^•^fK^lfll Št. 79. V Gorici, dna 3. oktobra 1899. Tečaj XXIX. Izhaja dvakrat na teden t Štirih izdnnjlh, in sicer: vsak,torek in petek, stfn.trat.je izdanje opoldne, večerno fafOanJe pa ob 5. uri popoldne, in stane z »Gospodarskim Listom" in s kako drago uredniško izredno prilogo vred po poŠti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto ....... g!d. «•— polfeta. - . i*»'-------*-&-- . četrt leta.......» lo0 Posamične številke stanejo 6 kr. Naročnino sprejema upravnistvo v Gosposki ulici štv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. Gabršček vsak dan od 8. ure zjutraj do 0. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Nu naročila brc/, doposlaue naročnine ko ne oziramo. »PRIMOREC" izllaja"1fe(tfvisno"ed «Sočo» trikrat mesečno in stane vse leto gld. 1'40. »Soča» in »Primorec« se prodajata v Gorici v to-bakarni Schvrarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. SOČA (Večerno izdanje). Bo? in narod! Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici 5t 7 v Gorici v I, »adstr. Z urednikom je mogoče govoriti Vsaki dan od 8, do 12. dopoludne ter od % do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do Vž. dop.. (Jpravništvo se nahaja v Gosposki ulici Št 9, Dopisi naj ne pošiljajo lo uredništvu. Naročnina, reklamacije in drage- reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiliajo.le upravništvu. Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo nS upravniitvo. -------:.. Oglasi In poslanice se računijo po petit-vrstab, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostora. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. „GoriSka TiKkarua" A. GabrSfek tiska in zalaga razen «Soče» in »Primorca* Se -Slovansko knjižnico«* katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stano vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov. knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vrstica. «Gor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Delitev poknežene grofije Goriško - Grnrtiščanske. Na javnem shodu »Sloge" v Prvačini je izgovoril naš deželni in državni poslanec Ant. dr. Gregorčič na koncu svojega govora o poHtiškem položaju v svrho efekta misel o delitvi poknežene grofije Goriško-Gradiščnnske, češ, jed no imejmo mi Slovenci, drugo pa naj imajo Lahi, in potem bo mir v deželi. Dr. Gregorčič se ni sicer natanko izrazil, kako si misli to lelitev, ali v nekdanji zgodovinski grofiji Goriško "tri Gradiščansko, aii tako, da slovenske občine naj pripadejo pod Gorico, furlanske pa pod Gradišče. Zdi se nam, da slednje je mislil. Toda bodisi tako ali tako, o tej reči spregovorimo tu toliko, kolikor se sploh splača. Res, ne bilo bi napačno, ako bi Slovenci dosegli to, kar je izustil dr. Gregorčič na shodu v Prvačini, res, potem bi bil mir, in na GoriškPtn bi bili mi Slovanei samosvoji gospodarji, na Gradiščanskem pa Lahi. Lepo, ako hi bilo lo ta izpe-ljivo! Po našem mnenju ni. Takoj ko so začuti Lahi o fn oveni načrtu" Slovencev, so povzdignili glas v svojih listih ter se odločno uprli proti temu, da bi Slovenci reklamovali za se Gorico. Pa tega niti treba ni bilo, saj vsakdo, kdor pozna položaj v deželi, je prepričan, da Lahi ne odnehajo od Gorice ter da so pripravljeni, bojevati se do skrajnosti, da obdrže Gorico za svojo posest. Saj prav Gorica jih drži po koncu! Na to stran verno torej, da se ne izrečejo nikdar za tako delitev naše dežele, kakoršno je hotel dr. Gregorčič, in laški poslanci ne bi nikdar glasovali za tak predlog, marveč edino le za tak, da Gorica bi pripadla njim z Gradiščanskhn vred, proti čemur pa bi se Slovenci prav odločno morali upreti. Ne smemo pozabiti, da naš slavni deželni zbor ima še vedno p r e m o č na italijanski strani. Saj ne pridemo z Italijani do nikakega pomirljivega zaključka po nobeni poti! In vlada? Njena naloga je sicer, vplivati pomirljivo na prebivalstvo v deželi, toda kako dela »pomirljivo", to Slovenci prebitko občutimo. Odločno je na italijanski MARCO V1SCONTI Zgodovinski roman -SK- jflalijanski napisal ZTommaso Grossl (Dalje) Poveljnik belej četi je bil naš Ot-torino; nasprotno četo je pa vodil hraber milanski mladenič, ki se je z val Saeramoro. Obe stranki, ki ste se imeli bojevati s topim, ali, kakor se je tedaj pravilo, z dvorljivim orožjem, ste si prišli počasi nasproti, in ste se ustavili pred namestnikovim odrom. Vsi vitezi so namestnika pozdravili s tem, da so sklonili sulice. Bogato opravljeni konji so imeli železen rog na sredi čela in po več vrst kraguljčkov, obešenih na opranih pasovih. Vsak vitez je imel naslikane na ščitu svoje lastne boje in grb svojega rodu, da bi se ga moglo razločevati v boju. Poleg tega je imel vsak tudi neki svilen pas, zvit vodoravno okoli života ali pa poševno od ramena doli čez prsi in čez hrbet do boka. Pas se je zval g o s p o d i č i n dar, ker ga je vitez res imel od svoje ljubljene osebe, aii pa se strani, slovenske se dotika, kar se tiče dobrobiti dežele, le toliko, kolikor je prav neobhodno potrebno. Drugače na sploh pa že od nekdaj ni baš naša prijateljica in še dolgo ne bo. In ta vlada naj bi priporočila delitev naše dežele po načrtu dr. Gregorčiča? Kje pa ste z glavo? Niti z daleka si no moremo misliti, da tista vlada, ki niti »na drobno" nam ne da tistega, kar zahtevamo kot najnujnejše potrebe in kar bi riiorala dati, bi nam vstregla sedaj kar naenkrat tako ne-preračunljivo »na debelo"! Tudi na to stran vemo prav gotovo, da bi ne bilo nič z nameravanim predlogom o delitvi naše dežele, ker vlada bi potegnila z Italijani, kateri so jej vedno pri srcu, dočim Slovence peha od sebe. Slovenci z vsem svojim naporom nismo mogli doseči doslej niti ljudske šole v Goricil Dočim so Hrvatje v Istri dobili svoj gimnazij, imamo v Gorici še vedno nemški, Vladino neprijaznost moramo občutiti vsak dan in ob vsaki priliki! — In v očigled tolikim dejstvom, brez upanja na preobrat v bližnji prihodnosti, naj bi se začeli ogrevati za aboten načrt, katerog.i nikdo ne more resnim smatrati, marveč bi mogel služiti le strahopetnim Lahom za plašilo. V tem smislu