Političen list za slovenski narod.
P« polti prejema« velja: Za celo leto predplaSan 15 gld., xa pol leta 8 (Id., za četrt leta 4 (Id., za en mesee 1 (Id. 40 kr.
T admlniatraeljl prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., m pol leta 6 fld., ia de trt leta
3 (ld.. m en meiec 1 (Id. V Ljubljani na dom poiiljan velja 1 (Id. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr.
i
Naročnino in oznanila (inserate) prejema »pravniško in ekspedieija v „Eatol. Tiskarni"
Vodnikove ulice št. 2.
Rokopisi ie ne VTačajo, nefrankovana pisma ie ne sprejemajo.
Trednlitro je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17.
liha j a Tiak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob */,6. uri popoludne.
Štev. 150.
7 Ljubljani, v torek 11. julija 1893.
Letnik XXI.
Shod južno-štajerskih Nemcev.
V nedeljo je bil v Celju shod dolenje-štajerskih Nemcev. Po poročilih nemških listov se je sešlo kakih petsto oseb, v resnici jih je seveda bilo precej manj.
Bilo je sevčda več nemških deželnih in državnih poslancev, potem pa županje iz nekaterih južno-štajerskih nemčurskih mest in trgov. Došlo je tudi nekaj telegramov, kakor je že navada ob takih prilikah.
Mej drugim je shod brzojavno pozdravil deželni glavar Wurmbrand. Mi dobro poznamo tega gospoda, zato se temu ne čudimo, ali mislimo pa vendar, da se njegovo postopanje popolnoma ne vjema t njegovo visoko stopinjo; kot deželni glavar bi vendar moral biti nad strankami in vsem jednako pravičen.
Ta shod je vsekako neko izzivanje Slovencev, in zatorej bi bilo le umestno, da bi deželni glavar bil njegov pozdrav opustil, ker si je mogel misliti, da vsled tega zgubi velik del dežele zaupanje vanj.
Kakor je znano, grof Wurmbrand hrepeni po tem, da se delokrog deželnega zbora, oziroma deželnega odbora, kolikor moč razširi, da se tako tudi povzdigne veljava njegove stopinje, ali zato bi pač potreboval zaupanja in pomoči vseh deželanov. Pri takem postopanju pač nobena stvar ne more vleči Slovencev v Gradec. Vsaj že to, da graški podžupan pride na tak shod in ga župan štajerskega glavnega mesta brzojavno pozdravi, nas Slo-veneev ne more navdajati z zaupanjem.
Predsednikom shodu je bil voljen baron Ha-ekelberg, ki je otvoril shod s hochklicem na vladarja.
Perovodja Stepischnigg je potem prečital resolucije, v katerih se izražajo načela in smer politike južnoštajerskih Nemcev. Mi jih objavimo drugi pot.
O teh resolucijah je izpregovoril drž. poslanec dr. Foregger, ki je tožil, da Nemci tiče v kosmo-politični luži prejšnjega stoletja.
Zatrjeval je, da se Nemci ne bore za to, ker so Slovani izpodrinili Nemce z nekaterih dobro plačanih mest in se nemškim sinovom oži polje za državljansko delovanje. Nemci se bore le za narodno posest. Vedo pa dobro, da zguba nekaterih mest pomenja zgubo narodne posesti, ker se s tem pospešuje poslovanjevanje. Bridbo je tožil, kako se je poslovanilo več mest, vasij, da cele pokrajine, ki so se nedavno bile nemške. Trdil je, da je boj za nemštvo, boj za Avstrijo, in posebno naglašal, da je naš vladar v 1859. letu izjavil, da je nemški knez. Seveda tega Foregger ni omenil, da so tedaj bile druge razmere. Avstrija je bila v nemški zvezi in cesar je tedaj kot avstrijski vladar bil nemški knez. Govornik je nadalje izvajal, da se Nemci borč za Avstrijo, če se bore za nemškega notarja v Celju. Vlada je izrekla, da Celje in Celovec nista nemški mesti, ravno tako utegne še reči, da Gradec ni nemško mesto in vsprejemati bode morali nemške vloge. Klical je Nemce, da naj se odločno upro nikdar sitim Slovanom. Klical je Nemce k slogi proti nevarnosti, ki prete jim od Slovanov. Naglašal je seveda večkrat nemški značaj naše države. Zbral je vse stare fraze, ki jih je že kdaj govoril.
Drugi govornik grof Sturgkh je pa videl v Slo-vanstvu največjo nevarnost za državo in je trdil, da so le Nemci pravi steber države. V jednakem smislu je govorilo še več govornikov. Resolucije so se jednoglasuo vsprejele. Pri sklepu je predsednik baron Hackelberg zopet naglašal složnost Nemcev, ki se je tukaj pokazala. — Seveda to bode ostala le lepa želja. Na Dolenjem Štajerskem so Nemci pač složni, drugod pa se bodo prepirali med seboj, kot so se dosedaj. Na Spodnjem Štajerskem pa tudi ta shod ne bode zadržal probujenja Slovencev. To nemštvo je le umetno in se le umetno vzdržuje,
LISTEK
Dubrovnik — jugoslovanske Atene.
Spisal Janko Griear.
(Dalje.)
Dubrovnik je torej najznamenitejše mesto za razvitek hrvatske literature. Ko je bil v 7. veku razorjen Epidaurus, znamenita naselbina rimska, ustanovili so Epidaurani dve milji proti severu novo naselbino — Dubrovnik. Mala romanska naselbina v Dubrovniku se je pojačala s sorodnimi življi dalmatinskih otokov, a pribežalo je v Dubrovnik tudi mnogo meščanov iz razorjenega Soluna. In tako se javlja mesto Dubrovnik v svojem začetku kot romanska obč na, v katero je, kakor v ostala mesta dalmatinska, že zarana jel prodirati hrvatski živelj.
Kako se je lepo razvijal Dubrovnik, priča to, da že v 9. veku nadkriljuje dalmatinska mesta. Preko Dalmacije so držali poti, po katerih je šla trgovina mej vzhodom in Italijo, to najnaprednejšo deželo srednjega veka. Dalmatinska mesta, posebno pa Dubrovnik, vzdržavala so to zvezo mej vzhodom in zahodom. Preko Dubrovnika so držali že od pri-rode označeni karavanski poti v Bosno, Srbijo in droge države na balkanskem polotoku. Teritorij mal, zemlja pusta, kimenita. katera rodi le oljko in
nekoliko vina, žita skoraj nič, ni mogla prehranjati svojega prebivalstva. Italija je je mamila s svojim bogatstvom, a plodovitne sosedne oblasti, obljudene s slovanskim prebivalstvom, ponujale so mu obilih pripomočkov za življenje. In tako se je prebivalstvo prijelo morja in lotilo trgovine, katera mu je do-našala bogatstva, naobrazbe in svobode. Posebno je vspeval Dubrovnik, odkar se je otresel varstva beneškega in se stavil pod varstvo ogersko-hrvatskih kraljev (1358—1526).
