I
iMMddailj
itO-TKA« XXL
0VRA2NIK NA DELIT PRI BOR-IZNIH KUPČIJAH
eddriavna trgovska komisija je ustavila njegove manipulacij«. _j
VVashingtoa, D. C. —Meddr-ivna trgovska komisija Je z od-ikom spodila Leonor F. Lorree-starokopitneža od pete do te-iena, iz ravnateljstva- Miasou-. Kansas — Texaa železnice, mpak on «si Je pridobil $144,-
00	v kupčijah z železniškimi elnicami v Wall Streetu, ostane
1	se ravnatelj Kansas City outhern železnic^jp drugih ie-
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ^mLlLTTZ Z^SZSTZSi	Chicegp, petek, 28. septembre (Sept. 28), 1928.
Mff B. Lavrodsts Ave.
ooi.«-^**..
UST Sosta LawndaU Ave.
Bockw«U iHi
ŠTEV.—NUMBER 228
Florida v škripcih nlod absurdnih poročil
Ljudje nočejo prispevati za žrtve viharja; Rdeči križ razočaran. Nov apel moč.
za po-
be
Lorree je eden najbolj zagri-
inih pridigarjev, da so mezdni vci, posebno železniški de-fcvci, ne organizirajo, ampak svoj čaa porabijo za svoje Hvatne špekulacijo z delnica-svoje lastne železniške dru-To pridiganje je obudilo ied železničarji obilo smeha in kbave.
I Komisija je v mesecu aprilu 1. 925 dovolila Lorreeju, da jo po-tal ravnatelj Missouri- Kansas-exas železnice. Pokazal je, da predsednik ravnatelj skega dbora Kansas City Southern leznice in da ta kompanija letuje za $260,000 delnic Misso-ri • Kansas - Texas železnice, 'e delnice so bile kupljene akozi vrdko Kuhn, Loeb Sl Co. in dru-e uallstreetske mešetarje v Vali Streetu v mesecu novem-iru leta 1924. Kar je trgovska meddrftgvifa |>$29*828.) [omisija odkrila je bile to, da so tile te delnice skozi tritedensko fopnjevalno kupovanje kuplje-ie na njegovo direktivo in skozi vrdko Kuhn, Loeb & Oo. zji Lo-«eja in ta jih ta ni kril z noto n ne položil dolarja zanje. Del-lice so hitro rastle v vrednosti n sicer od $19.68 do približno 32. Ko je železnica kupila 50,000 delnic, so mešetar ji pro-Isli železniški kompaniji Loree-eve delnice, njemu so pa izro-ili $144,708 kot dobiček. Namili ao za njega privatno kupijo. Mešetarji so pa od vsake ilnice prejeli po 150 centov kot ■zijo ali "komišen". Odkar Kansas City Southern ielez-prodala vsled pritiska mod-■vne komisije delnice uKa-y" železnice, Loreeju pa ostane ijegov privatni dobiček. Komisija je odločila, da njegovs pjalnost do Kansas Clty Southern železnice ne dovoljuje njemu, da bil ravnotako lojalen 'Kansa8-City-Texaz" železnici, " je konkurentinja. Citirala je ie neko drugo delniško kupčijo, kateri je "Katy" železnica "Izb.) opravila pri kupčiji a Ken-*» City Southern, da Uko do-pže, da je v pravem.
Skupščina Lige narodov končana.
ženeva, 27. sept. — Deveta uPfcina Lige narodov je bila g J zaključena in delegatje ktih dežel so odšli domov, ■ko so sprejeli vss sklepe, "ts jih predložili Anglija in [ncija. Mnogobrojna sporna ♦Pranja so bila položena na Mj«o. kjer naj plesnivijo do irlhodnje skupščine. Rasoro-■kveno vprsšanjs Js osUlo v Mu.
'moril svojs I ^^H L^ashingtoe, D. C. — Frsnk i fomth. napol slep bančni ču-ie prišel na policijsko po-in hladnokrvno Izpovedal, Fi« umoril svojo 19 let staro mu nI hotela priprsvi-? *°*ila. Izpovadoš je, da se P ^krst prepiral s svojo hčor-r/^1' "jene neposlušnosti in v u*1" »a je pa tako raztogotils, E " j« MtisnU za vrat in zadu-
Wsshington, D. C. — Vodstvo ameriškega Rdečega križa je razočarano vsled hladnega odzi-Vk ameriške javnosti na apele za finančno pomoč za žrtve orkana v Floridi. Nikdar še niso bili Američani tako gluhi za prošnje Rdečega križa kakor so v tem slučaju. ,V sredo je bil objavljen nov apel za hitrejšo pomoč, kajti situacija v Floridi je nepopisna. Okrog 15,000 zamorskih delavskih družin je v strašni bedi in kužne bolezni, lakota, pomanjkanje obleke in strehe ter slaba oskrba ranjencev pokoplje na tisoče oseb, Če ne bo hitre denarne pomoči.
Uradniki Rdečega križa-smatrajo, da so absurdna poročila iz Floride prve dni po katastrofi zakrivila antipatije ljudstva. (Prva poročila so zanikala težke posledice viharja, češ, da je le okrog 50 zamorcev izgubilo življenje in le nekaj naselbin je prizadetih. To je bilo poročano v interesu zemljiških špekulantov in lastnikov letovišč.)
Ali je mogoče — domnevajo uradniki — da se javnost rije zmeni dosti radi tega, ker so večinoma zamorski delavci žrtve orkana? Po najnovejšem poročilu je 1600 zamorcev in 700 be-lokožcev izgubilo življenje.
