DKŽAV V NAŠI DRŽAVI. JRZ zmagala zopet v štirih občinah. V nedeljo 23. avgusta so se vršile v štirih občinah na Kranjskem občinske volitve, ki so prinesle JRZ sijajno zmago. V Domžalah je dobila lesta JRZ 16 odbornikov, združena opozicija 2 odbornika. — V Dvoru na Dolenjskem JRZ 15 odbornikov, združeni opozicionalci 3 odbornike. — V Zagradu na Dolenjskem JRZ 16 odbornikov, ^druženi nasprotniki 2 odbornika. — v Žužemberku JRZ 16 odbornikov, opozicija 2 odbornika. V DRUGIH DRŽAVAH. Politika pod plaščem lova. Madžarski državni upravitelj Nikolaj Horthy se je pripeljal z ožjim spremstvom 20. avgusta na Dunaj. Je to prvo inozemsko potovanje Horthyja, odkar se je postavil na čelo Madžraske leta 1920. Uradno so razglasili, da bo predstavnik Madžarske samo gost avstrijske vlade na lovu v Tirolah. Vse« kako gre za lov političnega značaja, ker bo Horthy sigurno posetil avstrijskega kanclerja dr. Schuschnigga in se bo razgovarjal z drugimi avstrijskimi političnimi osebnostmi. Madžarski regent admiral JIorthy je imel sestanek s Hitlerjem v Berchtesga-denu. Razgovor Hitlerja s Horthyjem se je nanašal na odnošaje med Nemčijo, Madžarsko, Avstrijo in Italijo. Levičarske stranke na Grškem bodo razpuščene. Grški notranji minister je pripravil načrt zakona, po kateretn bodo razpuščene levičarske stranke v Grčiji in z njimi vred vse njihove strokovne, kulturne in druge organizacije. Zakonski načrt je že predložen kralju, ki se pa še mudi na otoku Krfu. Velike skrbi Francije zaradi državljanske vojne v Španiji. Beg francoskega kapi-> tala v inozemstvo. V francoskih bančnih in finančnih krogih vlada z ozirom na špansko državljansko vojno velika zaskrblie- nost in sicer radi francoskega kapitala, ki je naložen na Spanskem. Izračunali so, da je naloženega v španskih vredr.ostnih papirjih, v industriji, trgovini in v prometu 30 milijard kapitala, ob katerega je lahko Francija kar preko noči. V Franciji sami pa je začelo več komunističnih poslancev akcijo v tem smislu, da bi bil predložen parlamentu koj ob pričetku jesenskega zasedanja predlog za oddajo premoženja. Po tem zakonskem načrtu bi naj odpadlo 10% državni blagajni od vsakega premoženja, ki presega en milijon frankov. Komunisti so mnenja, da bi bilo na ta način najhitreje mogoče uravnovesiti francoske državne finance, ki neprestano nazadujejo. Omenjena levičarska nakana je povzročila največjo skrb pri desničarjih, ki pravilno trdijo, da bo že govorica o omenjenem načrtu povzročila splošni pobeg kapitala v inozemstvo, kar bo za narodno gospodarstvo propast. Dosedaj so že odromale ogromne vsote iz Francije v tujino iz bojazrii pred komunizmom, zanaprej pa bo ta beg denarja za državo usodepoln. Razkritja glede komunističnih prevratnih nakan na Francoskera. Protilevičarsko časopisje pošilja v javnost vesti, kako so nameravali francoski komunisti že junija meseca iztrgati levičarjem vladno oblast in Sajni griieti za kjmilo države. Junijske prevratne nacrtd je oifevetgvala^ Moskva, kcr sta proti francoski Ljudaki frohti odločno generalni štab in pa kmetje. Komunisti pe puča niso opustili, ampak so ga samo preložili na poznejši ugodnejši čas in ko bo zboljševizirano tudi podeželsko ljudstvo. Na kmetih so se lotili komunistični agenti in poslanci poijedelskega delavstva, katerega hujskajo proti posestnikom. 