Zastave trgovske mornarice dubrovniške so se vile po vseh morjih, Dubrovnik pa je krepil svojo trgovino s trgovinskimi pogodbami iu naselbinami, razsutimi ne le po Evropi, marveč tudi po Aziji in Afriki. Kako močna in bogata je bila dubrovniška republika, razvida že odtod, da je bilo v drugi polovici 15. veka redno shranjenih v blagajnici do 7 milijonov dolarjev. Kako je bila dubrovniška mornarica jaka, vidi se iz tega, da je bilo pod Karo-lom V. do 300 dubrovniških brodov (v 16. veku). Dubrovnik, dasi obkrožen povsod od silnih in pohlepnih sosedov, umel je ne samo svojo neodvisnost in svobodo čuvati, marveč si je znal pridobiti tudi spoštovanja in ugleda v svojih neprijateljih. A tudi rimski papež je vsikdar branil in zagovarjal pravice Dubrovčanov, ker so bili oni vselej verni cerkvi.
Seznanjajoč se s tujim svetom gledali so Du-
od tod pa tak strah, če Nemci le jedno uradno mesto zgube.
Presežek pri hrvatskih državnih dohodkih.
Iz Zagreba 9. julija.
Hrvatska opozicija v deželnem zboru ni pro-pustila še nobeno leto, da ne bi prigodom razpravljanja letnega proračuna povzdignila svojega glasu radi krivične manipulacije z dohodki kraljevine Hrvatske pri ogerskem finančnem ministerstvu. Med poslanci si je pridobil posebno mnogo zaslug v tem pogledu dr. Frank. On je dokazal s številkami, da so dohodki kraljevine Hrvatske mnogo veči, nego se vodijo v računih v Budimpešti, iu da je grda laž mažarskih šornalistov, da Ogerska vzdržuje Hrvatsko. Celo naši mažaroni so zdaj prepričani, da ima Hrvatska toliko dohodkov, da čisto pošteno izhaja. To je priznal v zadnjem saborskem zasedanju sam veliki župan zagrebški St. Kovačevič. Da bi kaj od teb dohodkov preostajalo, o tem do zdaj mažaroni niso hoteli verovati. Pa kaj se je te dni zgodilo? Dokazalo se je pri odobrenih letnih dohodkih za 1890—1892, da ima Hrvatska presežka dva milijona goldinarjev. Tedaj v treh letih dva milijona presežka, pa vendar se je vedno trdilo od ogerske strani, da je Ogerska le na zgubi v zvezi s Hrvatsko. Zdaj pa je priznala sama ogerska vlada, kajti v finančnem ministerstvu se je prišlo temu presežku v sled, da je Hrvatska aktivna in ne pasivna zemlja. V poslednje seveda ni nobeden veroval, ali zlobni naši protivniki so bajko o vzdržavani Hrvatski neprenehoma širili, da s tem dokažejo, kako velikodušni so Mažari, da hočejo s Hrvati živeti v zvezi. Radovedni smo, kaj poreko naši vladni časopisi o tem dogodku. Dokazovali bodo seveda, da je ta presežek nastal vsled izračunanja Ogerskej predane zemljiščne odveze in pa točarine. Ali ravno to pa
brovčani, da prenese, kar so videli dobrega, koristnega in plemenitega mej tujci, posebno v napredni Italiji, v svoj domači kraj. Hoteč, da v duševni pro-sveti nikakor ne zaostanejo za Italijo, katera je bila takrat učiteljica vsi zapadni Evropi, klicali so od ondot učitelje in pošiljali svojo mladež na ondotne visoke šole. In tako vidimo ne samo dijake, marveč tudi učitelje Hrvate na visokih šolah, ne le v Italiji (v Benetkah, Florenci, Perrugiji, Rimu in drugod), nego tudi v drugih deželah, n. pr. v Franciji (v Parizu), kjer je bilo leta 1175 mnogo Hrvatov, osobito Dalmatincev, glasovito ime v tujem učenem svetu, in sieer bogoslovcev, filozofov, zgodovinarjev, matematikov, pravnikov, prirodoslovcev, zvezdoinancev, gramatikov, ki so seveda vsi pisali v latinskem jeziku. Zakaj, komur je bilo do slavnega imena v učenem svetu, ta je moral pisati latinski. Petrarca, najglasovitejši pesnik italijanski stare dobe, pisal je svoja latinska znanstvena in pesniška dela z večjo ljubeznijo in marom, nego li svoja italijanska dela, dasi se mu dela, katera je ostavil na italijanskem jeziku, še danes slave, dočim se malokdo briga za njegova latinska dela. Ali tedaj so mu ta dela donašala slave po celem svetu. V zahodni prosvetljeni Evropi so vspodbujali in odlikovali književnike kralji, cesarji, papeži, posvet-niki in duhovniki, dostojanstveniki, akademije in vseučilišča.
jih bode najbolje pobilo, kajti zemljiščna odveza je bila hrvatska, pa so jo vladni privrženci podelili
po postotkih mej Ogersko iu Hrvatsko, in vkljub tej podelitvi je vendar ostal še znaten presežek, če tudi je bolji del Mažar vzel. Kolik bi bil presežek, da je ostal ves dohodek, kar edino bi bilo pravično, samej Hrvatski. To pa še ni vse. Po nagodbi se mora vsak dohodek, karkoli ga država dobiva na zemljišču kraljevine Hrvatske po opredeljenih postotkih podeliti. Ali teb propisov se Mažari ne držč, nego pobirajo vse dohodke od državnih želemic, pošt, telegrafa, parobrodov itd. le za se. Da je to la Hrvatsko velika zguba pa tudi krivica, more si vsakdo misliti. Posebno krivično je še ravnanje pri železnicah, ki so vendar vse (državne) na zemljišču Hrvatske sezidane z denarji iz krajiške zaklade. Ni dovelj, da si je ogerska prisvojila ogromne vsote krajiškega denarja, nego tudi od letnih dohodkov nima Hrvatska nobenega deleža. Ko bi se pravično računalo, ne bi imela Hrvatska vsako leto le kakih 800.000 gld. presežka, kakor dozdaj, nego gotovo še enkrat toliko. S temi denarji bi se dala pa s časoma lepo urediti naša zemlja, posebno naše reke, ki so dozdaj ostale popolnoma zanemarjene. Pravi poznavatelji Mažarov ne verujejo v to. Le če dobi Hrvatska lastne svoje finance, potem še le bi se dalo kaj storiti za našo deželo. Zatoraj pa je opoziciji ena najglavnejih nalog, da skrbi za to, kako da postane Hrvatska v fiuancijalnem pogledu neodvisna od Ogerske. To je za Hrvatsko bitno vprašanje. Z dohodki svojimi naj se okoriščuje dežela sama, ne pa Ogerska, ki je dozdaj, kakor je videti, pobrala iz Hrvatske lepe dohodke, a investirala ni s tem denarjem pri nas tako rekoč nič. „Samostalne liuaucije" to naj bo geslo vsakega domoljubnega
poslanca na hrvatskem zboru.