je »Soča" žo večkrat, omenila tako delitev v dve grofovini; zat6 se lo ne morr3 imenovati nikak „nov načrt", marveč slaba kopija, kakor Gregorčič sploh neizmerno rad duševno blago drugih »uzma" in prodaja potem pod svojo firmo. Dr. Gregorčič je poželel s svojim »novim načrtom" tako raco, katere bi nam niti najbolj slovanska vlada nikdar ne darovala! Naravnost osmešili bi se, ako bi zahtevali ločitev gradiščanskega dela od goriškega, pa tako, da se izločijo slovenske županije Devin, Doberdob, Medana, Kožbana in Bihu: J se je potem čuditi, da nam naši prijazni Rihemberžanje štejejo sto let nazaj, pri občinskih troških pa vedno sto let naprej?! Vsakdo mora bili prepričan, da potrebujemo poduka, in .tegadel naj umolknejo tisti, ki rujejo proti bralnemu društvu. Bolje podpirati nego razdirati!S Brejec. Od meje. ¦— Citali ste v .Soči" o telefonski ponočn" produkciji, v kaleri so bile vse hiSe naše metropole z žicami pre-prežene. Takrat smo priobčili v poduk mladenkam ludi nekoja svarila, ki so bila označena na prilepljenih lepakih na hišah, v ko-jih biva dorastli za snubitev sposobni nežni spol. Kdo je vpeljal in provzročil lo famozno | osmesiiev, se ni doznnlo; ostalo je tajnost. Sploh pa smo pripomnili vž»> takrat in pribil! dejstvo, da našim obmejnim liomalijam in diplomaličnim ukrepom ne pride na sled živ krst, ker se vpelje vse tihotapskim polom, in ne ostane dragega nego sumničenje, prizadetim pa preziranje in potrpežljivost. To jo karakteristika, in če kaj rečeš, ti na-pno tožbo. Evo, nov dokaz, opravičujoč bc-Iježeno trditev, ki se je vprizoril pred tednom, in se sme smatrali kot nadaljevalni izvor telefonske osmešitve. Neki mladenič, posten fanl, delavec, služi v neki tovarni na Nemškem, ler je vža od spomladi odsoten. V soboto jo donesel ekspresno brzojavko nekdo njegovi seslri iz Kanala, glasečo se: Pridi ju- i Iri gotovo in zanesljivo v Gorico, počakaj j me ob 8 uri na Travniku, da se snideva, ker se morati! s teboj dogovoriti o velevažnih zadeviilt in ne utegnem priti domov. Uboga sestra, zadoslivši nujnemu bratskemu pozivu, se brzo napoti v spremstvu z nekim bljiž« njim sorodnikom v meslo. Hajdi na Travnik, iu tam je pazila na čakajočega brata, o ko« jem pa ni bilo ne duha ne sluha. Sovrstnice so se takoj posmehovale. Rezki je telegraf tolkel ,za abril", »za osla", »po šestnajst* so jo imeli. Pa naj še kdo reče, da mi Za-poločrni ne potrebujemo brzojava. Kdo je ta škandalček in dragi špas skoval, se ne zna, H je došel iz goriške ali zapotoške ko-vačnice. Prolestujemo pa proti takim bodočim čenčarij; m in otročarijam. Donašatcu brzojavnega obvestila 80 kr., pot v Gorico in nazaj, zamudila dva dni, osmešenje, — to niso malenkosti! Domače in razne novice. P. n. gg. naročnikom. — Preteklo je tretje četrtletje. Ker je mnogo naročnikov še na dolgu za list. prosimo prizadete, da poravnajo zaostanek v kratkem, oziroma da pošljejo naročnino do konca leta. List ima dokaj troškov, in zato prosimo rednega plačila naročnine. Vprašalne pok z okrožnico glede na »Kažipot" za prihodnje leto smo razposlali danes na županstva. Prosimo jih vljudno, da blagovole te pole popolniti ter jih nam vrniti v zavffku, ki je pridejan. z marko 5 kr. vred. Brez programa in doslednosti. — Opozarjamo čitatelje katerekoli stranke na članke pod tem naslovom; začnemo prihodnjič. Dokažemo z neoporečnimi dejstvi zadnjih let in s pisavo »Gorice*, da nase »narodno vodstvo* nima nikakega programa, kakor je hvalisala »Gorica". Nedoslednost in nezna-čajnost se maščuje nad vsem narodom ! Ko- I mur se Se potem ne odpro oči — Bog mu pomagaj! Zrelostni Izpiti na tukajšnjem glm-nazfju. — Dne 27. pr. m. so bili zrelostni i izpiti za liste dijake, ki so bili pri zadnjih i izpitih koncem šolskega leta odklonjeni na 2 meseca. Izpite so prestali z dohrim vspe-horn Rud. Seculin, Al. Nachtigall, Leo Wolfcr pl. Koisr. Jlieheurai, Fr. Mitfs in Slovenca: Mirko pl. Ziernfeid in Adolf Se h a up. Naš deželni odbor. — Poštenjakoviči v krogu »Gorice" sumničijo na levo in ,desno, ako le mogoče zasoliti dr. Turni kako zaušnico. Ali je kaj resnice ali ne, za to se ne menijo ti osrečitelji slovenskega naroda. Caluniniare audacler semper aliquid haeret! to je njih geslo, n;ih edino orožje. Tak6 so zapisati tudi v zadnji »G/, da gre zdaj na deželnem odboru slabše nego pred Tutnovo dobo! Gospodje so dobro vedeli, kaj so zapisali — torej tudi io, da so izrekli te besede na način, kije čisto navadna lopovščina. Ako so že doznali, da zadnje čase na deželnem odboru »?re slabše", I so tudi vedeli, da je ta »slabše* treba tolmačili tak6: da dela zastajajo, da treba čakati rešitve računov iHf po mesece in mesece. In ako so izvedeJr toliko, so" doznais brez dvoma tudi to, da je bilo zadnja leta za delo nerabnih celih pet uradnikov in da stadelala le —drr, ki sta se za deželo uprav žrtvovala. To sta gg. Kavčič in Mreule. Razpisane so bile nove službe že vfe-bruvarju, ali sposobnih prosilcev ni bilo in ni bilo! Toda sila kola lomi — in naposled je deželni odbor vsaj za silo nekaj ukrenil, da je imenoval novih uradnikov. Taka je ta reč! Poštenjaki »Goričani" pa sojo tako zasuknili, kakor da je dr. Tu m a kaj kriv na tem, ako .je šlo tam slabše" nego v prejšnjih časit-! — In tak6 se lepd malce laže, malce zavija — vse na katoliško-narodni podlagi, v korist naroda in v čast božjo! Srečni časi v zavedni Goriškil | »Mrtvorojeno dete* — »It pesek t 0$|. — v soboto večer smo doživeli v »Šol. Domu" domačo tragikomedijo, katere konec je že naprej znan, a še ne dovršen. — Dr, Gregorčič je povabil v imenu »Sloge*, in sicer izrecno na podlagi društvenih prs>-vil, trgovce in obrtnike v Gorici na posvetovanje, da bi se dogovorili o primernih kc-rakih, knkn pridobiti več odjemnikov* in utr- i dili omajano zaupanje.... Tomu gibanju sta stala na čelu gg. Gašpar Likar in svečar Jem. Kopač; pridružila sla se še gg. tovarnar sodovke Jos. Hrovatin in mirodilničar Poniž. »Primorec" je objavil v soboto primeren članek v svarilo pred tem peskom v oči, s katerim bi hoteli le onemogočiti samostojno organizacijo vseh trgovcev in obrtnikov v deželi, ki se pripravlja. — Na poziv v dodatku se je zbralo pred zborovanjem »pri treh kronah" 32 trgovcev in obrtnikov, ki so šli potem v »Š. D.