70 komunističnih poslancev je vsako nedeljo razkropljenih izven mest, kjer prirejajo shode za kmečko delavstvo. — Odločen pomagač za komunistične prekocuške nakane in radi tega usmerja vodilno politično delovanje levičarskih Francozov Moskva. Francoski komunisti povsem odvisni od Moskve. Komunistična internacijonala v Moskvi je spremenila pravila francoske komunistične stranke v toliko, da zgubi ta stranka za bodočnost vsako samostojnost. Francoska komunistična stranka ne bo smela več sklicati brez dovoljenja Moskve nobenega rednega in izrednega kongresa. Voditelje francoskih komunistov bodo zanaprej imenovali iz Moskve. Sklepe, katere sklene vodstvo v Parizu, lahko spremeni Moskva. Španski vladni levičar ji so se hudo zamerili Nemcem. Nemčija je očitno na strani upornikov in ščiti s svojimi bojnimi ladjami nemšk« državljane in druge tujce, ki si hočejo reSiti življenje iz bratomorne Španije. Smo že poročali, kako so se nemški mornarji parkrat odločno postavili, da so zaščitili varnost beguncev, ki so se zatekli k Nemcem po pomoč. Dne 20. avgusta je bilo javljeno iz Berlina, da sta španska vladna podmornica in križarka »Libertad« 8 tremi streli iz topov zaustavili nekaj milj pred špansko obalo nemški parnik »Karaerun«, ki je bil na potu iz Genove v špansko inesto Cadiz, kjer bi naj vkrcal nemške bejgunce iz Španije. Parnik je nadaljeval svo1o vožnjo še le potem, ko ga je preiskala Ipanska častniška patrulja, ni pa smel prigtati v Cadizu. Nemška vlada je v Madridu lakoj protestirala proti takemu postopanju jn so nemške vojne ladje dobile nalog, da obvarujejo z vsemi sredstvi nemške prevozne ladje pred takimi napadi, ki so v nasprotju z mednarodnim pravom. — Madridska vlada še tudi ni zadostila zahtevi iz Berlina, naj zaplenjeno nemško letalo, ki ga imajo v Madridu, nemudoma vrne nemški aeroplanski družbi. Zadevi z letalom in nemško ladjo sta tako nevarnega značaja, da so levičarski Francozi v strahu, da bo dovedlo tako postopanje njihovih španskih pobratimov do prav resnih zapletljajev. Diktator Rusije Stalin v bolj omajanem položaju. Zanesljiva poročila iz Rusije trdijo, da so imeli letos tamkaj skrajno slabo žetev in da grozi ogromni državi lakota. Poleg pomanjkanja kruha preti diktatorju Stalinu še druga nevarnost od strani boljševiške mladine po vseučiliščih, v mladinskih organizacijah in celo med sovjetskimi mladinskimi pionirji. Novo mladinsko vrvenje je naperjeno proti židovstvu in predstavlja narodno monarhistično stranko med rdečo od komunistične vlade same vzgojeno mladino. Temu novemu pokretu ni kos niti zloglasna sovjetska čeka. — Da bi Stalin odvrnil občo pozornost od preteče lakote in njegovemu režimu nasprotnega mladinskega gibanja, je s pomočjo svojih najožjih naperil velik proces proti večji skupini »teroristov«, ki so baje pripravljali atentate na vodilne osebnosti komun. stranke in na sovjetsko vlado. Voditelji teh obtožencev bi naj bili že davno iz Rusije pregnani: Trocki, Zinovjev in Kamenjev. Trojica živi na Stalinovo povelje v prognanstvu in so vsi tri • je boljševiški revolucijonarji iz Leninove dobe, ki je bil oče boljsevizma. Da bi omenjeni izobčenci iz prognanstva organiarali sovjetski vladi nevarno atentatorsko družbo, je čisto neverjetno. Tudi pri tokratnem procesu, v katerem bodo vsi obtoženci in na zatožni klopi v Moskvi sedeči teroristi sigurno obsojeni na smrt in ustreljeni, gre Stalinu za to, da zastre javnosti začasno oči pred dvojno nevarnostjo, ki preti s pogibeijo njemu in njegovemu najožjemu diktatorskemu krogu. Moskovski proces, ki je bil naperjen proti 16 obtožencem in je pričel 19. avgusta, je bil 23. avgusta zaključen. Državni tožilec je zahteval za vseh 16 obtožencev smrtno kazen. Obtoženci so po vladnem poročilu izjavili, da se strinjajo z zahtevo državnega pravdnika, da morajo umreti. Prosijo samo, da bi se smeli pred smrtjo od delavcev posloviti. . M. ^ i FRANKREICHJ "" ¦ i febasf tan UPOBNIKJ VLADA Zemljeviu spamje. erno poije nam kaže od upornikov zassdeno ozemlje ter mesta, belkasto od vladnih miličnikov z vso besnostjo strahovani del.