastnega moštva, društva pa nismo imeli in zato so se morali vsi ti ljudje ogrevati za druge ekipe kot Primorje, Vesna itd. Vsi smo že dolgo časa mi-
športno društvo,
slili ustanoviti toda....«
—	'Manjkal je nekdo, ki bi se resno lotil dela?
«Da! Prav zato smo se nekateri mladi zbrali in ustanovili združenje.«	i
—	... ki obsega katere panoge? ((Nogomet, žensko in moško odbojko. Starejši pa so predlagali tudi balincanje, ki je pri nas še posebno priljubljeno.«
—	Kako pa je reagirala vas mislim glede ustanovitve?
«Bili so vsi navdušeni, predvsem mladina se je takoj odzvala pobudi.«
—	Cilji, ki ste si jih nadali? ((Razširiti šport med našo mladino, dati tako Padričam kot Gro-padi možnost, da navijata, imata
svoje ekipe.
—	Boste nastopili na športnih igrah?
((Nedvomno.« Toda tudi v ostalih športnih panogah? «Da. Nastopili bomo v balincanju, šahu, plavanju....«
—	Slišali smo, da ste že začeli trenirati s plavanjem....
«Da! Nekateri so se že lotili z delom. Na športnih igrah bomo zato nastopili tudi v plavanju in vseh ostalih panogah, če bomo našli dovolj ljudi pripravljenih za to.
Kaj pa glede bodočega udejstvovanja?
«Po vsej verjetnosti bodo nogo-
Roke veslajo pri kravlu izmenično: ko ena vleče pod vodo, se druga skozi zrak vrača v začetni položaj in pričenja novi zavesljaj. Roko zabadamo v vodo stegnjeno pred glavo, tako da pride najprej v vodo dlan, potem podlaket in nazadnje še nadlaket. Pod vodo opiše roka lok 180 stop. (slika 11). V pf’ vem delu zavesljaja pod vodo vesla roka rahlo pokrčena v komolcu navzdol, tako da dlan vedno nekoliko «prehiteva» preostali del roke. K° opravi roka pot do kota približno 30 stop., se prične najvažnejši del zavesljaja. Takrat roka zavije 5 svoje premočrtne smeri in se prične tako imenovani «S» zavesljaj s tem, da vesla prek vertikalne osi telesa na nasprotno stran (slika 12)-Približno pri kotu 110 stop. zopet zavije na prvotno stran telesa >® nadaljuje pot do bedra, kjer jo ob telesu potegnemo iz vode.
Roko nosimo skozi zrak sproščeno, tako da je komolec ves čas najvišja točka roke, podlaket Pjj prosto visi navzdol. Gib skozi zrak mora biti hiter, da s počasnim n®' šenjem ne privedemo roke do krče-vitosti.
Ritem in hitrost gibanja pod vodo se morata stopnjevati. Prvi de' zavesljaja je počasen, ko pa roka naleti na odpor («poišče» odpor vode) pričnemo hitrost zavesljala P® speševati in jo stopnjujemo do zaključka zavesljaja.
V	športni praksi naletimo me® plavalci na razne konstitucijske d’ pe, zato moramo tudi tehniko za' vesljaja primerno prilagoditi pos® meznikom. Kadar plavalec v zave5' ljaju naleti na tolikšen odpor vode-da ga ne more premagati, mor* roko pokrčiti v komolcu, vendar v® dno tako, da dlan in podlaket obrača proti vertikalni osi telesa, * čimer koristne površine roke Pfl potegu ne zmanjša (slika 13). Sev® da bodo morali plavalci z daljši®11 in šibkejšimi rokami roke bolj k® čiti, tisti s krajšimi in močnejši®11 pa manj
V	tehniki kravla vemo, da 50 prav roke gonilna sila plavalca, $
praksi mnogokrat srečamo p'a
metaši nastopili v III. amaterski ! valce. ki imajo izredno slabo P1"® kategoriji'. Z odbojko pa bo ne- pulzivnost (sposobnost udov za 1
koliko težje. Naš trener je sicer izrazil željo, da bi dekleta in tudi fantje že letos začeli prvenstvo. Toda bojimo :,e, da bi morda začetni porazi prehudo vplivali na mi ralo ekip. Vsekakor bomo videli....«
—	Kaj ,\i s trenerji? Gotovo imate težave?