* Tam je že bilo nekaj naših; vseh glav smo našteli 61. Poleg nekaterih neobrtnikov smo videli še nekaj večini docela neznanih obrazov, ki že po zunanjosti niso kazali, da sploh ved<^, po kaj so jih prignali tjekaj Gregorčičevi pri-ganjači (dva sla bila ves dan na delu!). Dr. Gregorčič je spustil zopet enega tistih dolgočasnih govorov, s katerimi mori svoje poslušalce. Zatrjeval je, da »Sloga* je vedno skrbela za povzdigo trgovskega in obrtnega stanu. V dokaz je navedel »Goriško ljudsko posojilnico", katero je ustanovila »Sloga* 1. 1883., in nadaljevalno šolo za obrtne učence in pa lanski nameravani socijalni odsek. — Ali se vsi stanovi orga-nizujejo, treba torej tega tudi trgovcem in obrtnikom. V ta namei. »redlaga, naj se danes izvoli odsek iz njih skede, ki bo preiskoval, kje trgovce in obrtnike čevelj žuli — da to naznani odboru »Sloge", ki se bo po svojih ] močeh oziral na te rane.... Za nameček je pa še svaril trgovce in obrtnike, naj se ne mešajo preveč v politiko, ker jim to le škodi; ostati morajo v dotiki z narodom, kar se zgodi le v okrilju »Sloge*. Na to je pričel razgovor o bolečinah, katere so čutili razni možje v svojih obrtih. Ta je tožil o slabem spolnjevanju gesla »Svoji k svojim", oni o mešetarjib, ki zavajajo naše I ljudi k Lahom; tretji, da naši duhovni in I učitelji na deželi premalo store v tem oziru; I četrti, da večkrat Slovenci morajo vzeti tujega j podjetnika, ali ne naroče mu, kje naj ku- j puje, česar treba, itd. Gosp. Jernej Kopač se je pritožil proti voznikom z dežele (— katere je »Soča" že pogosto krcala in mnogo tudi spokoriia! —), in prosil predsednika dr. Gregorčiča, naj jih na kak tržni dan skliče skupaj in jim vlije prave pameti v glavo! (Dr. Greg. je lo naročilo hvaležno zabeležil!). To je bilo vsel — Naposled se je oglasil ta neizogibni Gabršček, ki je došel nepovabljen, ter razvijal nazore o samostojni združitvi in organizaciji trgovskega in obrtnega stanu. Njegov obširneji govor je bil mrzel curek na veleuč«ne organizatorje tam v ospredju. Ne bomo tu navajali niti glavnih mislij, ker priobčimo v kratkem več člankov, ki povedo vse še bolj natančno. Skratka bodi povedano, da je zanikal delovanje »Sloge" v korist trgovcem in obrtnikom ter zatrdil, da vodilna struja v tem društvu je temu stanu celo nasprotna v neprera-čunljivo škodo vsega naroda. Dejal je, da temu najvažnejšemu činitelju v deželi je nujno treba združitve, toda ne po predlogu dr. Gre-| gorčica z nepomembnim odsekom nam neprijaznega društva, pač pa samostojno. | Protestoval je proti grožnji iz takih ust o | škodi, katero bi imel kdo vsled svojega po-litiškega prepričanja, zatrjuje, da je to nož, j ki na dva kraja reže — in se v našem I slučaju najbolj vreze le tisti, ki bi ga pričel rabiti. (To naj si zapomnijo vsi tisli, ki sanjajo o kakem ustrahovanju »Soeauov", kajti gotovo dobe odgovor, da jim bo večno žal za poddbne šopirne težnje...) — Končal je z izjavo: Taka samostojna organizacija je zasnovana in začne v kratkem času že delovati. Nas prav nič ne moti odsek, katerega hočete izvoliti, le storite to, dasi je tu velika I večina za našo samostojno organizacijo, j ^ Odgovarjal j*e vidno razdražen dr. Gre-I gordč, na kar je začela grmeti iz Likarjevih, I ust ploha strupenih osebnih zabavljic v I splošno zabavo; naposled je moral obmolkniti ob odporu poslušalcev. Gabršček je stal lam na sredi in je bil izborno razpoložen, l da se je zabavljanje vračalo nazaj na Lik. glavo. — Naposled je predlagal g. Jos. Hrovatin, naj se izvoli odsek 9 udov, in jih je imenovat Ko se je glasovalo z vzdigo-njem rok, je bilo naših mož kakih 15 do 20 zunaj pred vrati in nekaj jih jo glasovalo za odsek. Ta »hudobija* je originalna, namreč: da se pokaže revščina, ki vlada v tem oziru aa. strani »Goričanov*. Saj je tudi res zanimivo, ako pomislimo, kakč važno nalogo so si nadeli gg. Likar, Hrovatin, Kuštrin, Bajt, Jernej Kopač in še par njih. Mi kar zavidamo odbor »Sloge* za njihovo delovanje. Slovenci na Goriškem bomo rešeni. Ko se je glasovalo in je bilo vkljub šumnemu gibanju naših zunaj na hodniku le Smentano malo rok pokoncu (dasi je jeden držal kar obe), je klical Gabršček: »G. doktor, štejte roke — štejte!" Ali to g. dr. Greg. ni dišalo, marveč je lekonstatoval večino, na kar je Gabršček zaklical: ,0 jej, o jej !• In res se je naštelo v vsem skupaj — 22 rok, med temi za »hetz* nekaj pristnih Tumovcev. Na to smo se razšli med zabavnim nastopom Gašparja in Petra z jako originalnim in olikanim udrihanjem po Gabrščeku.... Ako še dostavimo, da nas je bilo po shodu le v gostilni »pri Petelinčku" 36 enega mišljenja, more si misliti vsak čitatelj, s koliko »vojsko" so nastopili »Goričani* vkljub vsem naporom agitatorjev, katerih so imeli več nego glasovalcev na shodu. — Vkljub temu bodo iujeli dovolj drzno čelo, da bodo govorili — v I imenu goriških trgovcev in obrtnikov.......... Bomo še govorili. Sumničenje, razdlranje na vsej črti j — Gregorčičeva »Gorica* čuti v sebi hva- i ležno nalogo, podirati vse lepe naprave in j vspehe dr. Turne in njegovih somišljenikov. I T»k6 se je zadrla tudi o nakupu Baumanove hiše v Gosposki ulici tako-le: »Mimogrede le omenjamo, da je g. B. veselja skakal, ko je dobil za hišo 40 tisoč i gkl., če ludi jo je prodajal pred leti ve- j liko ceneje*. j To lopovščino naj osvetlimo s kratko zgodovino : Posebno po 1. 