*
* *
Vaš dopisnik je v članku „Res croaticae' poročal, da je hrvatski predstojnik za bogoštovje iu nastavo dr. Izidor Kršnjavi radi dvoboja izobčen iz katoliške cerkve. Iz verodostojnega vira sem zvedel, da je dobil tudi imenovani predstojnik odvezo iz Rima ter da ni nič več izobčen. To se je zgodilo že takrat, ko je bil denašnji predstojnik še profesor cerkvene umetnosti na hrvatskem vseučilišču, pa ga bogoslovci niso hoteli poslušati, dokler se ni bil rešil izobčenja. Tudi ni resnica, kar so mu neki drugi listi oponašali, da je Član zagrebške zidarske lože, marveč se je on izrazil, da _hoče to ložo po mogočnosti zatreti. Zdi se mi, da so hrvatski odno-saji v omenjenem članku vendarle malo predrastično opisani, ali resnice je v njem mnogo povedane.
Politični pregled.
V Ljubljani, 11. julija.
Dr. Edvard Gregr truden. Dr. Edvard Gregr se baje misli za nekoliko časa odtegniti jav-uemu delovanju, ker so mu zdravniki izjavili, da mu je potreben mir. Seveda mnogi mislijo, da ta
mladočeški vodja se misli is druzih uzrokov odtegniti politiki. Bati se že začenja, da bode igubil narodovo zaupanje. Sedaj narod Mladočehom če zaupa, aH naj pa pritirajo tako daleč, da se konservativni veleposestniki umaknejo javnemu življenju, bodo pa že volilcem se jele odpirati oči. Bistro-umnejši že sedaj spoznavajo pravo ceno Gregrovega političnega delovanja. Za njegove nasvete pa tudi narod nima pravega pojma. Priporočal je, da bi ustavili plačevanje davka, nehali kaditi avstrijski tabak, ne kupovali od veleposestnikov in tudi na njih posestva delat ne hodili. Poslušalci so sicer vselej ploskali, ko so slišali take nasvčte, ali tega pa vendar nobenemu niti na misel ni prišlo, da bi se v življenju zares ravnal po tacih nasvetih. Gregr torej že mora spoznavati, da njegova politika ne more pripeljati do cilja, ker narod nima zanjo pravega smisla.
Poslanec Hruby je poročal te dni svojim volilcem o delovanju v deželnem zboru. Naglašal je, da slabe gospodarske razmere jednako tlačijo slovanski in nemški srednji stan. Zato bi slovanski in nemški poslanci lahko vzajemno postopali. Tudi narodno vprašanje bi se lahko rešilo, če bi le Nemci se poprijeli načela: Jednake pravice za vse. Cehov v Sleziji pri tem ne vodijo nobene sebične težnje, temveč le branijo svojo narodnost in jezik, pa tudi spoštujejo narodnost in jezik drugih. Tako narodna ideja je etična, moralična, krščanska, pravična, naravna in zares avstrijska. Avstrija bode le tedaj mogočna, če se bodo vse narodnosti mej seboj spoštovale in se po krščanskih načelih mej Babo ljubile, in če bi se oziralo na narodne posebnosti in potrebe. — Vidno je torej, da Hruby spoznava, da le krščanska pravičnost in ljubezen more narediti mir mej Slovani in Nemci.
Nemški državni »bor. Posebno se je opazilo, da je konservativni govornik pri prvem branju vojaške predloge posebno naglašal nezavis-nost konservativne stranke. Govori se, da tega ni storil le iz lastnega nagiba, temveč je bila stranka sklenila, da se ima to posebno naglašati, da bode vlada vedela, da konservativci ne bodo vedno delali tlake vladi, temveč boda hoteli, da se tudi nanje I ozira. Sedaj so jedna najvažnejših strank v držav-I nem zboru in hočejo to ugodno stališče tndi izkoristiti. Pri vojaški predlogi pač vladi ne bodo delali nobenih posebnih sitnostij, drugače pa to utegne biti, kadar pridejo gospodarske, šolske ali pa davčne stvari na vrsto. Tedaj pa ne bodo dopustili, da bi vse šlo dalje po liberalnem tiru. Vlada se bode morala bolj ozirati na potrebe kmetskega prebivalstva, drugače jo konservativci ne bodo podpirali.
Volitve »a bavarski deželni »bor vrše se jutri. Liberalci so se nadejali, da bode katoliški stranki nova kmetska stranka mnogo škodovala, ali kakor kažejo volitve volilnih mož, se nade liberalcev niso izpolnile. V mestih so seveda največ zmagali liberalci. Poleg tega je pa omeniti, da so socijalisti pri volitvah volilnih mož dosegli znatnih vspehov, če tudi je volilna pravica za deželni zbor
Ni torej čuda, da je n. pr. ljubimec kardinala Aleksandra Paruesa, poznejšega papeža Pavla III., Dubrovčan Ilija Crievič (rojen 1463), kateri je, mladenič dvaindvajsetih let, razlagal Flautove latinske komedije v kvirinalski akademije v Rimu v gromovito ploskanje in odobravanje prisotnih kardinalov in drugih učenjakov, kateri je bil malo po-zueje prvi za Petrarco tako mlad v akademiji ovenčan z lavorjevim vencem zaradi svojih latinskih pesnij, ni torej čuda, pravimo, da je ta Hrvat z nekako prezirnim očesom gledal hrvatski jezik. Latinske njegove pesni so mu raznesle slavo po vsi Evropi in mu pridobile sijajnih odlikovanj mogočnih prijateljev.
V Hrvatski sami ni bilo nikjer takih vzpodbu-jevateljev, a tudi pripomočkov ni bilo ; visokih šol ni bilo, a mogotci, ki so se bavili z vsako drugo stvarjo prej, nego z znanostjo. V Zagrebu je bilo sicer neko semenišče, kjer se je vzgajala mladež za svečenike. Za proval tatarskih je pal zavod nizko, učila se je samo latinščina, cerkveno petje, obredi iu nekoliko bogoslovja, v 14. veku pa je pal ta je-dini najvišji zavod v Hrvatski še nižje, pokazali so vrata celo latinskim klasikom, češ, da so nepotrebni . . .