«Ne. Na srečo smo ti.koj dobili tako za nogomet kot za odbojko primerne trenerje, ki bodo brezplačno vodili ekipe.«
—	Koliko elementov se je že prijavilo?
«Za nogomet 27 (seveda večina teh bo obenem gojila tudi odbojko) za žensko odbojko pa 14.»
—	Lepo število, nedvomno. Kaj pa z igriščem?
((Trenutno je igrišče primerno le za treninge. Vsekakor smo žc prosili za pomoč pristojne organe, da bi igrišče povečali «
—	Glavno pa je, da se je vas odzvala na vašo pobudo.
((Seveda.«
— edson —
spešno gibanje naprej), v delu nrf pa kliub temu dosegajo odlične & zultate. Prav zaradi tega mora®11' v tehniki kravla posvečati delu f® posebno pozornost, pri splošni tel®*, ni pripravi plavalca pa jačati pr>[ mišičje rok, ramenskega in hrbt®® ga pasu. ki igrajo odločilno pri zavesljaju z rokam'
Mitja Prešel®
Inter najbogatejša
Inter je po zadnjih statisti®®'
ugotovitvah vnovčila največ den«1
Milansko moštvo 5.798.178 079 lir. Na drugem m«! Je Milan s 4.539.953 660, Bologn® , na tretjem mestu s- 3.616.61Š85 sledi Roma s 3.583.633.565.	1()l
Skupno v šestih letih je 28 ®%| ki so nastopile v A ligi, vnOv‘ 46.365.152.172. lir.
* ‘	........... iiiiilli1ii1iilli1iililiiiIIRiii>iiaiiiiiiiiiiiiii,iiii|i,iiii|,ii,iii'ii'i'i''i''ii,'i'i'i'i""""",i'","l"""ii,',,"""ii,'""i!,"ii"i'i"'""ii'i'iiii'm"iii'""i'ii,'"i'""i,iii"""i""|ii""""....................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiimmimiiiii"1"1
.	i	l •	1_________________ Hcfnln In nnmn i.nn«41U	nAM/IaV «1 cr\n 1 n Drl An en /1 n	IviirJIH nolnfTG IVA a fo	Aiinl.m J _ TnOl
John
Creassy
lobov
PEGAT
v
—(
Roger je snel klobuk in ga obesil na obešalnik, ko da bi prav ta trenutek prišel. Vrata salona so se odprla. Ozrl se je in opazil Marca.
— Glej, glej, še bedite?
— Dober večer, oziroma dobro jutro, je odgovoril Marc in se umaknil s praga, da je lahko Roger vstopil. — Opraviči j se ti moram. Neoprezen sem bil in dovolil Jeanetti, da se J napila šampanjca.
______Kakšna neopreznost Nasprotno, je kriknila Je-r.ette. Nikoli v življenju niste nič pametnejšega storili, Marc!
Pomahala je v pozdrav Rogeru, ki jo je molče opazoval. Sedela je v naslonjaču in gledala z motnim pogledom predse. Ni bila ravno prikupna. Roger je takoj zadušil misel, da bi Jo primerjal z Margareto in z njeno fantastično zapeljivostjo.
— Vražji Marc! je rekel s prisiljeno veselim glasom.
_ Ničesar mu nimaš očitati, Roger, je rekla Jeanette. -On skrbi za mene, ker tl na to pozabljaš. Oh! Vem, kaj govorim Nisem pijana. Nisem povsem pijana. Kaj me gledaš. R0->er Vedi da bi ti bilo lepo, če bi popil kozarec ali dva šampanjca. To je izreden način, da razbistrimo ideje in pojme. Ti si se vselej potapljal v svoje misli, misliš samo na svoje delo in nimaš niti malce časa, da bi se posvetil svoji mali
Jeanette. Mogoče pa se utegneš zabavati s kakšno drugo žensko, dragi?