1896. se je pričelo med goriškimi Slovenci živahneje gibanje in na- | predovanje. Toda karkoli smo imeli lepih j načrlov, vedno in vedno so se razbijali ob žalostni istini, da — nimamo v svojih rokah pripravnih hiš v prometnih ulicah. In vsakdo, tudi Gregorčič in njegovi privrženci, je dejal, da moramo pred vsem dobiti v svoje roke nekaj hiš. Vsakdo je bi! pa tudi uverjen, da je taka pridobitev precej težavni, kajti marsikak poskus se je razbil ob splot-karstvu naših narodnih nasprotnikov. Dr. Turni se je posrečilo, da je kupil za posojilnico lepo hišo v Gosp. ulici, kjer je zdaj znana Breščakova zaloga pohištva. Ta hiša je danes že precej više cenjena nego je v resnici stala. Nadalje je bilo več načrtov, ali spodleteli so vsi, deloma ob spletkah Italijanov deloma ob čudovito pretiranih cenah. — Ostala je naposled edino še Baumanova hiša v Gosp. ulici, ki ima jako ugodno lego in je zares jedini špekulativen objekt v tej najlepši ulici za nas Slovence. Velika sila in potreba je nastala vsled »Krojaške zadruge". V ta namen sla se sešli ravnateljstvi in nadzorstvi posojilnice in krojaške zadruge in sklenilo se je soglasno: da to hišo treba kupiti, če tudi ne izpod 40.000 gld., kolikor je gospodar zahteval kot zadnjo ceno. Dostaviti nam je, da se gospodar ni prav nič silil, kajti hiša mu je nosila po 4'/»% čistih od 40 tisoč. Mi smo pa vedeli, da iz hiše dobimo še več nego* prejšnji lastnik. Zategadel ni bilo nikakega pomisleka tudi s finančnega stališča, brez ozira na to, da cena hišam stalno raste. In soglasno je bilo mnenje: ako se nam ne posreči nakup te hiše, potem najbrže dolgo ne bo več takd ugodne prilike. Hiša se je j torej kupila za 40.000 gld. Dostavljamo, da je v obeh ravnateljstvih in nadzorstvih več somišljenikov »Gorice" — in nakup je bil sklenjen s o g 1 asn o. S leni nakupom smemo biti prav zadovoljni, ker je hiša danes več vredna, zlasti v naših rokah l In saj je obče pripoznano, da bomo morali Slovenci sploh p r e p I a Č a t i vsako primerno hišo, ako jo bomo hoteli imeti. Za navadno ceno se dobe drugi kupci, ki imajo vedno prednost pred slovenskimi! Nikdo pa lože ne preplača nego denarni zavodi, katerim je konečno čisto vsejedno, ali izkažejo koncem leta tisočak dobička več ali manj — naši slov. stvari pa I silno veliko koristijo. In v resnici ga ni pametnega človeka, ki bi ne bil zadovoljen, da je prešlii ta hiša v slovenske roke — le pobožni „Goričani" morajo stegati svoj grešni jc?,ik in brbljati svoje zlobne hujskarije.... Ako je pa bila ta hiša kdaj ceneja, vprašamo: kje je pa bil dr. Gregorčič prej s svojo modr«. :tjo ? I Saj je bil voditelj naroda, zakaj ni imet svojih očij obrnjenih nikdar na take nujne potrebe goriških Slovencev? V zadnjih 4 letih so prišle v naše roke štiri hiše, ki vse služijo našim narodnim i namenom (obe posojilnični, »Šolski dom" in J ona, kjer je trgovska zadruga) a vse štiri j največ ali izključno po zaslugi dr. Turne in G a b r š č e k a l Rešetanje, ali se jo plačalo j za nje kak tisočak več ali manj, ne pride v j poštev, ker radi tega nas ne bo še konec in j moramo biti za svoj napredek pač priprav-I Ijeni, da celd kaj žrtvujemo. j — (Dostavljamo radi zanimivosti, da J za jedno leh hiš se poganjajo prav zadnje < čase neki hišni mešetarji in ponujajo za njo precej več nego je stala, toda nečejo povedati: za koga jo kupujejo. — Gotovo je, da bi dobili za vsako teh hiš več nego so stale, da bile ne bile v slovenskih rokah. Na tak način bi nam Lahi preprečili vsak napredek v mestu! Ako imamo p« le nekaj pripravnih hiš v sredi mesta, spravimo v nje toliko podjetij, da po-tolčejo veliko nasprotnih, ki bodo morala propasU. Tako bo jeden vspeh podlaga desetim novim!) Treznemu čitatelju dosti. Jasno je, kako »Goričani* mrze vsak napredek, kateremu niso dali oni svojega blagoslova, ali bolje: vsak napredek, katerega niso izvršili drugi pod njih imenom, da bi oni uživali čast in slavo za tuje zasluge, kakor so sploh navajeni — košatiti se s pavovim perjem. Samo jedno Banjšice. — Doslej smo imel dvoje županij z imenom Banjšice; ena s pridevkom sv. Duha in druge sv. Lovrenca. Prave Banjšice so prve, druge pa so bile znane pod navadnim imenom — Bale. Na-mestništvo je dovolilo, da bo odslej za to županijo uradno in jedino ime — Bate. Spada pod sodni okraj Kanalski, a ima vse zveze z Gorico. Za slovenske šolo v Gorici je prejelo podpisano društvo od 1. avgusta do 30. sept. 1899. sledeče doneske: gld. kr. Kakor izkazano v „SoČi* št. 62 . . 2'65 • , »O*. • 30'- „ . ¦ . 72 . . 16-32 Reja Janez, gostilničar pri »Golobu" v Gorici, na saldo ustanovnine 25*— Slov. zveza v SI. Petru od čistega dobička letošnje tombole . . , .100'— Klančič Olga od dobitka pri tomboli v Št. Petru.......10*— Pečikar Ivan v Devinu.....0*50 Žbogar Alojzij v Devinu..... 0*50 Keber Anton, vikar v Mavhinji . . 3*50 Munih Jožef, klobučar pri Sv. Luciji 3*— K. I. A. — 3. otrok ustanovnine . 25*— Hranilnica in posojilnica v Cerknen' 20'— Društvo „Edinost" v Ajdovščini praznovaje odhodnico velečasli- tega in priljubjenega uda . . . 15*50 Ušaj Josip, vikar v Plavali, 1 gl. za vožnjo v Deskle in dodal 1 gld. 2' — Somišljeniki kaplana Klanjščeka ob njegovi odhodnici v Štjak ... 6'65 Neimenovana........50' — Krsnik-Rott Leopoldina, učiteljica v Pevmi, 9. obrok ustanovnine . . 10* — Grusovin Anton, posestnik v Gorici 10* •-SI. županstvo na Trnovem 1. obrok ustanovnine.........20' - Leban Jožef, vodja na Sv. Gori . . 10*— Dr. Fr. Kos, c. kr, prof. v Gorici . 1*— Zamorec pri g. dr. Ant. Gregorčiču 7*88 Neimenovana oseba....... 1*36 Prestanek II. tečaja stenografskega kurza (po g. dr. H. Turni) . . . 5 — »Trnovski« na račun ustat«->irnine 5*— Bevk Blazij, vikar v Zapoloku, na saldo ustanovnine......20'— F. Kavs, učitelj v Kalu, nabral na veseli ženitnini dveh parov novo- zaročencev. . . ........5*90 Kakor izkazano v 8., 9. in 11. št. »Gorice"..........19-55 S. B. v G. na saldo ustanovnine . 50'— Skočir Avgust, kurat v Gradcu, za otroški vrt v Devinu.....30*— F. S. v G............ 2'— Bežek Viktor, c. kr. profesor, za september .......... 2*— Dr. Fr. Kos, c. kr. profesor . . . 3'— Štefan Kinderčev .... . . . . 2*— skupaj 515*30 Vsled prejšnih izkazov . . . . . 5132*79'/, Do 30. sept. torej došlo .... 5648*091/8 Zaradi počitnic, in ker je bilo sedaj manj dohodkov, je izšel ta izkaz za avgust in september skupaj (t. j. od 1. avgusta do 30. sept.). Odslej bodemo izdajali izkaze 1, in 16. vsakega mesta, da vstrežemo želji gosp. darovalcev. Ker ima društvo velike stroške za vzdrževanje slov. šol v Gorici, prosimo, naj bi se rodoljubi večkrat spominjali naše revne dece. Doneski naj se adrešujejo na društvo »Šolski dom*. — Za odbor društva »Šolski dom**: V Gorici, dne 30. sept. 1899. 