(Chicago ima prispevati $300,-000 za žrtve v Floridi, a do danes jo prispevanih komaj
Kako lova razama
ubijajo draiiaa
_______
Stara povest: oče in mati hodita sa delom, otroci ssmi doma — pHn ln' smrt.
Chicsgo. — Kronika beleži dari za dnevom tragedije, ki dokazujejo, kako novodobne industrijske rszmere ubijajo sta-roobičajno družinsko življenje. Tukaj je poročilo o najnovejši tragediji: -
Joseph Wallas je pustil svojo mlado ženo in dva majhna otroka v Chicagu in odšel za delom v West Virginijo. Njegov zaslužek je bil slab in mogel ji je pošiljati le pičle zneske. Pred kratkim ji Je pisal, da najbrž izgubi delo, zato je potrebno, da si ona poišče zaslužek za nekaj časa. Žena Rose, ki se je medtem preselila v dve sobici na 2642 S. Kedzie sve., je 26. t. m. pustila oba otroka — tri in pol-letno Jsckie in enoletno Bobble — sama doma in šla iskat dela. V bednem stanovanju ni bilo toplote, le majhna plinska pečica za kuhanje. Rose je ves dan hodila od tovarne do tovarne, a dobila ni nič. Ko ss je vrnile proti večeru domov, je našla polno sobo plina in oba otroka sta ležala na .tleh, A-larmirana policija se Je mučila dve uri s puJmotorjem in srečno obudila k življenju starejšo hčerko, toda mlajša Je ostala mrtva. Kako sta otroka odprla plin, ni znano; vsekakor sta es stiskala k peči, ko Je bilo mrzlo.
Joseph Wallas Je bil Ulegra-fično pozvan, naj pride k pogrebu svoje mlajše hčerke, če more
Švedska vladna kriza.
Stockholm, 27. sept. — Pre-mijer Ekman Je včeraj z vsemi svojimi ministri vred podal o-stavko. Padec vlade je poeledi ca volitev, pri katerih Je Eskma-novs konservativna stranka Izgu bila sedem mandatov In zunanji minister Losfgren Js bil poražen kot kandidat. Kor nima nobena stranka večine v novi zbor niči, bo morala biti prihodnje koalicije. .
KELLOGG IN KOLUMBIJA V SPORU RADI PETROLEJA
Predsednik te republike ostaja na avojem stališču. — Keliog-ga pa U stanovitnost jezi.
Waahingt<m, I^C. — Abadia, predsednik republike Kolumbir ja, je po avojem ministru za zunanje zadeve sporočil Kelloggu, da naj drži roke proč od domačih zadev v Kolumbiji, pa ma-gari če tudi gre za olje. Tajnik Kellogg ae zgraža zaradi teke stanovitnosti, ki je ni pričakoval v deželi, ki uživg zaščito Monroe-Kelloggove doktrine, pa jo odgovoril a prikrito grožnjo. Spor gre zaradi oljne konceeije Ei Barco, obsegajoče 1,500,000 ak-rov sveta, ki jo je podelila bo-gotska vlada Columbian Petroleum Development kompaniji. Ta je pa koncesijo hitro prenesla na ameriško skupMio, v kateri igra Andrew W. Mellon glavno vlogo. Njegova Gulf Oil kompanija lastuje največje število delnic od te koncesije.
V mesecu marcu leta 1926 je kolumbijska vlada z dekretom razveljavlja to koncesijo, ker je bila koncesija prenešena na drugo ime in je zaradi tega postala neveljsvns. Vrhtegs je navedla kot vzrok, da je čas za trans-feriranje koncesije že potekel.
Ameriški sindikat je seveda hitro vložil priziv. Po dveh letih je kolumbijska vlada odgovorila in priznala, da njeni vzroki niso bili dosti tehtni za razveljavljene koncesije, toda poleg je izdala drug razveljevalnl dekret in navedla ie druge vzroke.
Ta dekret je bil Izdan dne 8. avgusta 1928. Ameriški diplo-matični zastopnik v Bogotl je prejel nalog od Kellogga, da po-izve pri kolumbijski vladi, ako bi bila pri volji sprejeti nov ugovor od strani ameriške tvrdke.
Dne 14. avgusta js kolumbijska valda odgovorila Samuel II. Pllesu, ameriškemu diplomatič-nemu zastopniku, da kolumbijska vlada ns more trpeti vmešavanja diplomatičnega zastopnika Združenih držav v spor administrativnega značaja, ki Je nastal med njo ln privatno kor-poracijo, ki se Je organizirala po zakonu republike Kolumbije. Ako ima sindikat govore, naj se poslužl kolumbijskih sodišč, mesto da se zateka za pomoč pri vladi Združenih držav.
Na U migljaj je Kellogg odgovoril dne 11. septembra, da Js zelo presenečen, da je dežela v protlslovju z navadami prijateljskih narodov, da je kolumbijska vlada odklonila odgovor na odprto zastavljeno vprašanje v Interesu svojih rojakov. Povedal je Kolumbiji, da bodo Združene države z velikim zanimanjem zasledovale to zadevo. Ravnotako ne bodo dovolile, da bi se odklanjala rešitev zadeve po navadnih potih, kl so v nsvsdi msd prijstsljskimi narodi. • V kolumbijskem poslaništvu pravijo, da js bUs Izjsvs mslo več kot povpraševanje. Vsekakor se Mellonova skupina nI šla pritožit na sodišče.