Marc Lessing je posegel v besedo:
— Odpelji jo v sobo, Roger. To bo najbolje...
— Nočem v svojo sobo, je protestirala Jeanette. Hočem povedati, kar mi leži na srcu. Ce bi se Roger v resnici zanimal za mene, bi bil kdaj doma. Tako pa... Moj soprog me zapušča, Marc. Včasih mi je vselej telefoniral, če se je kje zadržal Zdaj pa... nič! Končano je. Ali ni tako Roger? Povej, ali ni tako? V zadnjih šestih mesecih je prebil doma samo šest večerov, Marc. Ne, ne morem verjeti, da ga je delo tako zaposlilo. Ce ne prihaja domov, to pomeni lahko samo, da ga jaz več ne zanimam. Oh, počasi bom že spoznala, za kaj gre; zdaj mi je nekoliko jasno, zakaj mu njegovi kolegi pravijo Roger lepotec. Povem vam Marc, da je neka ženska vmes. Prepričana sem, da ima Roger ljubico. Priznaj Roger, priznaj da imaš drugo!
— Jeanette, je kriknil Marc. Ne govorite tako, jutri vam bo žal...
— Ne skrbite, kaj se bo zgodilo jutri, Marc. Obrnila se je proti Rogeru. Iskreno mi povej, Roger, ali si se me naveličal. Ali ti nisem več všeč?
Kako naj ji odgovori na to vprašanje, da ne bi hkrati začel brezkočno diskusijo pred nekim tretjim.
— Ne govori neumnosti, mala moja Jeanette. Nimam drugih žensk. Zaradi dela in samo zaradi dela sem toliko odsoten. Vem, da to ni ugodno... Vendar...
— Ni ugodno. Ali želiš reči, da živim vražje življenje, a? Ali lahko prisežeš Roger, da gojiš do mene isto pozornost in isto ljubezen kot takrat, ko smo se vselili? Ali lahko?
— Poslušaj, Jeanette...
Jeanette je poklicala Marca, naj bo priča.
— Kaj sem vam povedala, Marc. Zdaj lahko presodite.
Glavo je naslonila na naslonjač. Zaprla je oči.
Roger jo je odnesel v sobo, jo slekel in položil v posteljo.
Ostala je nema, zaprtih oči, vendar ni spala. Od časa do časa jo je premagala bolečina. Jokala je brez solz. Ko jo je Roger poljubil, je odmaknila glavo.
Odšel je in zaprl vrata. V kuhinji je Marc pazil na vodo za čaj.
— Kdaj pa sta se vrnila?
— Približno pol ure pred teboj.
— Kaj mislita, da sta otroka že odrasla?
Marc si je z utrujeno kretnjo popravil lase, ki so mu padli na čelo.
— Roger, ne bodi napadalen. Gospa Wrigley spi v sobi za goste. Ko sem videl, kako bi se rada Jeanette malce pozabavala, sem takoj telefoniral gospe Wrigley in jo zaprosil, naj pride sem. Sicer pa ni prvič, da pazi na vajina otroka... Prišel si ob nepravem trenutku, Roger. Jeanette ni v normalnem stanju. Precej je povedala...
— Povedala je tisto, kar misli.
Voda je zavrela. Marc je krop zlil na čaj, segel po dve skodelici, medtem ko je Roger mazal pašteto na kruh.
— Dragi moj Roger, ne bi hotel igrati vloge pomirjevalca, vendar dovoli mi, da ima Jeanette precej prav. Ti si jo bolj zapustil, kot misliš. Dolgo se je zadrževala, vendar njeni ventili so se morali odpreti. Prizor, ki se je malo prej odigral, je bil mučen, vendar potreben. Verjemi mi, prav bi bilo, če bi bi) malce bolj doma. Jeanette je čudovita žena in ne zasluži, da jo zapuščaš. Vem. da te je afera Lobo povsem okupirala, vendar ob tem ne smeš pozabiti na vse drugo.