1. Berbuč, denarnica*-. Zopet žaljenjc cesarja. — Neko delavko iz Italije v predilnici v Zdravščini so zaprli radi žaljenja Veličanstva! Koliko takih je že bilo v zadnjem letu — a so naposled vse spustili na prosto, dočim so po ječah j naši nespametni Slovenci, ker so kazali i svojo lojalnost, kar ni nikdo dolžan, kakor i so nas poučili na najvišjem sodišču na Dunaju. — Zanimivo je, da ital. listi so zamolčali ime te junakinje 1 Surovost železniškega uslužbenca. — Pred par dnevi se je obnašal na goriškem kolodvoru neki železniški uslužbenec jako j surovo proti neki slovenski gospej, ki je J bila na zavoj zapisala Reka (in ne Fiume), I kamor je bila pošiljatev namenjena. Vpričo I ljudij je prav ostetativno odurno se zadiral J na gospo, da se pravi »Fiume, Fiume in ne j Reka*. Vsled tega je bilo gospo sram, ker j je renčal nad njo vpričo ljudij, I' Vprašamo g. postajenačelnika, kaj misli storiti, da se kaj takega ne pripeli več na kolodvoru, ker tako postopanje se ne sklada z železniškim opravilnikom, pa tudi ne z oliko, katero mora imeti vsak železniški uslužbenec. Mi nikakor nismo pri volji trpeti, da bi se delalo na kolodvoru z našimi ljudmi, kakor bi se baš komu ljubilo. Zahtevamo pa tudi, da se tam spoštuje naš jezik, kakor mu pritiče, ker s kom pa ima več prometa južna železnica v naši deželi, če ne s Slovenci?! , „ Ljubeznivosti" "Croričanov". — Na shodu^obrtnikovm-trgovcev v *Šol. D.B-so se cule te ljubeznivosti: »Obrtnik" dr. Rojic je sedel na častnih sedežih tam spredaj, kjer so bili tudi trgovoi in obrtniki dr. Gregorčič, Peter Medvešček, svetnik Vodo-j ivec in Gašpar Likar. Ko je nekdo govoril, ;. .brusil mu je dr.^pjic v jobraz »Makako !* — »Obrtnik" Peter Medvešček" je dejal za },ibtom Gabrščekovim: „Si 'na lepa svin-'-. ¦., si!" — Gašpar Likar pa je bil še bolj 1 bezniv. Dejal je med ostalim šopkom svojih zarobljenostij tudi to: „Te bo že hudič vzel *) te bo! Le počakaj, še stradal boš!" — Taki so osrečitelji slovenskega naroda na Goriškem. Hranilnice na ladijah. — S 1. okl. so uvedli poštne hranilnice na ladijah c. in kr. vojne mornarice, in sicer od naše kakor tudi od ogcr^ke strani. Nabiralnicc se nahajajo na vseh onih ladijah, ki opravljajo redno poštno službo. Tako je dana prilika moštvu mornarice svoje prihranke nalagati tudi za časa, ko je na morju. Take hranilnice se razvijajo ugodno na Francoskem, zato se je nadejati, da bodo kolikor toliko z vspehom delovale tudi pri nas. Sredstvo proti protinu. Znani urednik lista „Kneippblattcr" g. I. O kič, naš rojak, v Worisiiofctiu je iznašel novo sigurno delujoče sredstvo proti protinu, rev-malizmu in ischias. To sredstvo je poskusilo že mnogo oseb s prav- dobrini vspehorn, vsled česar je g. Okič dobil tudi že oDilo priznanj od vseh slranij. Natančnejša pojasnila dajo g, Okič sam. Unleum v parlamentarnem življenju. — Zadnja .Gorica* misli, da to, da dr. Turna ni odstopil kot deželni odbornik na poziv 8 poslancev, jo v parlamentarnem življenju unicum. Mi smo pa tega mnenja, da unicnm v parlamentarnem življenju je to, da 8 poslancev je zahtevalo od tir. Turne, naj odstopi, a doslej še vedno ui u t e m e 1 j i 1 o svojega poziva. To, to je unicum, gospoda l Izgubljeno, — Pred dobrim tednom je izgubil nekdo ali na polu iz Št. Audreža do Mirna ali iz Si. An dreza v Gorico svoj »noto.«". V istem je bilo denarja 10 gldM zvitek otroških las in par zdravniških receptov. „Notes" je rujave barve. Kdor ga je našel, naj ga prinese v naše upruviiišlvn ali pa da naravnost lastniku, katerega ime je zapisano v notesu, proti postavni nagradi. VI. letnik ročnega .Kažipota . — „Goriška Tiskarna" A. Gabršček »zda v svoji založbi tudi letos 15. decembra VI. letnik ročnega »Kažipota* po Goriškem, Trstu in Istri. Ker je vsebina tega koledarja radi svoje točnosti v podatkih o občinah, obl)»st-uijali, trgovcih, obrtnikih itd. zanesljiva ter jako priljubljena radi žepne oblike, ličnega in okusnega izdelka ter jako v ceno, je postalo splošno zanimanje med slovenskim občinstvo tako, da ga ni uradnika, trgovca ali obrtnika sploh, kateri ne bi vedno rad imel pri sebi to kaj priročno in posebno na p. tu in v trgovini jako koristno knjižico. — čutimo torej potrebo, da se izda tudi letos vočni »Kažipot" ter vabimo tem potom vse one &r. trgovce in obrtnike v Gorici in na deželi, katerim je na srcu, da bi njihove obrti vedno bolj vspevale, naj bi se posluževali tega »Kažipota* za priporočevanje svojih obrti in strok, to tembolj, ker smo postavil jako nizke cene, namreč celo stran za 6 gld., pol strani pa 3 gld. 50 kr. Z ozirom na to, da vdobe naročniki »Soče* ta »Kažipot" kot novoletno darilo ter da tiskarna pokrije stroške edino le z oglasi, se nadejamo, da gg. trgovci in obrt-tniki ne opuste te prilike ter se odzovejo mnogoštevilno, to tembolj, ker vsprejemamo edino le narodne in poštene tvrdke. Vsakdo, kateri oglasi svojo obrt ali trgovino, vdobi jeden iztis »Kažipota" zastonj. Oznanilo c. kr. finančnega ravnateljstva v Trstu. — V smislu § 200. zakona od dne 25. oktobra 180G. drž. zak. štev. 250. so dolžni posestniki hiš, v katerih se stanuje, ali njih namestniki predložiti davčni oblasti v času. ki ga določi deželno finančno oblastvo, izkaz vseh v hiši stanujocih oseb; izkaz mora bili urejen po stanovanjih, od nosno prostorih za kupčijo; pri poslopjih, ki so dana v najem, je treba navesti tudi najemnino in i ;orebiUie pod-najemodalce ter označili ime in vrsto poklica ali pridobitka stanovnikov. Podnajemodalci morajo naznaniti svoje podnajemnike in najemnino, ki jo ti zadnji plačujejo, gospodarski glavarji (družinski glavarji) pa vse k njih gospodarstvu spadajoče osebe, katere imajo svoje dohodke. V smislu omenjene zakonske dolof.be in člena 39. i/.vršitvenega predpisa k drugemu poglavju označenega zakona, razglašenega v državnem zakoniku štev. 108. iz leta 1897, se s tem pozivajo padi pripravljanja priredbe