Predsednik Abadia ostaja na svojem stališču, kakor je Mehika dolgo časa vztrajala na svojem. Abadia vztraja pri tem, da oljne kompanije ne smejo vlačiti državnega depertmenta v kolumbijske domače zadeve. Bo-gotska vlada se vznemirja zaradi tega oeomega glasu, ker je o-dina oljna družba, ki izvaža olje is Kolumbije Tropkal Oil kompanije. podružnica Standard družbe v New Jereeyju In ker j« tO odstotkov oljnih kof**elj v rokah Američsnov.
naroČite bi kjuku •ameriški slovencl*
UM. Ast si Osi. It »SIV,
ea Jeae 14, !•!•
Novi msMiki prsdssdRik presaaani porocovaioo
Objel Js vaškega po vrsti ln jim zagotovil vodne tedenske ras-govore. Nadaljeval bo prosvetno ia socialno politiko v interesu mefaUke
socialnem jšanju raz-
Mezico Clty, 17. sept. — Emilio Portss Gil, ho v i mehiški začasni predsednik, ki nasledi Callesa čez dva mSeeca, je včeraj presenetil vas etneriške časnikarske poročsvsljcs, ki so gs obiskali v tajništvu notranjih zadev, da mu«čestitajo na izvolitvi. Gil jih js pHjazno sprejel ln jim obljubil, dtf po nastopu svoje predsedniški službe se snide s njimi vaak jteden v prijateljskem rasgovotu. Ko je bil intervju končan, js Gil vsakega posebej objel, ker je sa Mehiko več kot demokratično.
Gil je povedal ijoročevaloem, da bo njegova v leda stremele po ohranitvi tssndgs prijatelj siva z Združenimi fdržavami ln po najtemolji in prosvetnem mer mehiškega ljudstva. Javne šole se morajo fomnožltl, industrije ss morejo demokreti-zirati in politične Oblast se mora boljlnbelj koncentrirati v ljudskih strankah, ki zastopajo nevolucijonarvto nsčelo, namesto v generalih.
Izvolitev Gils ni temelju soglasne harmonijo r kongresu in na nsjmirnsjši način js najnovejši triumf močne Callesove energije. Mojstrska poteza, ki jo je izvršil CaUss v teku zsdnjih dveh tednov, Js Uihko "turning point" v zgodovini Mehike.
Umor prazidente v zvezi s problemom nesleditvi tal bil šo pred nekaj leti gotovo izzvsl krvavo civilno vojno v Mehiki. Šele bodoči sfodovinsr bo lahko pojasnil, keks krizs je,pretila Mehiki po umoru Obrogons in kako jo ensrgični Callss skoro sam samcat rsšll to krizo. Se pred par tedni Js kazalo, da se voditelji revolucionarnih strank ne bodo mogli zedinlti glede začasnega predsednika; bila je stara ljubosumnost msd gsnc-rali in civilisti. Prvi kot drugi so desperatno apelirali na Callesa, naj on na podlagi tega ali onega trika — ki se lahko legalizira — prevzame začasno pred-sedništvo. Toda Callss js držsl besedo: niti sne ure ns ostsne ns krmilu republike po 1. decembru. Kriza mors biti rešena t Kongres mora izvoliti civilista! Generali ss morajo podvreči civilni administraciji! Rsvoluci-joname stranke morajo biti složne! Msd delsvci In sgrsrcl ns sms biti brstomornegs konflikta! Vss strsnks morajo no-ksj žrtvovsti ln sprsjsti nove dolžnoetl!
Svet dsnss vidi, ksko Je U krepka beseda rodils ssd.
Zamorel m doba
lahko potaaga litla
Boje se, da bodo okuženi ed
New Yssfc, N. Y. - William Pickens, vodjs nsprednege gibanja med aemorri, Isjsvljs, ds zamorci ns morejo dobiti potnega lista v latinske dežele, v katerih js uvsdses resničns plemenske enakopravnost
V dokaz eevajs James F. Ro binsona, dršavnegs In svesoegs uslužbenca, ki Je vprašal sa vi-zo potnega lista pri lokalnih brazilskih konsuIstih in brazilskem poslaniku. Povedali se mu, da a-meriška vlada se žek, da njeni zamorci obiščejo M«, v ksU-rih bodo ssmo "sprijeni."
Robinson Je končno dobil vise. Dal mu ga je brazilski konzul % Kanadi. Njegov namen Je posuti brazilski državljan.' Pisal Je Pickensu in mu razodel v pismu, da v RJo de Jsneiru ravnajo s nJim kot j vsakim drugim.
KOVAtKA UNIJA OBRRŽALA MEZDO IN PRIDOBITVE
Kovačev sa kovanje konj Js vedno manj, a unija ni izgubila ničeasr od svojih pridobitev.
Chicago, IU. — Dasiravno se število avtov na cestah in ulicah mnoši kot goba po dežju, je unija kovačev sa kovanje konj obdržala svoje pridobitve. V Chicagu šteje lokalna organizacija še okoli ato aktivnih članov.
V Chicagu js šs okoli dvajsst tisoč konj. Trdi tlak povzrobi, da morajo biti konji vsak mesec podkovani.. Konji polletje tudi pomagajo, da kovanjs konj v Chicagu ns izgine popolnoma. Kovati je treba tudi konje zs konjske dirke, ki se vrše v bliži-ni Chicaga. Denarni promet ko-vačnic sa podkovanje konj v Chicagu Js prlblifno okoli poldrugega milijona dolarjev na leto.
Internacijonala kovačev za podkovanje konj Js iigubils od Ista 1926 tri sto članov. Lsta 1927 js poročala, da šteje le 1,-200 članov. Največ članov je štela okoli leta 1909 ln 1910 In si-oer 7200 člsnov.