Ivan iz Ravene piše, da so se koncem 14. veka v Dubrovniku še slabo brigali za duševno naobrazbo. V prvi polovici XV. veka je že bolje v tem po-
gledu. Gojiti so se jele humanistiške vede, posebno potem, ko je pal Carigrad (1453) in so si mnogi grški učenjaki morali iskati zavetja v Dubrovniku. Ti so prinesli seboj mnogo grških knjig in poučevali mladino. Velik prekret je nastopil v Dubrovniku, ko so se svetovni trgovini odprla nova pota in je Jadransko morje jelo izgubljati svojo važnost, katero je imelo prej. Trgovina je sicer jela nekoliko pešati, a zato so se začeli Dubrovčani resno zanimati za duševno naobrazbo.
Kakor so skrbeli prej za svoje materijalno blagostanje, tako so stremili poslej po duševni omiki.
Tudi v tem pogledu so se Dubrovčani povajali za Italijo. Ondu- je cvetela latinska poezija, katera je izpodrinjala narodno poezijo italijansko in katera se je jela tako divno razvijati za Danteja (f 1321) in za Petrarke (f 1374). Zatorej italijanski literaturi ni bilo sojeno, da bi se bila dalje razvijala (koncem 13. in začetkom 14. veka).
Tudi dubrovniški pesniki so se lotili latinske poezije in so si nekateri stekli slavno ime v tujini.
Koncem XV. in začetkom XVI. veka se je jel v Italiji dvigati narodni duh in narodna poezija italijanska vzcvetela je vnovič za Ariosta (t 1533), Tassa (f 1595).
Takisto se pojavljajo tudi v Dubrovniku istodobno prvi hrvatski pesniki.	(Dalje sledi.)
precej omejena. To kaže, da je socijalisem ie močno zajedel se v srednje stanove, in,to ee!6 po kmetih blizu večjih mest, kar vzbuja v vladnih krogib precejšnjo bojazen. Posebno velik strah je pa zaradi tega v liberalnih krogih. Liberalci so sami dolgo socijalne demokrate podpirali proti drugim strankam, ali sedaj pa vidijo, da jim že čez glavo rastejo. V novem bavarskem deželnem zboru bodo trije ali štirje socijalni demokratje, dočim dosedaj ni bilo nobenega. To sicer neznatno število je pa v bavarskem deželnem zboru že nekaj, ker sta v njem liberalni in konservativna stranka skoro jednako močni in torej malo glasov odločuje.
Vedno povekšanje vojnih bremen v Nemčiji. Vse kaže, da sedanje povišanje nemške vojske še ne bode zadnje. „Hamburger Nach-richten" že priporočajo povekšanje topništva, ker je francosko topništvo večje od nemškega. Topništvo lahko v boju silno podpira nemštvo. Ker se okrajša aktivna služba pri pešcih, bode pešvojeka slabša, če tudi se vpeljejo četrti batalijoni. Zato je pa potrebno, da se pomnoži topništvo in tako sila izravna. Vladni listi sicer oporekajo, da bi vlada kaj tacega nameravala, ali za take stvari se hitro navduši vlada. Spis v hamburškem listu najbrž prihaja iz vojaških krogov in je gotovo tu izraženo prepričanje precej razširjeno v vojaških krogih, in morda ni dolgo, da za to pridobe vlado, če morebiti že sedaj ni za to, pa se samo še ne upa na dan s svojimi predlogi. Hamburški list zahteva 60 novih baterij.
Ra»mere v Armeniji. Obsodba velikega števila Armencev v Angori bode imela vsaj nekaj dobrih posledic. Diplomacija se je začela bolj zanimati za Armenijo. Ameriške poverjenik v Carigradu je sam bil šel v Armenijo, da se je prepričal o ta-mošnjih razmerah. Po njegovih poročilih, pa tudi po poročilih drugih, je v Armeniji velika nezadovoljnost mej prebivalstvom. Uprava in sodništvo je skrajno slabo in prebivalstvo se močno pritožuje. Sodnije so silno pristranske, to se je videlo tudi pri tej obravnavi; mohamedanca, ki je prilepljal puntarske plakate in so ga pri delu prijeli, niso niti deli pred sodišče. Trditi se pa vendar ne more, da bi mohamedanci bili z upravo dosti zadovolj-nejši, nego kristijani. V več krajih je najboljše razmerje mej mohamedanci in kristijani. Prvi so celo poslednje prikrivali, ko so jih zasledovale oblasti. Vse kaže, da v Armeniji pride do velike vstaje, ako se kmalu ne uvedejo kake reforme.
Socijalne stvari. Kdo je odgovoren pri izstreljavanju ?
Cesto se primeri, da mora kdo v izboljšanje svoje zemlje ali iz drugih vzrokov izstreljavati skale na svojem posestvu. Dotičnik najame v ta namen za to izvežbane delavce in jim preskrbi vsega potrebnega. Sam je neuk in vsekaker mora poslušati strokovnjake, česa je treba, da se delo dobro in varno izvrši. Ce se pa primeri kaka nesreča, potem je kaznovan on in delavci. Važno je \prašanje, kakšno odgovornost more prevzeti gospodar za delo, ki ga ne pozna in je-li se more zahtevati od njega, da ve vsa postavna določila, kako se mora pri takem delu zavarovati, da se ne primeri kaka nesreča. Nam se zdi, da morejo biti odgovorni za to Ie v to izvežbani, strokovni delavci. Oni morajo zahtevati od gospodarja, da jim preskrbi vsa potrebna sredstva in potem — delajo sami po svojem znanju in po svoji vesti. Ker so taka dela za izboljšavanje ali polepšavanje neštevilnokrat potrebna, zato bi bilo pač dobro, da se v tem gospodarjem zakonito ne grozi z nevarnostjo kazni. Te kazni straše druge in zavirajo pravi napredek. Tudi pri drugih delih, katera mora neuki gospodar prepuščati strokovnjakom, bi se morala odgovornost zanj zmanjšati. Lastnika tvornice ni treba spričevala, da je vsposobljen za delo, ki se dela v njej; posestnik pa imej v glavi vse nebrojne zakone stavbinske in druge in skrbi, da se jim ugodi. To je nesmisel!
Zakaj se vpijanjajo ljudje?
Napisal L N. Tolstoj.
I.
Kaj pomeni rabiti omamljajjče stvari: žganje, vino, pivo, opij, tobak, in druge manj razširjene: eter, morfij, mušnico ? čemu se je to začelo in tako hitro razširilo ter se še razširja med vsemi ljudmi, divjimi in izobražonimi ? Kaj to pomeni, da povsod tam, kjer sicer ne pijejo ravno žgaujice,
vina ali piva, vživajo opij (»hašiš") in druge take reči, tobak pa povsod?
Čemu je treba ljudem omamljati se?
Povprašajte koga, čemu je začel piti vino, pa Vam bo odgovoril: „1 uu, diši mi, in vsi ga pijejo," ter nemara dostavil: „da se nekoliko razveselim." Nekateri taki, katerim ša v glavo ni prišlo, misliti na to, kaj delajo, ker pijejo vino, Vam še poreko, da je vino zdravo, da daje moči, kar pa je že davno dokazana neresnica.