osebnega dohodnega davka za ielo 1900. posestniki hiš ali njih namestniki, da oddaja omenjene izkaze, in sicer v neposrednje-državne m mestu Trstu in v okoličanskih ob- *) Ali na katoliški podlagi? Predsednik katoliškega društva bo to pat. vedel, kaj? Hudomušni stavec. činah pri c. kr. davčni administraciji v Trstu, v pokneženi grofiji Goriško-Gradiščanski in v mejni grofiji Istrski pri pristojnih c. kr. okrajnih glavarstvih od 1. do 31. oktobra 1899. Do ravno istega roka morajo podnajemodalci, odnosno gospodarski glavarji, iz-gotoviti gori imenovane podatke. Stanovnike je izkazati po stanju, kakor je bilo dne 1. oktobra 1899. - —*-• IIzojDfiLaZfifc izkaze ' lastnikov hiš, ki so dane v najem, »in takih, katere lastnik rabi sam, kakor tudi oni za izkaze podnajemodal-cev in gospodarskih glavarjev se dobe brezplačno pri pristojnih davčnih oblostih I. stopinje, (tedaj v Trstu z okoliščanskimi občinami pri c. kr. davčni administraciji; na Geriškem-Gradiščanskeni in v Istri pa pri pristojnih c. kr. okrajnih glavarstvih). V smislu člena 39. omenjenega izvr-šitvenega predpisa morajo vsi najemniki, odnosno gospodarski glavarji, stanujoči v hišah, danih v najem, izkaze, ki jim je napraviti (stanovalske izkaze), oddati hišnim posestnikom, kateri potem sestavijo na njih podlagi svoje izkaze (hišne izkaze) ter jih potem oddajo pristojni davčni oblasti. Ako so uzorci, ki jih sestavijo stranke, odnosno gospodarski glavarji (stanovalski izkazi) in koje je priložiti uzorcu hišnega posestnika (hišni izkaz), primerno izpolnjeni,ni treba njih vsebine prepisovati še "posebej na hišno izkaze. Teh obveznoslij najemodalcev so pa oproščeni posestniki hrtlelov in goslilnic glede potnikov, ki so pri njih ustavljajo, ako isti pri njih no bivajo daljo nego tri mesece neprestano. Določbo kazni zaradi odrecenih ali vedo napačno danih podatkov glede hišnih stanovnikov obsega § 147 zakona od dne 25. oktobra 1S90 drž. zak. štev. 220. Isti se glasi: »Kedor odreka po smislu § 200 tega zakona od njega zahtevano pojasnilo o prebivalcih kake hiše, ali je da vndoma napak, se kaznuje z glnoo do 200 gld.* Društvene vesti. »Slovenska Čitalnica v Gorici" priredi v nedeljo 8. oktobra v svojih prostorih konceil, na kateri opozarjamo že danes. Vspo-red prihodnjič. »Goriška ljudska posojilnica je imela do konca septembra t. 1. skujmegu prometa gld. 1,0I8.772,29. Meseca septembra je bilo prometa gld. 112.112'08; posodilo seje .si mukam gld. 12 810; vrnena posojila znašajo gld, 10,701.75. To številki« dosti jasno govore, da zavod napreduje vsestransko. Kolesarska dirka. — Opozarjamo na že naznanjeno dirko kolesarskega društva »Gorica", ki bo v nedeljo dne 8. t. m. od goriške milnice pri topničarski vojašnici do pokopališča v Mirim. Razpisane, so 3 nagrade. K dirki s; je prijavili vsaj 3 dni poprej. Po dirki bo čitalnična veselica. Okrajna posojilnica v OrmožI, regi-slrovana zadruga z neomejeno zavezo, je imelo od začetka svojega poslovanja od 15. julija 1899. do 15. septembra 1899. denarnega prometa 80.82*'* K. 53 h. — Zadružnikov je pristopilo 125, ki so vplačali deležev 2500 K. — Vložilo je 48 strank vkup 39.75G K. 3G h.; izposodila si je 105 zadružnikov 25.100 K. Opomba. — Posojilnica obrestuje hranilne vloge s 4Va% od 1. in 15. vsakega meseca ter jih kapitalizuje polletno, Rcnlni davek plačuje posojilnica sama. — Posojila dajejo se zadružnikom na osebni kredit po G$, na hipoteke pa po 5VS%- .Kmetijsko društvo" v Št. Petru pri Gorici je imelo svoj prvi občni zbor dne 24. septembra I. 1. v laslnih prostorih. Pred volitvami je č. g. Josip Ličan prečilal in po domače razlolniačil društvena pravila. Nato so se vršile volitve. V odbor so bili izvoljeni naslednji možje: 1. načelnikom Franc Gor n i c, odbornikom, 2. Jane:; HI; žica. 3. Andrej Meri j a k, 4. Andrej Blaži ca, 5. Andrej Bizjak, 6. Miha Reščič, 7. Jožef 13 laži ca, 8. Janez Fur-lan posestniki iz Št. Petra, in 9. Ivan Ba-tistič, trgovce in župan iz Gor. Vcrtoibe. V razsodništvo so bili izbrani: 1.. Anton Fur'lan, 2. Jožef Blažica, 3. Janez B u-folin, 4. Jožef Marteljancin 5. Janez Neme e, posestniki v Šf. Petru. V nadzorništvo so bili enoglasno izvoljeni: Nj. ekcelencija Franc grof Goro-n i n i - Cronberg, blagord. g. Anton J a k o n-čič, veleposestnik, preč. g. Anton Beri o t, župnik na Vogcrskem, veleč. g. Ed. Štre-kclj, vikarv iz Vertojbe, č. g. Josip Ličan, kapelan v Št. Petru. Razven tega sta se določila po dva zaupna moža za Vogersko, za Gor. in Dol. Vertojbo. Društvo je pričelo poslovati včeraj. Razgled po svetu. Novo ministerstvo. — Včerajšnja poročita so kazala, da bo lista novih ministrov sestavljena tako: Groi Glaiy, dosedanji staj, namestnik, za predsedništvo in poljedelstvo, grof Welserscheimb za deželno hrambo, vitez Wittck za železnice, dr. Korber notranje reči, viiez Harle', voditelj minister stva za pouk, dr. Sli bral, voditelj mini-sterstva za trgovino in Kindinger, dosedanji predsednik prizivnega sodišča v Trstu, voditelj ministerstva za pravosodje. Minister-skega portfelja za finance noče nikdo sprejeti in istotako noče v takem kabinetu sedeli noben Poljak kot minister za Galicijo. Novo ministerstvo ima biti le prehodno. ! Odpravijo se na vsak način jezikovne na-redbe, izvolijo se delegacije, in stori se vse, da bi drž. zbor mogel redno delovati. Potem pa izgine to ministerstvo ter napiavi pot parlamentarnemu. »Information* trdi v vsaki številki, da je; desnica solidarna ter je ne bo mogoče razrušiti. Na Češkem je opazovati splošno gibanje, da naj CešfcTposIanci stopijo v najstrožjo opozicijo. Ministerstvo je sestavljeno kakor gori navedeno. Dopolniti je isto tako, da ministrom za Galicijo je imenovan ministerijalni svetnik Ghledovski in sekcijski načelnik pl. Kniazolucki je prevzel vodstvo finančnega ministerstva. Predsednik eksekutivnega odbora desnice Javvorski vabi načelnike klubov večine na posvetovanje dne 5. t. m. Bivši finančni minister dr. Kaizl je izdal okrožnico, v kateri navaja vso to, kar se je izvršilo v času, ko je bil on finančni minister. Baron Dipauli se je