Tedenska mezda v Chicagu js 55 dolarjev na teden pri 44 do-lavnih urah v tednu. Mezda od ure jo $1.25. Ponočno delo traja samo sedem ur, tedenski zaslužek je pa $55. John Fttzpet-rick, predsednik člkaške delavske fedsracije, js člsn lokalne organizacije Int. Horseshosrs of ths United States and Cana-
Ljudje, kl bi radi ispsdjedll njegov vpliv med strokovno or-ganiziranim delsvstvom v Chicagu, so o njegovem poklicu tro sili rszne pravljice In z namenom, da škodijo nJemu in dt lavskemu gibanju. Eni so govorili, da je faliren Študent, drugi, da js profssijonslen agitator, Itd. Bili so vsčinoms ljudje, kl niso šs nikdsr opravljali ročnega dela v avojem Življenju in so se preživljsll z rsznimi pustolov skimi načrti. Fltzpatrick Js ko-več. Za svojo obširno izobrazi »o ss ims zshvslltl svoji pridnosti zs študirsnje socialnih problemov ln razmer.
SovJaN pojdojo aa lov za koaootljaml
Ns bodo več čakali na prošnje.
Oddajane bodo tudi železnice
In občinske naprave.
Moskvs, 27. sept. — Vladimir Ksandrov, predsednik odbora za inozemske koncesije, je včeraj predlagal, da aovjetaka vlada ne Čaka več na prošnje inoaemskih kapitalistov sa koncesije v Sovjetski uniji, temveč naj sama ponuda koncesije, da jih čim več dobi. Število koncesij je v zadnjem fiskalnem letu po prelomu z Anglijo — padlo od 216 na 115. ,
Ksandrov priporoča, da ss polje koncesij razširi in da se tu-Jssemskim kapitalistom — ameriški imajo prednost — oddajo tudi železnice In razne občinske napravo kot električne centralo itd. ......... ^
Nsjuspešesjši koncesijonsr v Rusiji js dMlsj ameriški kapi-teliat Armand Hammer, kl o-bratuje tovarno zs avlnčniks v Moakvi. Hsmmer je z modernimi stroji in lastnim delovnim si-stemom temeljito potolkel sovjetsko konkurenco ln produci-rsl ter prodsl toliko svinčnikov, ds je v zsdnjem letu naredil $600.000 (milijon In 200,000 rubljev) dobička, ko Js plsčsl sovjetom dvojni ali trojni davek in vse druge stroške. Njegovi svinčniki so boljši kot sovjetski In prodaja Jih csnejše kot sovjetski trust svoje isdelks. Hsmmer js nsrsdil tak uspeh, da namerava letos zalošlti vso Rusijo s svojimi svinčniki in poleg toga isvoslti zs pol milijona dolar-
SOCIALISTIČNA KAMPANJA
ZA OSVOJITEV OKRAJA BKRKSA V PKNN1.
—:
Sporazum msd fsnearjl In delsvci v okraju.
Rssdlng, Pa. — Strokovno organizirani delavci in socialisti v okraju Berk, v katerem se nahaja Reading, so nastopili složno, ds iztrgsjo rsskciji okrajno upravo. Socislističns strsnks Je zmagala pri zsdnjih občinskih volitvah, zdsj ps Js pričels s obširno ksmpsnjo zs osvojitev o-krsjs.
Kampanja bo izgladlla pot, ds bodo farmarji razumsll, da morajo iti složno z delsvci v volilni boj, sko hočejo sebi izboljšs-ti življsnskl poiožsj. Farmarji ns prejemajo za J etične krave nobene odškodnine. Ena tretjina krav v Um okraju Je jstičnih, ampak dritsvs ns da vinarja odškodnine z kravo, kl Je bila ubl-U zaradi tuberkuloze. '
Delavci atoje na sUtišču, ds se naj bolne krave pobijejo, e farmarji naj se odškodujejo zanje.
Socialistična stranka js post* vlls ksndidsU zs vse okraji* In državne urade v okraju Rerk Obdržavajo sS shodi, vrhtegs ss ps šs pridno vrši propsgsnds od hiše do hiše.
U FoietU prsll Hoover)«
MIKrsukee, Wls. — Senstor Robert M. U PolletU Je v sredo izjavil, da ne bo podpiral re-publikafieke strank* ia njenih ksndidaior Povedal PS il, ks-Uro stranko bo podpiral.
Kitajsko.
GLAVE POSREDOVALNIC ZA DELO ŠE NE STRADAJO
Od sjlh se pred volitvami ns mo-re pričskovsftl drugega kot hvalospeve ns položaj.
Clevelsnd, a — Pravo zadovoljstvo je zijalo iz govorov delegatov na konvenciji javnih brezplačnih poaredovalnic za delo. k I se obdriava v tem mestu. Ob času, ko je največja depresija le deloma minila in ob času volitev, ko prosperiUtfc tvori ks m panj sko vprašanje, ni bikT pričakovati drugih govorov. In tako se js zgodilo, da Js Ruassll J. Eldridgs, zvsznl podravna-telj, trdil, da današnja braspo-selnoet ni teko velika, da bt vznemirjala. Izjavil jo, da prehod Industrije v strojno dobo povzroča le zsčasno izgubo dela ln da bo oeneja ln hltrsja produkcija kaaneje ustvarila novs Industrijo.
Bpnadakl delegatje ao Izjavili, ds js zspoalsnje v Kanadi doseglo najvišji razvoj. Clkaški de legatjs ao poročali, da se je položaj nekoliko Izpremenll po zimi najhujšega trpljenje zs de-Isvce od IsU 1911.
Majhno vznsmlrjsnjs Js povzročila tajnica avsU brezposelnih dslsvosv v Clsvslandu Ven Veen, kl js doblls besedo. Njen govor Js bil nato Črtan ls zapisnika, ko ss Js isvsdslo, ds nI rad-na delsgstivtja.