Roger je jedel sendvič.
— Ali je to vse? je vprašal.
— Ne. 2e dolgo časa sem pričakoval eksplozijo, Roger. Vsakokrat, ko telefoniram ali pridem, tebe ni, ali še nisi prišel, ali spiš, preden znova odideš. Spominjam se časov...
— Kaj tudi ti?
— Da, Roger. Iskreno govorim. Ali še ljubiš Jeanette? Rogerov obraz je za hip otrdel.
Moram izvršiti nalogo, Marc. Moja čustva do Jean® se niso niti za dlako spremenila. Včasih me je razumela- .j se je kdo spremenil, se nisem jaz. Kaj ti je še rekla n°c° Najbrž, da je ne razumem, da sem jo zapustil, ali kaj?
— Slišal si vse, kar je bilo potrebno slišati.
— Dvomim.
Roger se je nervozno nasmehnil, izlil ostanek čaj® ., korito in odšel iz kuhinje. Ko je Marc prišel v salon. ^ zagledal Rogera, kako si je nalil veliko čašo whiskyj® kako ga je na dušek polovico izpil.
— Ne počenjaj neumnosti, Roger.	^
— Sploh jih ne. Potreben sem malo whishyja. Meni 11 ni minila najbolj zabavno. — Izpraznil je čašo do dna. ^ — Ko bo Jeanette spet trezna, ji lahko poveš, da nadaljuje serijo umorov. Bill Sloan je na operacijski ^ To je najtežja afera, ki so mi jo kdaj koli zaupali. Jea0®,( ni ničesar storila, da bi mi pomagala. Preden se lahko P°sft tim njej, moram ujeti Loba. Ce bo to zavrnila, poten® ^ morem ničesar storiti. Ali hočeš kapljico whiskyja — Ne, hvala!
— Jaz ga pa __________ _________ ________ ___ _____
— Roger, tudi ti nisi normalen. Ti nisi pijan nitl <ef( whiskyja niti od šampanjca, ampak zaradi te preklete ®
2 Lobom. Cas je, da to spoznaš.
— Marc, dovolj je teh pridig. Za to nimava časfi ^ kraj ni primeren. Domov sem prišel zato, da bi P^V Ce bi ostal v Scotland Yardu, bi lahko prespal nekaj Mislim, da je najbolje, če se vrnem tja.
— Zakaj ne poveš vse, kar misliš, Roger. Jeziš se ker sem bil z Jeanette v nočnem lokalu in ji dovolil, da se napila. Mislim, da sem dobro storil.	^
— Prevaril si se. Zahvaljujem se ti za tvoj dober vendar ti veš,... kakšen je pekel...
(Nadaljevanje sledit
pa moram. Naposled je tudi na meni y <$>
na1"!
Jnl	m 94 638 - Poštni preda' 559 - IOURU2N1CA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1. Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - v0*P V
SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 atarih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena »glasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravnl 250, osmrtnice 150 lir. - Mali oglasi 40 lir beseda - Oglasi tr»
UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECCH1 6, II., TELEFON 93-808 četrtletna 2.250 Ur, polletna 4 400 lir celoletna 7 700 ur - SFRJ
SFRJ: AD1T, D2S, Ljubljana. Stari trg	^aJoTrl upravi’."-^ 'vseh'dru^h"'^krajin Italije pri »Societfc PubbUoltk Italiana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ir tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst
meru je prsna tehnika primernej- nekoliko višjega gornjega dela telesa rokam ni potrebno trošiti energije v prvem delu zavesljaja, da bi telo dvigniti iz vode, noge, kot najnižji del telesa v vodi, pa imajo nad seboj dovolj debelo plast vode, da lahko uspešno aktivno udarjajo.
Delno obračanje telesa po vertikalni osi omogoča, da plavalec pravilno vdihne, ne da bi pri tem porušil koristno delovanje zavesljaja rok
DELO KOK