že poslovil od uradnikov trgovinskega ministerstva. Grof Thun dobi povodom svojega odstopa veliki križec Štefanovega reda, ostali ministri pa bodo odlikovani z redom železne krone prve vrste. Raznoterosti. Državni zbor bo sklican na dan 13. t. m. — Arhidijakon Milojc Barjoktarovič v Belemgradu je bil obsojen v l&lelno ječo radi veleizdaje. — Neki Oger je iznašel aparat, s katerim je mogoče v jedni uri 100.000 besed brzoja-viti; doslej je bilo mogoče le 1500. Poskus so napravili le dni med Budimpešto in Berlinom, in se jo sponesel. — Obsedno stanje za Belgrad in okolico je odpravil kralj Aleksander z ukazom od 1. t, m. — Kuga v Egiptu jo popolnoma ponehala, Iz Carigrada poročajo, da v vilajeli Aidin je porušil potres 12.900 hiš; ubitih jo bilo okoli 800 oseb, ranjenih pa okoli 700. Avstrija — golDim država Nemčijo. — Nemški list »Tilgliche Rundschau*, ki je »u n p a rt e i i s c h e Zeilung", govori v svoji 22t>. štev. od 2«. pr. m. o tlmdu zveze nemško nacijonalnih trgovskih pomočnikov v Hamburgu. Ta zveza jo jako močna ter šteje nad 30.000 članov po vsej Ncmčji. Ta zveza je čutila potrebo, na svojem shodu spomnili so tudi avslrij.skili razmer ter po-sliti Seho norerju posebno izjavo, V tej izjavi Mamo med drugim lo: Zvesti nemški mož, Paiil de Lagarde, pravi v svojih nemških spisih: »Avstrija /e zdavnaj nima nobenega načela obstoja. Ne vemo, čemu je sploh lu*, ter dostavlja: »Ni druge naloge za Avstrijo razven te, da postane se lil na država Ne m či j e!" Ta nemški list pravi, da na te( besede ga spominja vsaka vest, ki pride z nemško-češkega bojišča v Avstriji. Ako se posreči Čehom vžgat i Avstriji slovanski značaj, tedaj da Nemci ne izgube samo milijonov nemških rodnih bratov, temveč izgube tudi svojo »Ostmark* kol svoje naravno selišče. To pa bi značilo za njih glede na vedno rastoče ljudsko število, vsled česar zmanjkuje krajev za obstanek, veliko nevarnost, kakor tudi za bili ali ne biti nemški državi. Zaradi tega smatrajo sedaj bojujoče se »Ostmarkarje* za sedanjo predstražo celega nemškega naroda ter ne žele ničesa bolj od tega, da se posreči nemški brezobzirnosti in odločnosti, nazaj si prisvojili staro državo. Brez nemške Avstrije je vspešen razvitek Nemčije memogoč. K prihodnjim viharjem v državnem zboru pa kličejo Schonererju že naprej: »lleil und Sieg"! Tako misli trgovska mladina in ž njo brez dvoma trgovci v Nemčiji, ki smatrajo Avstrijo kot državo, v katero izselijo vse liste trgovske moči, katerih imajo doma preveč. Ti naj bi odhajali v Avstrijo ter isto držali nemško. Ne računajo slabo, zlasti Če se pomisli, da naša država strašno malo stori baš glede na trgovino, katera nikakor ni tako razvita kakor pri sosedih Nemcih, in ludi ne bo, dokler bomo živeli v samih krizah in dokler se ne izvrši naraven proces, da Avstrija pokaže svoje slovansko iice. Prepričani smo, tia potem bo v Avstriji vse drugače tako, da se nehajo Nemcem cedili sline po avstrijskih deželah, poletu pa naj oni žive malce ob krizah. »Slovro Polskie" pripoveduje o av-dijenci desničarjev pri cesarju, Ko je neki načelnik z desnice v pogovoru s cesarjem omenil, da kljubu temu, da ga veže dolžnost, klanjati se osebni volji Veličanstva, bo pri-meran delati opozicijo novemu ministersivu se je cesar na ta odgovor obrnil tor od*el iz avdijenčne sobe. »Slovanske cvetke". Polpouri po slovanskih napeviu za glasovir, zložil Viktor Parma. Gena 3 K. Zaloga in lastnina Otona Fischerja v Ljubljani. Zvezek obsega več. znanih slovenskih narodnih pesmij, kakor »Oj ta soldaški boben", »Žežnimka kuka", »V nedelj.) zjutraj vstala bom", „Pu3ti.a nedelja", »Po gorah je, ivje", da'je »Strune milo se glasite«, »Složno, složno brsčo mita", »Lepa mali, mlada mali", »Luna sije", »Bratje Siavjani nad vrage", »Tiha luna jasno sije", »Naprej zastava Slave", »Pnv misli se pa pij in rujno vince lij" (Srbska narodna), »U boj, u boj", in jedno češko narodno. Poleg tega je izšla koračnica Mladi vojaki" za glasovir (s petjem ad hbitum). Po besedah Jos. Stritarja zložil Viktor Parma. Gena gld. — 60 kr. v, Skladbe Vik. Parme so pri slovenskem občinstvu jako priljubljene, in brez Sv^be se priljubita tudi ta dva zvezka, saj prvi obsega lepe naše narodne pesmi, in,koračnica iz »Rokovnjačev bo gotovo' tudi ugajala. Opazka: »Dovoljenje igranja sepridr^ žuje" se nam ne zdi umestna, ker zaka* sjg-}' pa prodaja taka reč, če ne zato, da se jo sme igrati svobodno. In s trgovskega stališča je ta opazka povsem neopravičljiva, kajti kdo bo kupoval reči, za katere bo treba vsakikrat posebej iskati dovoljenja igranja, ako se le na vspored postavil! V ostalem pa so skladbe vredne vsega priporočila. ., ,.&* ,ni^ »*h»I ne M smeli pogfroSuti najboljših dveh ljudskih in domačih sredstev, namreč: Dr. Rosa balzam za želodec in pražkodo-mače mazilo. Ista se dobila, tudi v goriških lekarnah. Oddd se v najem dve sobici s pohištvom, eventuelno b hrano. Najraje se da dvema dijakoma. Natančneje se izve v ulici za vojašnico Stv. 5, It. nadst. Dobro ohranjene sode (ležake) in gospodarske vozove, kakor tudi lop les trd in mehek ima na prodaj Osli rim i št vo, Praschnlkarjov dvor pri Kamniku, Kranjska. Trgovina « jodilnlm bfegom G. F. Resberg v Gorici, v Kapudiiskt ulici nt. U ter podružnici na Kornu Stav. 2 uriporoUfa to-lo Wugo: 8ltdkor Mvo — ril malt — popor — iv«5« — olje - Škrob — Jefimon kivlno prlmeio — moko — grlo drobno In dobole otrono — turiloo — i6n — aol •- moko n pitanje — kl» — toplo — oamont bakreni vHrlJol Itd. 8 10 8 Zaloga pristnega dalmatinskega žganji a« debela ter pristna« firni^a tu IibIokh vtim, Gostilna »Pri Rajtiu" v Gorici na Kornu., Podpisancc si dovoljuje naznanjati si. občinstvu, da ju prevzel dobro 2nano gostilno „!