DrŽava Ohlo js prvs ustanovila Javno ln brezplačno posrs-
Jev blaga v Anglijo, Perzijo in dov|^ko M ^ BIU, j^u.
ujiu |Ms,i u
vdiivoi, jnvri ja
daa ro|ittraoi)o!
Kdor ss ns registrira, ns bo mogel voliti 6. novembra.
Vsskdo, ki ims volilno pravico, se mors registrirati, Zs vo-Illce v Chicsgu, Ciceru ln neks-Urlh drugih mestih (vsskdo se mora informirati) sU ssmo dvs dnevs registrscljs zS letošnje volitve, ki so 6. novembra. Kdor se ne registrira prvi sli drugI dan, izgubi za letos volilno pravico. Vsi stari volilni Imeniki so uničeni In sestavljeni bodo novi.
Prvi registracijski das Js Je-trt, 29. aspUmbrs. Volišča so odprU od osmih zjutraj do ds-vetih zvečer. Kdor Je nstursll-zlrsn državljan, mora vzsti s as-boj drugi držsvIjsnskl list in pod prisego odgovorit] ns vsa zasUvljena vprsšsnjs.
DrugI is zadnji dan registracije je 9. oktobra. Ne odlsšsj-U ns zsdnjl dan, ker vas lahko kaj zadrži. RegistrirajU se takoj Jutri!
OpozorlU vaše žene In polnoletne sinove in hčere.
ns posredovalnice sa dsle v državi Ohlo so preskrbele v enem letu 115,$90 delsvcem delo. Dr-šsve Ohlo zavzema prvo msato pri posredovanju dels, drugo ps drŽava Kalifornija. Msd msstl zavzema prvo mesto Clevelsnd, drugo ps Chlesge*
Nowyoriki iapaa za-htova davak aa aarkva
Ves, MssssHal svsrt Ameriko!
Rim, '27. sept, — Mussolinl je U dni objsvil članek, kl so ga ponstlsnlll vsi fsšlstični llsU. V članku svsri Ameriko pred "črno nevarnoetjo". On vidi, da rojftva bol« rass v Združenih državah padajo, dočim se rojstva zamorcev silno mnoi«. Danes je že 14 milijonov črncev v Ameriki. Ako poj de Uko naprej, bo črno prebivalstvo nad-krililo belo. "Ameriški Helija-ni, Irci in Židi ao še edini, ki drle belokožno prebivalstvo Združenih držav pokonci," piše Benl-U. Dalje svari evropeke narode. naj pasijo na silno rast žol-tih pl*men ns vseh atrsneh.
Poljaki aretirali 29 komsslslov.
Varšava, 27. sept. — Policije v Lvovu Je všeraj aretirala 29 komunistov pod pretvezo, da so vohunili « prid aovjetom. Ruski Čsstnik Zielinsk Je bil osje vodjs vohunske orgsnizssije.
Ns ps as vss, psi pe one. kl politike Je jo!
mmmm ^
New Vork, — Župsn Jim ^sl-ksr Js lzjsvll v sredo, ds csrkvs In cerkvene Instltueljs, kl se msšsjo v politiko, ne smejo b|tl več prosts dsvkov, Umvsč bi moral« biti obdavčene kakor vsak političen klub.
Walker je meril na baptistič-no cerkev Cslvsry v Nsw Torku, v ksUrl župnlkuje znani fundamentalist, dr. John Roach Htrston, ki vneto sgitlra proti Hmithu.
Arthur Brisbsne komentira v Hesrstovih listih Wslkerjsvs besede takole: "Zupanova Uo-rijajrMe obdavčenja političnih csrkvs je morda dobra, vendar pa Je zelo neverno govoriti o davkih na cerkveno premoženje v Ameriki, kl se ceni na vsč milijard dolarjev. NekaUrl bolj-ššvlkl, ki plačujejo davek o4 hiš, v kaUrih vzgajajo svoje o-troke. bi najrajši tahUvall, da se obdavčijo vse carkve in vsa religijo«ns lastnina v Združenih državah lahko Js začeti plaz. nI gs ps Ishko usUvItl!"
Bkaplosljs v španski (rtfsjsvi;
Š4 mrtvih.
Melills. Apsnski Msroko. 27. aept. — MUrs š|»anaka trdnjava Gabrerhuu Bajas v bližini Mo-lili« je včeraj zletsls v zrak med silno razstrelbo munkije in 54 mož poasdke Js biki raztrgsnih ns kosce. Poročilo ss glasi, da Je eksplozljs nastale po nesreči.
Psšsr v vojsiklk barakah.
Dayton, O. — V sredo vsČsr Je nssUl ogenj v barakah Ns-rodne straže, ki Js ns pravil
ds sa $25.000.
PR O SVE
ULA11U> 1 LOVEN»Hh NAEODNE FUDPOKNK LASTNINA »LOVtNHKK NA KODNE PODPOtNB
FR08T8TK
JED N
Com oglasov po dogovoru. Rokopisi m m vraOaJo
N trotom* Hi t*; •trn §100
£«*lifjjeu« tfrtavo 1 o ia Cteara |7 JO aa lita, 00.70 sa pol UU, ia sa
ftaelv« sa vsa. kar iaia atlk s U*U*a;
-PttOS VET AT
IS07-4» la.	Avn^Čfega.JIHa^a ^
-THU £ N L1Q M T £ Al M £ N T"
Orgaa rnt tka Slava« Nalival H*a*ffl gadaty.