Vprašajte tobakarja, čemu je začel kaditi in kadi še sedaj, pa Vam bo odgovoril: „Le tako zaradi dolgega časa, in pa, ker vsi drugi kadijo."
In bržkone ravno tako ti odgovore tudi ti, ki vživajo opij, morfij in druge vpijanljive reči.
Le tako vsled dolgega časa, za zabavo delajo ljudje to. No, naj bi to že bilo zaradi dolgega časa, zaradi zabave, ali zaradi tega, ker vsi to delajo, ko bi bilo treba žvižgati, prepevati, svirati na piščalko itd., torej delati nekaj takega, za kar ni treba uporabljati bogastva prirode, niti zapravljati moči delavcev, ter z delom svojim ne prouzročati očitne škode niti sebi, uiti drugim.
Toda za pridelovauje tobaka, žganja, vina, opija se često med prebivalstvom, kateremu primanjkuje zemlje, uporablja ua milijone najboljše zemlje za žito, da se prideluje na njej krompir, konoplja, mak, vinska trta, tobak, iu milijoni prebivalcev — ua Angleškem osmi del prebivalcev — se vse svoje življenje pečajo s pripravljenjem teh omamljivih stvarij.
Mimo tega, vživanje teh navidezno moč dajo-čih sredstev škoduje prouzročujoč, vsem znane in od vseh priznane nadloge, zaradi katerih umira več ljndij, nago na vseh bojiščih, ali od nalezljivih bo-leznij skupaj. In ljudje vedo to. Nemogoče je torej, da bi se to delalo kar tako zaradi dolgega časa, ali zato, ker vsi tako delajo.
Uzrok temu mora biti nekaj druzega. Vedno in povsod srečaš ljudi, ki ljubijo svoje otroke, kateri radi žrtvujejo marsikaj v njihovo srečo, ki pa pri tem zapijajo na žgaujici, vinu, pivu, ali pa zakadijo na tobaku, opiju toliko, da bi s tem lahko preživili revne in gladne otroke, ali jih vsaj ohranili pred pomanjkanjem.
Jasno je, da če se kdo nahaja v takih okoliščinah, da mora izbirati med pomanjkanjem in trpljenjem svoje rodbine, katero ljubi, in zdržljivostjo pred omamljajočimi rečmi, pa si pri tem ipak le izbere prvo, da ga k temu sili nekaj važnejšega, nego samo to, da to vsi delajo, ali da jim to diši. Jasno je, da se to ne dela le tako zaradi dolgega časa, zaradi zabave, marveč da tiči v tem neki važnejši uzrok.
Ta uzrok, kolikor sem ga posnel iz spisov o tem predmetu, iz opa:ovanja drugih, glavno pa po samem sebi, dokler sem pil in kadil, — ta uzrok je po mojem nazoru naslednji:
V času, ko je človek trezen, zamore često opažati v sebi dvoje različnih bitij: jedno slepo, telesno, in drugo vidljivo, duševno. Slepo živalsko bitje je, pije, diha, spi, plodi in se giblje, kakor se giblje stroj pri delu; vidljivo duševno bitje, združeno z živalskim, samo nič ue dela, marveč ocenjuje delavnost živalskega bitja s tem, da se strinja ž njim, kadar odobruje njega delavnost, da pa živi v razporu ž njim, kadar je ne odobruje.
Vidljivo bitje je moči primerjati z iglo kompasa, ki kaže z jednim koncem proti severu, z drugim proti jugu, katera je v tem svojem položaju s ploščo pokrita. Igle ui videti, dokler se to, kar jo nese, giblje po njenem smeru; kakor hitro pa se igla pokaže izpod plošče, se tudi pokaže, da je to, kar jo nese, krenilo na drugo stran.
Ravno tako je tudi z vidljivim duševnim bitjem, čegar prikazen imenujemo z navadno besedo: vest. Vidljivo, duševno bitje kaže vedno z jednim koncem na dobro, z drugim na slabo, in mi se tega ne zavedamo, dokler ne zaidemo ua kriva pota. Toda treba je le dovršiti nekaj vesti našej uasprotnega, takoj se zavemo duševnega bitja, ki nam kaže, da je živalsko bitje odstopilo od smera, kakoršnega nam kaže vest.
In kakor krmar ue more delati z vesli, jadrami, ali strojem, kadar opazi, da barka ne gre tja, kamor je treba, dokler ne vravua barke po smeru, kakor mu ga kaže igla kompasa, tako je tudi pri človeku, ki čuti, da se je spri s svojo vestjo, premagan po živalski bitnosti, iu da v tem stauju ne more dalje vstrajati, dokler te delavnosti ne spravi v soglasje z vestjo, ali dokler ne zataji pred seboj
očitanja vesti zaradi neopravičenih prestopkov ani-maluega bitja.
Vse človeško življenje obstoji takorekoč it dvojnega: 1. spravljati svojo delavnost v soglasje z vestjo, in 2. skrivati (tajiti si) pred seboj očitanja vesti, podaljšati si s tem svoje življenje.
Jedni delajo prvo, drugi drugo. Doseči prvo, za to je le jedno sredstvo: uravna omika, povečanje duševne luči in pozornost na to, kar ona razsvetljuje; na drugo — skriti sebi očitanje vesti — pa sta tudi dve sredstvi: vnanja in notranja. Vnanja obstoji v tem, da s kratkočasjem odvračamo pozornost našo od očitanja vesti; notranja pa, da skušamo zatemniti in oglušiti samo vest.
Tako, kakor si človek zamore skriti pred seboj nahajajoč se predmet na dvojni uačin, da, ali obrne svoj pogled na druge predmete, ali pa si zakrije oči, ravno tako tudi očitanje svoje vesti zamore človek skriti pred seboj na dvojni način: na vnanji, da odvrne od sebe to pozornost z vsakovrstnimi veselicami, skrbmi, zabavami in igro; z notranjimi pa, da zatemnuje sam organ pozornosti.
Ljudem s topim, omejenim nravnim čutilom včasih popolnoma zadostuje vnauja odvrnitev pozornosti, da ne vidijo tega, kar jim očita vest glede doprinesenih krivic. Toda ljudčm nravno bdečim ta sredstva ne zadostujejo.
Vnanja sredstva ne odvračajo popolnoma pozornosti od razpora življenja z zahtevami vesti; ta zavednost pa nam ovira živeti. Ljudje torej, da bi mogli živeti, zatekajo se k notranjemu, zanesljivejšemu sredstvu, da zatemnujejo vest, katero pa se doseže z ostrupljevanjem možganov, z vpijančljivimi stvarmi.
