PROFESOR JANEZ DOLENEC
Dne 12. februarja 1971 smo na loškem pokopališču pokopali upokojenega profesorja
Janeza Dolenca iz Sopotnice. Za slovo mu je ob grobu spregovoril podpredsednik
muzejskega društva.
Profesor Dolenec je bil med podpisniki proglasa na nekdanje županstvo občine
Skofja Loka, naj odobri in podpre ustanovitev loškega muzeja. Vsa leta je bil član
muzejskega društva, zadnji čas tudi sodelavec Loških razgledov. Bil je tudi vodja
>'profesorskega ceha«, kakor smo v duhu naše lokalne zgodovine imenovali krožek
profesorjev-rojakov iz loških krajev, ki smo se pred vojno vsake počitnice zbirali
v Loki in rešetali kulturne razmere po domovini. Pobudo za ta počitniška srečanja
je dal prav profesor Dolenec leta 1930. Tovariš Janez je bil duša naših sestankov.
Bil je široko razgledan, mnogo je doživel in znal je zanimivo pripovedovati o svojih
doživljajih, poznal je domačo in tujo literaturo, navajal je misli in izreke kulturnih
velikanov od klasike do sedanjih časov in jih uporabljal pri osvetljevanju naših
razmer, ki so bile pred zadnjo vojno zelo razgibane, posebno ob pojavljanju fašizma.
Bil je poln duhovitih domislic brez vsakega prostaštva, z njimi je v družbi sejal
plemenite misli in dobro voljo. Najznačilnejši zanj pa je bil njegov neuničljivi optimizem.
Vse življenjske težave je vzel za dobro, za šolo, ki ga je kovala v izkušenega
človeka. Ko je bil pod sestojanuarskim režimom premeščen v Mostar v Hercegovini,
se je hitro znašel v tamošnjih razmerah, dobil nova spoznanja in nova poznanstva
ter bil malone hvaležen usodi, da mu je bilo mogoče doživljati nove izkušnje. Ko je
med prvo svetovno vojno ostala bratova kmetija v Sopotnici brez moških delovnih
15 Loški razgledi 225
moči, je prijel za vsa kmečka dela, se z veseljem prelevil v kmeta in z lastnim
notranjim zadoščenjem reševal rodni dom, pri čemer mu je v vsem pomagala njegova,
zdaj tudi že pokojna žena, po rodu Dunajčanka, ki se je čisto vživela v okolje
hribovske kmetije in postala popolna Slovenka. Nobene, še tako hude razmere, niso
zlomile Dolenčevega optimističnega gledanja na svet in njegove vere v človeka.
Janez Dolenec se je rodil 24. 10. 1884 na Jamnikovi kmetiji v Sopotnici. Dosegel
je torej skoraj 87 let. V šolo je hodil v Loki, v gimnazijo v Kranju, kjer je maturiral
1. 1904. Nato je študiral klasično jezikoslovje in stenografijo na Dunaju in diplomiral
1. 1909. Po končanih študijah je služboval na I. drž. gimnaziji v Ljubljani. Med
prvo svetovno vojno je bil slovenski stenograf v dunajskem parlamentu in po prevratu
v narodnem predstavništvu v Beogradu. Veliko let je nato učil na IIL drž.
realni gimnaziji v Ljubljani. Mnogo šolanih Slovencev se z veseljem spominja njegovih
zanimivih učnih ur. V stari Jugoslaviji so ga premestili na prosvetni oddelek
banske uprave za šolskega inšpektorja. Nazadnje je bil nekaj let ravnatelj gimnazije
v Novem mestu.
Janez Dolenec je bil spreten publicist in urednik. Sodeloval je pri revijah Cas,
Mentor in Mladika in objavljal razne članke v Slovencu. V revijah je priobčil razprave
o Sokratu in Aristofanu, o reformi srednje šole, Misli o naši državi, Kaj mora
vsak državljan vedeti o politiki. Napisal je zanimiva poročila o spisih Nemca Hermana
Wendla o Jugoslaviji, dostavke k odkritjem o umoru v Sarajevu, črtice s službovanja
v Srbiji itd. Uredil je zapuščino Janeza Ev. Kreka in njegove izbrane spise
ter jih opremil z obsežnimi pojasnili. S svojim delom je pomagal bogatiti slovensko
kulturo. France Planina
226