O« aad bt iW Slavaaa N
•apacnpuoa. UoJtad fMfj ^»«aga Q7JO, aad
Advvrtlsing raus oa agraamani.
m n ii	iip»i nii»II— ii ■■ ——
4,
Statas (ascapt Chicago; aad tanada 9*M> v*'
IffKMHKR
tormgu aounutas Q0jOO par ras9-
...............mi T »i nagi
OF THE FfcDLKATED PREM
100
Datam v oklepaju a. 0» reai f# • Um Oa ae a* aaUH Met
pr. (Ai diu-voai
(Aug. 91*1000)
vadega iaieaa aa »aslovu Poaovita |a
TEAPOT8KI ŠKANDAL V VOLILNI KAMPANJI.

Zavitek obmetavanja z Matom.
:&8ar prinese taka važn* fyrašanja, da se rešijo; je na mestih da ae stranki, ki up4ta na volikio zmago, jaajlo izjavita glade takih vprašanj.	*
Oba predsedniška kandidata molčita o tem važnem vprašanju, razumni ljudje bodo ta molk smatrali tudi z* odfcovor, kajti ta molk fcovoVi. rajše voe, samo zadere ne najbolj vplivnim privatnim interesom, ki 60 med ljudstvom poznani kot eiaktrarnarski' trust.
1 -----—
itUih
Nana naprednoat. tollimrood, O. — Nekoliko
predavanju brata Andreja Kobala, ki ot j e vršilo preteklo nedeljo v Slovenskem doftru nr Holmea aveniji. Pričetek je M ob Bt popoldne, udeležba pa it! bila povoijna. Zakaj ne, aom ne vem hr ne morem razumeti, kajti predavanje amo priredili v zelo po vol j nem in primernem prostoru in bolj v sredini collin-vvdodske naselbine.
Pravijo, aa se vedno vrši o-kreg Proavetlnih čitateljev in poročevalcev kakšno napadanji. Toda cenjeni rojaki, kritika je bila in bo ostala, a mora biti zdrava in resnična. Pa poglejmo malo nazaj, ko je prišel sem prevzvišeni Bonaventura iz stare domovine. Ifičesar ni povedal, da bi bilo v korist delavstvu, pa se je množica kar trla, |la
V začetku predsedniške volilne kampanje so nekateri vplivni voditelji obeh strank — demokratične in republikanske — izjavili, da bo sedanja volilna kampanja brez obmetavanja z blatom kandidatov nasprotnih starih strank.
Ljudje, ki poznajo zgodovino predsedniških kampanj so skimavali in rekli: "To se lepo sliši v teoriji, a ie daleč proč od prakse. Govorili bomo o tem, ko bo kampanja končana.
Niso se zmotili.
Vprašanje, ki mora voditi do osebnega boja v predsedniški kampanji je sprožil Al Smith, predsedniški kandidat demokratične stranke na shodu v Montani.
Zavlekel je v kampanjo znani teapotski škandal, ki se je tako razširil, da je olje poškropilo političarje obeh starih strank. •
Smith je rekel v svojem govoru, da so nekateri voditelji republikanske stranke krivi, drugi so molčali.
Ko je olje brizgnilo na vse strani, je naprftvilo madeže na nekaterih voditeljih obeh strank, nekateri voditelji obeh starih strank so pa molčali, ko so opazili te madeže, bi bilo povedano pravilno.
Voditelji socialistične stranke so kot en mož razkrivali to rakrano na narodnem telesu, ravno tako so socialistični časnikarji brez izjeme obsojali to tatvino in vse kar je bilo z jijo v zvezi.
Ako bi demokratična stranka nastopila proti temu škandalu složno, dasiravno je bila manjšinska stranka, tedaj bi oljni škandal za ameriško ljudstvo ne končal tako žalostno. Ali trdne in skupne volje za izrezanje te kužne rane na narodovem telesu ni bilo tudi pri demokratih. Ce bijbila pri njih volja, tedaj bi lahko v zvezi z onim majhnim številom vstaških republikancev, ki so nastopili proti temu škandalu, postavili za zgled pomnik in sicer tak pomnik, da bi se nikdar več nihče ne drznil stegniti svodih rok po naravnih zakladih, ki so lastnina ameriškega ljudstva. Tako so pa voditelji obeh strank polagali veliko večjo važnost na specijelne privatne interese, ki jih je posameznik zastopal.
Velik škandal je povzročilo olje. Ali še večji škandal šele prihaja, ko se oddajajo''vodne sile, ki se lahko izpremene v električne, za skledo leče privatnim kompa-nijam v vporabo.
2e to je velik škandal, da se vodne sile oddajajo privatnim kompanijam v najem, da jih izkoriščajo za svoj dobiček. S tem priznata obe stranki nedireltno večaH-manj, da nimata v svoji sredi sposobnih mol, ki bi bili sposobni uspešno voditi narodne električne Naprave za proizvajanje in oddajanje električne sile ljudstvu v vporabo. Olje bo nekega dne izčrpano v zemlji/ Vodne sile so pa neizčrpne. Iz 4ega sledi, da bode ljudstvo imelo veliko večje Škodo in sicer škodo, ki posega v milijarde dolarjev, ker se oddajajo koncesije za vodne sile privatnim kompanijam. 1
Cemu se je zgradil vodni jež ob Muscie Shoalsu s milijoni ljudskega denarja? AH za to, da bodo od teh ljudskih milijonov in naravnega zaklada vodnih sil imeli privatni Interesi dobiček in da jim bodo ljudje za nedo-gledni čas, ko bodo sedaj živeči ljudje že spali v grobu, plačevali še tribut za v|>orabo električne sile?