Življenje ni tako, kakoršno bi imelo biti po zahtevah vesti. Vravnati življenje, da bi odgovarjalo zahtevam vesti, za to primanjkuje moči. Predmeti, ki bi odvračali naše oči od zavesti tega nesoglasja, ne zadostujejo, ali pa so se že obrabili; da bi Se pa dobilo sredstvo za daljše življenje vkljub očitanju vesti gledč doprinesenih krivic, si ljudje zastruplju-jejo za nekaj časa ta organ, ustavljaj^ ujega delavnost; organ, ki pokazuje očitanja vesli, ravno tako, kakor bi človek, kateri nalašč zakrivši si oči, skril pred seboj to, kar ne bi hotel videti.
Dnevne novice.
V Ljub Ijani, 11. julija.
(Celjski občinski svet) je, kakor smo že poročali, dne 5. maja odklonil prošnjo celjskih Slovencev za dvojezične napise po mestnih trgih iu ulicah. Slovenci so se pritožili vsled te odklonitve na deželni odbor v Gradcu, ki pa je tudi odklonil pritožbo, kakor ni bilo drugače pričakovati. Svoj odklon opravičuje z izjavo, da ima mestna občina celjska ua podlagi svoje zakonito priznane avtonomije pravico v takih slučajih odločevati prosto, kakor sama spozna za najboljše. — Čudno! Ljubljana in Celje vendar nista tako daleč narazen, in vendar za Celje to ne velja kar za Ljubljano, dasi ljubljansko mesto vživa jednako avtonomijo, kakor celjsko! Tako ravnanje vzbuja v Slovencih vedno večjo opravičeno nezadovoljnost, ker vidijo, da ne vživajo istih pravic, kakor drugi euakopravni narodi v državi.
(Gosp. državni poslanec V. Pfeifer) biva sedaj v Kamniku v ondotnih toplicah, v katerih se zdravi po Kneipp-ovi metodi. Zdravišče je obilno obiskano, in kakor čujemo, so vspehi zdravljenja prav povoljni. Gosp. poslanec se bo udeležil shoda v Novem Mestu in poročal o svojem delovanju v državnem in deželnem zboru.
(Papežev častni komornik) je od sv. Očeta imenovan naš rojak veleč. g. Fr. Jančar, duhovnik nemškega reda, župnik in vodja novicev, ki je letos spremljal deputacijo uemškega reda v Rim, kamor je šla čestitat sv. Očetu.
(Seja občinskega svita ljubljanskega.) Dnevni red seji občinskega svčta ljubljanskega v torek dne
II.	julija 1893 ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. I. Oznanila predsedstva. II. Personalnega in pravnega odseka poročilo a) o c. kr. deželne vlade dopisu glede Peter in Ivana Bednarzeve ustanove; b) o c. kr. finančnega ravnateljstva dopisu gledtS kavcijona za užitninski zakup; c) o prošnji Ivane Bertolo, stražinskega nadtornika vdove, za penzijou.
III.	Stavbinskega odseka poročilo a) o vspehu ofertne obravnave gledš naprave nove ceste s Poljan v Streliške ulice; b) o končni kolavdaciji nove mestne vojašnice; c) o prodaji dveh občinskih parcel med
novo Tržaško cesto in nunskim vrtom. IV. Policijskega odseka poročilo o tarifu novo ustanovljenega društva komisijonarjev. V. Šolskega odseka poročilo
a)	o prošnji slavnostnega odbora za praznovanje tristoletnice bitke pri Sisku za podporo v novcih ;
b)	o prošnji vodstva uršulinske dekliške šole, da bi se speljal iz šolskih stranišč kanal v mestni glavni kanal; c) o prošnji jednega učitelja nemške deške šole za podporo, da obišče o počitnicah dunajski tečaj za ročna dela. — Tajna seja.
(Slovesno vmeščenje.) Iz Smartna. V nedeljo 25. junija imeli smo veselo slavnost, bilo je vme-ščenje novega župnika, preč. g. Mihajca Trček-a. Vkljub slabemu vremenu je bila vsa župuija veseljem prešinjena, ker je preljubljenega gospoda, dosedanjega administratorja, pozdravila kot svojega župnika. Ze v ponedeljek, ko se je gospod iz Ljubljane pripeljal, bil je od ljudstva slovesno vsprejet. Celi teden so bili farani delavni, postavili so deset velikih majev in mnogo malih od župnišča do cerkve ter jih prepletli z venci. Tudi cerkev sv. Martina je bila vsa preprežena z venci in cvetkami. Pet slavolokov je bilo napravljenih z raznimi primernimi napisi. Soboto večer je naznanil strel iu potrkavanje začetek slavnosti, kar se je v nedeljo zjutraj in celi dan slišalo. Ob 10. uri je bila velika sveta maša. Deset duhovnikov iz sosednjih župnij se je sešlo, da so novega župnika k nekrvavi daritvi spremili. Pridigoval je preč. gospod kanonik in dekan Janez Flis. Po dokončani službi Božji I je bilo darovanje za farno cerkev. Bog ohrani vr-'; lega in priljubljenega gospoda župnika prav mnogo ■ let v naši sredi, sebi v čast, faranom in župniku pa v radost.
(Ogenj.) Iz Goričice se nam poroča: V nedeljo dne 9. t. m. zvečer je zopet v Stobu gorelo. Pogoreli sta, hvala Bogu in pridnim ljudem, samo , dve številki, ravno pod župniščem. Pogumni gasilci j so vrlo branili farovška poslopja iu jih tudi rešili. , Ogenj je nastal v zelo slaboglasni bajti. Ognjegasci j so jako hitro prihiteli na pomoč iz Domžal, Mengša, i Doba, Trzina in prav hvalevredno delali. Bog ' plačaj 1
(Izpit učenca gluhonemca.) Kakor je bilo naznanjeno, delal je včeraj gluhonemi učenec Anton Črne pod vodstvom svojega učitelja gosp. Alberta Lampe-ta iz Zagreba izpit za V. razred ljudskih šol. Navzoč je bil deželni odbornik g. dr. Schaffer, i g. šolski voditelj Zumer, g. katehet Šarabon in dva gg. učitelja. Izpit je pokazal, kako vrlo je napredoval učenec iu v obče, koliko se d£ doseči pri gluhonemih. Najprej je molil očenaš, seve v svojem \ jeziku, t. j. z znamenji. Potem je prav dobro na j isti način odgovarjal na vprašanja iz krščanskega ! nauka: napisal je na desko 10 božjih zapovedij; iz sv. zgodb je vedel o Jezusovem krstu v Jordanu, da se je razodel Bog Oče in se prikazal sv. Duh, napisal je tudi ime reke Jordana itd.; tudi računske naloge je reševal jako dobro; za spisje je dobil na-i logo, naj napiše, kaj je doživel in delal preteklo soboto, kar je izvršil zopet dobro, napisavši vse, kdaj je vstal, da je šel potem v cerkev sv. Marka v Zagrebu itd. Tudi iz živalstva stavljeno vprašanje — popis psa — je zadostno odgovoril. A najbolje ' in vsem v začudenje je reševal zemljepisna vprašanja. V malo trenutkih je narisal zemljevid Evrope: vanjo spretno naznačil tok reke Donave; hitro pokazal, kje stoji Bim, Dunaj, Ljubljana itd. Videlo se je takoj, da mu je Bog dal izvrsten spomin v nadomestilo govora. Upamo, da bodo tudi zapuščeni gluhonemi otroci kmalu dobili priliko v domačem zavodu enako se izobraževati sebi v izveličinje, domovini v korist!