*ri Kajlm" na Kornu; vse prostore je popolnoma prevredil in olepšal. — ToCi izvrstna bela in Črna domaČa, vipavska in hriska vina ter vedno sveže marčno pivo; v. izborno huhinjo lahko postreže gg. gostom in o vsakem dnevnem Času z mrzlimi in gorkimi jedili. Ima tudi obširne prostore za voznike ter lepa prenočišča va popotnike. Skrbel bode in se trudil zadovoljiti gospode goste s hitro postrežbo, uktisnitni jedili ter pristnin vinom, Se toplo priporoča udani Josip Dr železnici na vw l raje nvslro - i-pcrslse monarhije v sodih od nn ilrnv fHjiroj. ft.i znlilcvo pošilja tudi nzorrc. Cen« zmtrn*. Posfroiba poštena. Špedicijska poslovniea Gašpar Hvalic v Gorici r Mi Minili it 12. t ODLIKOVAN fotografski ateliei jUtan 3«five k na Pravniku štev. 11 v Goriei, podružnica n» Ac -8 Mirodilnica (tirogerija) , v Tržni »lici v pt>»li»». oferož. sodišča je bogato založena %bbaomna\%ot\U ^%z Ivr noro na drobno in debelo po skromnih 1-i'imli po zlnsLi barve salu- in oljnate, nniliuc in lcs-na barvila za obleko, bronze; pokosil (liike). sumilo, kil. klej, vollič. razne ki\.- j (le. fini temeni portlandski. čopiče, .šč-L-ti, ole- j traic za nos?«, 3al»ioii<% zamnško, j,'"!'«, milo: • svečo, vžigalice, petrolej; naifinojn žveplo in . hnkreiu viirijol; cevi in dnijU-re."i, iz kavčuka ! ¦f-iiiošc); razne soli, zdravilna zelišča, mineralne j Vodi*; o dikc (i}unie), cerkveno kadilo in kol lnimor-o dišeri sloraks; lažna •'islila, sjlidila • n nia?ilii; prepase za kilo, obveze in drugo kirutjrii'tio opravo, pogačo za pno; loaletno n-ilo »n dnino li-podiSeO« blajro (parfumerije.); po-Ircbščine za fotografijo iUl. Odda se v najem soba s pohištvom. Vsprejeina se edino gospoda, kateremu se lahko postreže tudi s hrano. Soba ima prost uhod. Več pove naše upraviiisfvo. i^arol prašči^, pekovski mojster in sladčicar v Gorici na Kornu št. 8. Priporoča isakovrshm pecivu, kolače •/» birin.tiice. lorle i. f. d. Priporoča se slavnemu oi)čin**U'ii za mno^obrojnn naročila ter obljublja solidno postrc/l o po j;tko '/ircriiih cenah. Glej! Glej! Čuda mm- Edina slovenska tovarniška •iv zaloga pravih, dobrih, finih mm- šivalnih strojev za vse stroke mm- šivanja. V zalogi se vdobijo tudi posamezni deli po jako nizki ceni. Šivanke se prodajajo ducat za šiviljo po 30 kr., za krojače /fitonia" 45 kr. in za čevljarje 50 kr. Tudi imata v zalogi več kot 100 šivalnih strojev in dvokolo«, pa tudi pušk in samokresov. Dobrota naših samokresov se je pred kratkim izvrstno spouosla. Edina popravljalnim šivalnih strojev iti dvokoles. Za dobroto poprave se jamči. Za dobroto šivalnih strojev se jamči 5 let it: pol« S a piiporovai-i z odličnim spoštovanjem Saunfg & Dekleva V Gorici. Nunska ulica 14-15-16. ff ?! 11)1 predmetov za samo gld. 2, 1 krasna pozlačena ura, jaiin'enn lii lcln. 1 pnzlarena verižica. 1 krasen elui za smodke. 1 fino toab-lno obrobljeno zrcalo s pnkKvalom. 1 noles vezan v angleško platno. 1 oprava z.peslnib jramlmv iz doiible-z ala f. vrste. t oprava naprsnih punibnv h dnuldc-zlala 1. vrste. 1 par uhanov iz double-zlala I. vrste z vdelanimi biseri. 1 zelo koristna pisalna oprava. I ioalelno milo prijetne vonjave. 72 najboljših jeklenih peres. 2f> finih pismenih zavitkov. 2.'» pol finega pismenega papirja in ;")() koristnih predmetov za -.'ospudinji*. Imenovanih 1"! krasnih pivduielov ra/.pf»iilja 7:\ samo 2 ifold. (ura .--nina slane, toliko) Švicar«!,;! izvnžua hiša SCHEIIER, Krakeva Josefsirasse št.v. -|(J. Kar ne u»aja se spiejema u:\y.n\ v teku S i Ilnstrovaui ceniki ziistonj In fianko. Oskrhništvo posesLva barona Evge-nija Hilter-ZaliOTiy v Monaslerii pri Ofrleju prodaja : teleta lKijimenilnejših jnlcrnib pasem in pre š ičke za rejo in za pitanje /.namenile Vorkshirske velike pasme. tti" Dr. Rosa balzam Pražko hišno mazilo za žalodec «- js splošno, že SO let znano domača zdravil«*, katero pospešuje tek, olajšuje prebavo in tanko odvaja. Pri n duenai vporabljanjn ojučnji' p.%. bavne organe in dr>i v pravem toku. Velika steklen. 1 gld.. mala 50 kr. S pošto 20 kr. vf% je staro, najprej v Vragi njiorabljcvano liišno zdravilo, katero vzdržuje čiste rane in jih tudi nbviiiujc necislolu; ter nldnzujoic deluje na vroiino ier bolečine. V obrokih po 35 in 25 kr. S pošto 6 kr. več. Pozor! fsjjl^jjjfoga so «i«n\iiic»vnni s gt-avei> nnli<:nie*r.n >n 7-itnnilr» priznano P\$ilnn znamko. Glavna zalega: Lekarna B. FURSNER-ja, c. kr, dvornega zalajatelja „pri črnem orlu" v Pragi, Mala slrana, m voglu Spamerime ulice, potem v Gorici v lekarnah Crist^^letti, Glmbieii, Pontoni in p]. Gironcoli. »*• llnevno razpošiljanje po pošti.— */ft!o;rii veseli lekmnah Avstro-O^eiske. LQ Dobroznana gostilna fa AKTOMA VODOPiVCA V S pIBDOGlŠBl, katera toži prislna bela in črna vi«a iz Vipavske doline. liUliiaja domača % okusno pripravljenimi jedrn i. li pretber-trst" ^ via Geppa štev. 5. * ---- 1b Spedicijska in komisijska paslovnica. Vspr »>i me *$ vsakovrstna zastopstva. Priporofa so slavnemu slovenskemu trgov- dfk skeinu svetu in diugcmu občinstvu za vsako vrste rfi, pf».siljat\e hodisi o dovažonju v Trst ali izvažanju dfa iz Trsta. Preskrblja vse potrebne manipulacijo tia tijfr rarinskili nradili, vsprejcmljo hinpo v pohrano. d§» Oprt na veliko izvežbaunst, pridobljeno v ^ lO-leinoni dolovnnjn v tej stroki, '/apolovlja lahko dL najlofncjo postrežbo. dj^ R. Pretnar. ¦t SHT- Korespondenca se voHi v slovenskem, hrvatskem, češkem, nemškem in italijanskem jeziku, "^•fll <^ ???^^^^***?^******??*****:**SI g Prva slovenska trgovina z železjem x 3C v Gorici jL 0 KocjGdic &; Zsuee © fih (prej G. Darbo) tfj^ 0 gj^- pre(} nadškofljo št. 5. -"^fli ® ©Priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo najboljšega ffifo ©štajerskega želsza, železne, etnkaste, pocinjene iti medene plo- ^J ščeuine, orodja za razne obrti in pohišnega, sledilna ognjišča, HM ^^ peči, cevi fn predpečnike, nagrobne križe. ^T V5r Vsakovrstne okove za pohištvo in stavbe. Prevzemata vse $gJF <» naročbe za vsakovrstne stavbe in druga podjetja. J* 10 Glavna zaloga za Gorico in okolico Ifil izdelkov c. kr. priviligovanih livarn. ® Pripoznano najboljših patentovanih kotlov gosp. Nussbaum- j @P v Ajdovščini po tovarniških cenah. Jgk Edina zaloga s? najboljšega koroškega Acalon in Brescian-jekla. q| /aloga Pertland in Roman-Cementa, kmetijskih strojev iz jgk pivih tovarn. {5} Kupujeta staro železje in kovine po najvišji dnevni coni. ^\ ©0»30®0l30000000000000(|)@