Zakaj se oba kandidata starih strank skrbno izogibata temu vprašanjn — proizvajanju in oddajanju električne sile? Ali se oba bojita zameriti se privatnim električnim interesom, ko nihče ne zine o tem vprašanju besedice,
kakor da bi tega vprašanj, sploh ne bilo?	«*ntatt obal, bllsu vdihih meat
Preiskava, ki Jo Je uvedla »vezna obilna komisija ja ob poclftčni obali, k ter kli-odkrila manipulacije električnega tmsta, kako je trust vprege! v službo svoje propagande tole, ljudske, srednje in učilišča, javne uradnike, vplivne političarje, profesorje, itd., da utihne propagando, da vodne sile ostanejo lastnina ljudstva, da vlada agradi ob njih električne centrale, jih obratuje In oddaja električno silo za vporaho v industriji in na domu
ni bik). In Še malo nazaj, ko je imelo neko katoliško djuštvo razvitje zastave, je tudi vse mrgolelo, ker so bili gospodje zraven, ko je Zalar ožigosal jednoto In njene uradnike. Takrat ni bi lo nobenega predavanja, bilo jc le samo napadanje, ko je brat Kobal res nekaj dobrega in koristnega povedal pa niso prišli poslušat, ker to je bilo predava-nje od "nepromlnentnih," Ako-ravno nismo "prominentni", pu vseeno napredujemo. Ali zakaj napredujemo? Zato, ker smo odkritosrčni in ne gojimo nobene hinavščine In ne laži. A pri vas pa ni drugega kot samo laž, pa najsibo v cerkvi, ali pa v valih listih. Pa tudi če pride fte kakšen maziljenec iz Ljubljane, rc bo pri naa nič opravit.
Ravno istega dne zvečer po predavanju je pet društev priredilo malo zabavo v korist društvenih financ, kajti vedno »o dogodi, da se kakšnemu bolj potrebnemu članu da mala podpora. To je prav in človekoljubno delo. Naj omenim, da vsakokrat, ko ima kakšna druga 01-ganizacija prireditev, jo spredaj hodnik odprt, kar je tudi pravilno, ker v slučaju kakšne nesreče bi ae pO malem hodniku ne mogli ljudje rešiti. Naj tudi dodam, da se tukaj vedno prezira napredna društva. Drufič kaj Poročevalec.
del zaloge jajc se pridobiva v hodnih severo-eetftralnfh dr-vah in zapadlih severo-sen-lnfh državah. Glasom cenzusa za f. 1924 ja država Iowg bila na prvem mestu z letno pno-, dukcijo skoraj 184 miljonov tu-catov jajc. V zaporednem redu 0O ji sledile državo Maaaouri, II-linois, 4Nno, i^nnsjr+nmia, Ca-lifornia,	New York, In-
diana in Minnesota. Osrednje zapadne države ne le prodacfoa-jo več jajc, marveč, kar je tam manj mestnega prebivalstva, jih imajo največ za izvažanje v vzhodna tržišča. t
Večina prebitka jajc, produci-ranih v New Vorku, New Jer-seyju in Pennsjrtvaniji se pošilja v mesto New York, ali količina, ki prihaja na ta trg iz teh treh drtav, tvori le 16 odoto vse naloge jajc, poslanih v New Vork. Veliko večja količina jajc prihaja iz srednjega zapa-ila, skoraj ravno toliko prihaja iz pacifičiu" obali in manjša ko-
v Slovenskem domu se prostora ličina iz južnih drfav. Isto ve-
ProMoija ii triMj«
M*
Nad pet miljonov farm v Združenih državah trii z jajci. Velika veČina farm v vsaki državi ae bavi z Ja j Varstvom. Večinoma je produkcija jajc na teh farmah le poatran-Oki pridelek in prebitek jajc. ki preostane sa trg, je sa vsako farmo povprečno majhen, alf Skupni prebitek teh farm (t. j. po odbitku jajc, ki jih farmar aam rabi) je sadoati velik, da zalaga mestno prebivalstvo ft4 milijonov ljudi.
Število hi vrednoat kokošjih jajc, produei ranih na farmah Združenih drftav |. 1924. ata bi-N! Cet 1t!8 miljonov tucatov kokošjih jajc v skupni vrednosti skoraj 672 milijonov dolar-
Imamo seveda tudi mnogo operHaHziranlh kokošj* feftn. kjer produkcija jajc u trg tem rt glavni poant. aH njih število je mnogo manj* kot ono spM nih farm, ki imajo perutnino, »pactjallairane jajčje farme najdemo v najvačjem številu ob
mat k ne rasmere ao tlaati ugodna. V manjšem številu jih najdemo v mest \
petam šlrom
Btev.
ljo glede zaloge jajc za Chicago, Philadelphio in druga velemesta.
Jajce je delikaten, zdrobi ji v živežni produkt. Pod najboljšimi razmerami ae hitro pokvar-ja. Pošiljatvc iz orednje-zapad-nih držav, kjer se producira največje število Jajc, morajo potovati povprečno 1000 milj do trga. Ta problem prevoza je bil rešen potom refrigeratorjev (vozov-hladilnlc). L. 1926 se je 55,400 železniških vozov jajc prevozilo na ta fltfn v vzhodna tržišči.
Vsled sezonalne' produkcije ae .skoraj 18 odsto rjkupne letne produkcije postavlja v spomladi v mrzla skladišča (cold stor-age), kjer držijo jajca do jeseni nli zime, ;tko' svetih jajc primanjkuje.
Kar se tiče trženja jajc, imamo v splošnem tri metode: direktno, indftektno in "interme-diate."
Direktno trfehJc je prodaja jajc'Od producehta direktno h konsumentu. Ta ftačin je zlasti priljubljen malim kokošjerej cem. Pošiljajo, jajca posameznikom, hotelom, restavracijam in sladolednicam potom paket ne pošte. V tem slučaju rabijo škatle (carton) it debelega papirja ali kovine raznih veličin ali pa navadne zaboje za 80 tu catov, ki oe dobivajo od pdšte.