(Dalmatinske novice.) Ves hrvaški svet poje slavo slogi in zjedinjenju obeh opozicij. „Kat. Dalmacija" pa že v VIII. članku z naslovom „naši po-litički oduošaji" dokazuje, da ni zaupati tej slogi. Tudi po sestanku Starčeviea s Strosmajerjem ne veruje vanjo. V zadnji št. piše: „Nam se zdi, da se že ne držite opoziciji ni vedno si jednakega Starčeviča, in današnjega Strosmajerja. Nju glas je nekako nad/Iadan in oglušen z brezprimernimi, dosedaj nikdar ne videnimi o v a c i j a m i; njun vpliv je s slavjem nekako — umirovljen." Zopet povdarjamo, da dalmatinsko duhovstvo in ljudstvo v svoji velikanski večini vidi v politiki jedino prava in veljavna in zdrava načela, tista načela, ki jih je zagovarjal dr. Ante Starčevič. Da se umevajo razmere današnje v Dalmaciji in Istri, treba je ua vsak način biti si tega svestemu. — „Obzor" zagrebški se je o priliki slavja zmage pri Sisku
vedel j&ko čudno. Pisal je namreč, da nimajo Hrvatje vzroka, da bi se veselili te zmage, koder so bo bili .bratje proti bratom". Tej nesmisli se dobro upira »Kat. Dalm.", češ, da bi po tem načelu mu-hamedovcem na ljubo ne smeli slaviti Gunduliča, ki je v svojem pristno krščanskem »Osmanu" naj-krasneje opeval zmago krščanstva nad azijatsko silo in najžešče ožigosal koran. — Slane sardele, katerih je še obilo na prodaj, prodajejo se od 17 do 19 gl. sod (barila). — Na pravoslavni Vidov dan dne 27. junija so v Dubrovniku imeli Srbi službo božjo za p o k o j d u š e G u ■ d u I i č e v e i n kosovskih junakov. Čudno vero morajo imeti o nezmotnosti svojih naukov! — Strupena rosa se je dosedaj pokazala na Visa, Braču, Hvaru, Korčuli, Pagu in v spletski okolici. Skoraj povsod tedaj razsaja ta kruta sovražnica trte in sicer večinoma zaradi nevednosti in brezbrižnosti vinogradnikov, ki nočejo škropiti. — Laški listi kar rastejo iz tal. Ta mesee sta začela izhajati dva: Civita illustrata in il Corriere dalmatina, oba v Zadru. — G. V. Charonsek, nadzornik za sirarstvo in mlekarstvo pri. poljedelskem ministerstvu na Dunaju obiskava te dni otok Pag, Jasen'ce in Zagorje. Tudi v Liko in Bosno pojde, da prouči tamošnje razmere in izprevidi, kako bi se dalo najbolje pomagati v teh krajih napredku si-rarstva in mlekarstva.
Društva.
(Podružnica .Pivka" družbe sv. Cirila in Metoda) uljudno vabi k občnemu zboru, kateri bode v nedeljo dne 16. t. m. popoldne ob 5. uri v gostilni g. A. Lavrenčiča v St. Petru z običajnim vsporedom.	Odbor.
(Vabilo) k občnemu zboru podružnice sv. Cirila in Metoda v Podgradu dne 17. t. m. ob 11. uri dopoldne z naslednjim vsporedom: 1. Podružničnega načelništva po 12. § družbenih pravil. 2. Volitev bodočletnega odbora podružnice i delegatov za glavni zbor v Sežani. 3. Prejemanje vplačil i vpisovanje novih Članov. 4. Morebitni predlogi. K obilni udeležbi vabi najuljudneje
odbor.
II_______JIL
uniutimimiiuuiiiiiiuuiiiTiuiuiruuiiiitBiiiiiiiiiiniiniiuiiimiiiiriiiiiiiiiiiiinninii
------^
Spominjajte se
.katoliškega sklada1
ob raznih prilikah!
iitnniioiinnuiinannuiiiunmuiunitiniiMiuiHUDimmnannnmiiiimniiuiimai
Ti"	ir
Telegrami.
Trebnje, 11. julija, Zopet gori.
Dunaj, 11. julija. „Wiener Zeitung" objavlja prestavljenje 38 profesorjev na državnih srednih šolah, 06 imenovanj pravimi in 10 imenovanj provizoričnimi učitelji. Pravim učiteljem na kočevski nižji gimnaziji je imenovan suplent celovške gimnazije Satter.
Sofija, 10. julija. Knez je pisal Stain-bolovu pismo, v katerem pravi, da vidi v izjavah zvestobe in lojalnosti ob njegovi poroki jamstvo za velikost in bodočnost Bolgarije.
Rim, 11. julija. Včeraj dopoldne je mej Piso in Livorno skočil iz tiru železniški vlak.
Od vlakovega osobja jeden mož mrtev, 2 ranjena. Potnikov ni nobeden poškodovan.
Piza, 10. julija. Včeraj zjutraj je tukaj na hodniku knezoškofijske palače razletela se bomba in razrušila jeden steber. Poškodovan ni nihče.
Pariz, 11. julija. Mestni zbor poživlja prebivalstvo, da naj se nikar ne udeleži narodne slavnosti dne 14. julija. — Časopisi poročajo, da pojde Lože za poslanika v Atene, sedanji poslanik v Atenah, Montholon, pa za veleposlanika na Dunaj.
London, 10, julija. Iz Feza prihaja poročilo, da so dne 0. julija bili boji mej pred-četami Sherifove ekspedicije in domačimi rodovi. Ekspedieija je zgubila 40 mrtvih. Pričakujejo se še daljši boji.
London, 11. julija. Dolenja zbornica je z 240 proti 209 glasom zavrgla Hencagesov predlog, da se Irska izključi iz državnega zastopstva.
Ghioago, 11. julija. (Reuterjevo poročilo.) Blizu razstave pogorelo je skladišče. 20 gasilcev je mrtvih, ker se je na-nje podrla streha, 5 drugih oseb je ubilo, ker se je na-nje podrl stolp, 60 oseb je ranjenih. Škode je pol milijona dolarjev. Razstavina poslopja so nepoškodovana.
Umrli mo:
S. julija. Helena Kooijan. hišnika žena, 49 let, Zvonaiske ulice 5, jetika.
9. julija. Leopoldina Ošaben, železniškega sprevodnika hči, 31/, leta, Marije Terezije cesta 14, škrlatica. — Jera Jak, zasebnega uradnika žena. 74 let, Gradišče 15, ostarelost.
—	Ciril Železnik, kurjačev sin, 7 dni, Tržaška cesta 28, čeljustni krč.
V bolnišnici: * S. julija. Neža Tomazin, kajžarjeva hči, 13 let, jetika.
Tu j c 1.
7. julija.
Pri Maliču: llaber, zasebnik; Klavatz, odvetnika vdova, sestro; Bringman, arhitekt; Schutz, Sclmarz, Deutsch, Scha-dek, NVinterholler, Hilfreich, trgovci, in Bellack, potovalec, z Dunaja. — Feil, potovalec, iz Budimpešte. — Truden, vele-tržec; Amalija in Ana Vogel iz Trsta. — Fels, trgovec, iz Prage. — Rechman, trgovec, iz Brna. — Bondlar, zasebnik, iz Polja. — Urbančič, zasebnik, s soprogo, z Gorenjskega. — Zeiner, lastnik tiskarne, iz Vratislave. — Kiittner, uradnikova soproga, iz Tržiča. — Tiegl, oskrbnikova soproga, iz Beljaka.
—	Setnikar s soprogo iz Merana.
Pri titor»m: Stehlih, inžener; Hochsinger, Schubert s soprogo, Schwab, trgovca; Oppenheim, Kaserer, Pudler, potovalci, z Dunaja. — Stcrn, trgovec, iz Frankobroda. — Comas, Aney, Tedeschi in Šabec iz Trsta. — Nošak, stotnik, iz Trnovega. — Mahr, stotnik, s soprogo, iz Petrinje. — Marsano, stotnik, iz Pulja. — Haas, okrajni komisar, iz Kamnika. — Tomšič iz Ilir. Bistrice.
Pri bavarskem dvoru: Benigher, trgovec s konji, in dr. Bichtinger iz Trsta. — Cherubini iz Vidna. — Sido, Ključar, iz Sarajeva. — Plut, zasebnik, iz Toplic. — Jandl, posestnik, iz Schwanberg-a. — Plevel s soprogo iz Lukovice.
—	Kotschevar, s sestričino iz Črnomlja
Pri avstrijskem caru: Kragel, Kaviič, Maver in Marinič iz Gorice. — Koleno iz Čemšenika. — Dollenz iz Vipave.
Vremensko »poročilo.
VABILO.
C X O	Cas	Stanje		Veter	Vreme	2 ^ c 3 B-f S
opazovanja		zrakomera t mm	toplomera po Celziju			Sg
10	7. u. zjut. 2. a. pop. 9. u. zveč.	736 4 735-0 735 2	19-4 29 6 21-6	sl. vzh. sl. zapad n	oblačno del. oblač. oblačno	000
Srednja temperatura 23'5', za 4T>* nad normalom
slanosti stoletnice fare Koprivi ii nje m Oolraega očeta Val. Votta
ki bode
v nedeljo dnč 27. avgusta t. 1.
Tspored:
1.	Ob 10. uri dopoldne sprejem došlih čast. gostov na Ko-privniku.
2.	Ob ",11. uri dopoldne cerkveni govor čast. gosp. Janezi Ažroana, župnika gorjanskega, in potem slovesna sv. maša, pri kateri pojo bohinjski pevci.
3.	Po sv. maši slavnostni govor g. profesorja Levca in odkritje spominske plošče.
4.	Skupni obed.
5.	Popoldne ob 4. uri odhod na Boh. Bistrico.
6 V ponedeljek izlet k Savici.	347 3—1
Posebna vabila se ne bodo izdajala. Obed oskrbi g. Matej Bevc, poštar in gostilničar na Boh. Bistrici. Kdor se hoče udeležiti skupnega obeda, pošlje naj g. Bevcu vsaj do 18. avgusta 1 gld. 50 kr. Slavnost se bo vršila ob vsakem vremenu. K obilni udeležbi uljudno vabi
Odbor.
Umetne zobe in zobovja
stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakih bolečin, ter opravlja vse zobne operacije in zobna plombovanja
A. P AICHEL,
(los) 23 zobozdravnik
pri Hradecbega mosta I. nadstr.
tXXXXXXXXXXXXXXXXX
6°|0no bolgarsko državno jj hipotekama posojilo
1893.1. v zlatu.
Zajamčeno s prvo hipoteko na železnicah ^ Ruščuk-Varna, Kaspičan-Solija-Kistendil
in pristanišči Burgas in Varno, fi Popolnoma davka in pristojbin pro-5 sto za zdaj in za zmeraj. X Po vračljivo al pari v polletnih žre-X banjih v 33 letih. ^ Se ne more konvertovati do 1898. leta.
Mejnarodni naložni papir, kotovan na fi Dunaju, v Berolinu, Amsterdamu in J Genfu.
X Se obrestuje po sedanjem kurzu s
X 6"30°/n.	59 13
6-30%.
Menjalna delniška družba „M ERCU K«
llVollzeile št. 10 Dunaj, Mariahilferstr. 75 B.
X
i xl
xxxxxxxxxxxxxxxxxx
gli Dunajska borza.
Dn6 11. julija.
Papirna renta 5%, 16% davka . . .
Srebrna renta 5%, 16% davka ....	97
Zlata renta 4%, davka prosta.....118
4% avstrijska kronina renta, 200 kron . .	97
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	984
Kreditne akcije, 160 gld........337
London, 10 funtov itrl........123
Napoleondor (20 fr.)................9
Cesarski cekini ....................&
Nemških mark 100.........60
97 gld. 85 kr.
45 40 10
75 55 82 85 50
Dn6 10. julij«.
Ogerska zlata renta 4% .......
Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . , 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % Zastavna pisma „ „ „ „ „4»/«* —
Kreditne srečke, 100 gld.......196
St. Genois srečke. 40 gld......
115 gld. 80 kr.
94
147
164
193 98
85 75
80
75
68 „ -
4% srečke dunajske parobrodne družbe . .	140 gld.	— kr,
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	18	„	30
Rudolfove srečke, 10 gld.......23	.	30
Salmove srečke, 40 gld........69	„	—
Windi8chgraezove srečke, 20 gld..........—	.	—
Ljubljanske srečke.........23	„	25
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	151	.	25
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2875 „	—
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	101	„	50
Papirnih rubeljev 100 ..............130 „	50
JtJt~ Nakup ln prodaja ~>JtS. vsakovrstnih državnih papirjev, sredk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitku. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„1K E B C V
Mfollzeile it. 10 Dunaj, liriihllferitruti 74 B.
66
a&T Pojasnilav vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih (jlnvnlc,