Indlrektno trfenje je prodaja jajc od stkani producenta na razne agencije, ki dd svoje stra ni prodajejo veletrlcem (concen-trators). Na tak način gre jajce skozi mnefo rok in tiinih kanalov, predno po nekillko tednih doseže konsumenta. "Interme-dlate" se zove ona metoda trženje jajc. ko producent prodaja prodajalcu na drobno, v katerem gre jajce skoči roke enega aR več prodajalcev, pred no pride do konsumenta.
V mnogih pokrajinah so produ centi jajc ustanovili Oadruge za trženje jajc. Najmanjša lokalna ko-operativa za trženje jajc je takosvani "egg drcle". V svrho ustanovitve takega se razni producenti združijo ta skupno prodajo jajc na skupno tržišče, navadno v majhnih letih po ekspreon. Drugi način zadruittega trienja jajc ob-štoja v rabi lokalne zadružne mlekarne, ki previema prodajo. Ker farmarji razpečujejo svoj* mleko in "čream" potpm takih zadružnih mlekarn, je razmero-
Pred kratkem je v nemškem in italijanske^ jeziku izšla knjiga. ki ji je naften, da bi fnodt^n ski javnosti podala otyektfvm> sliko o Mussolinljevi oaebnosli. V nemščini Jo je izdalo Gutkindo-vo založništvo v HekMbergu.
PETEK, Ž8. 8EPTEMBOA!
OPAZOVANJA
»ruž« Al Smith!	rim privatnim lastnikom J
KvekaMlt svetnik Hoover, ki Smith logično iti dalje^S
n
■m
»an^]
tom late agencije na isti trg in ob istem času.
V nekaterih krajih pa so ustanovili posebna tržna udruženja. ki razpečavajo jajca velikega »tevila produccntov Jajca ae navadno nabirajo v lokalni spre.
«itnicl. od koder gredo na king plOift**, kjer se jafei
Obaega štiri študije iUHjaoskih pisateljev in tri uvode, med katerimi je enega napisal Mus*h lini sam. Objektivnost defii m s tem točno določena: vsaka beseda v njem tako, kakor se zlaga z željami nekronanega imperatorja še bc ustanovljenega novorimskega imperija. Neke veste avtobiogra-fija pod tujimi imeni. Vendar bo zanimivo slišati, kaj misli MusSolini o samem sebi skozi n-sta svojih živih fonografov.
V svojem uvodu graja "ino-stranske pisatelje, ki ae bavijo le površno in s predsodkom s fašističnim gibanjem"; nato pravi, da bi moral vsak, ki še dvomi o fašizmu, prebrati to knj|go. Zadostovalo bi mu po našem mnenju seveda £e to, če bi prebfral prvi dd knjige, ki govori o Mus-solinijevi osebnosti in njenih u-činkih. Ostali deli ponavljajo v drugačnem slogu isto vsebino. In ta vsebina se da izraziti z dvema besedama: Mussotini triuni-fator.
Ob posvečanju bologneškega liktorskega štadija leta 1926 "je pridirjal po rampi neki jezdec, spretno kakor Ie kakšen kavale-rijaki častnik pariral trepetajočega konja z železnim pritiskom kolen nekoliko palcev pred robom tribune, se dvignil v sedlu, dvignil desnico majestetično k rimskemu pozdravu in ves Što-dijon se je stresel pod mogočnim pozdravom množice: Duce! To je Musaollni. Ali pa: "MuSso-lini je stegnil med govorom roko, zamahnil i njo, nagubančll čelo, sklonil glavo — utelešena govorica! Nikoli niti ena kretnja odveč.'* Mi hladni severnjaki bi se tej natančno naštudira-ni teatraliki gest, temu operetno nastopajočemu veličastvu samo smejali, v Italiji pa se mase seveda cedijo od navdušenja. — Različne dežele, različni okusi in različne stopnje dojemljivosti. Pri nas vpliva vsebina in stvarnost govora, tam pa artistična fraza, potencirana s teatralno gesto. Vpliva tako, da vidi množica v bednem Človeku nekakšno božanstvo, ki se mu s strahom približuje. Kadar govori s preprostimi delavci, ustvari naj prvo nekakšno ozračje bratstva, s prostim priznanjem svojega po-kolenja. Toda "v odločilnem tre-notku stoji spet izven tega ozračja, neopazno jim da občutiti distanco med njimi in seboj. . . Vedno stoji razločen korak pred svojim spremstvom, komaj da se kakšen minister drzne sesti v
agitira za predsedniški stolček s znati, da Je "Bog ()ai ™ svetim molkom o petrolejski ko- m®!, rudo, les, olje in zemlS rupciji, "zeleni MNei" v K. oH- vae ljudi! Zakaj se Smith^ ci, šnopsarski korupciji in o vseh za javno lastnUtvoB| drtfgtti RempClJSH, katerih irtra- "fcdijih darov"? Zakaj | jo rapiikttkaari toliko kakor ave- vodo? ti Anton puščav ni k uši, j^ko "Tribuna", ki ni VJH molči, t je je ob od Smtfhk! seveda dobro vt, da jeg Res ima fleover dobre bunkače, ekonomski heretik le na j dri streljajo bunk Ramesto nje- Smith ne misli resno in S ga, ampak Smithu ni treba po- m** list zameri. Zakaj bi sr je postavljena msgi^ev ~ razen takih, ki po- blufal, ko pa vsi-kapitalisti m a kuj o z mošnjo.	do, da je njegovo m
Kakor vse kaž«, bo Al Smith halibalu? ne le socialist, marveč tudi kk>- Y®8' do v°litev j€ ^ munist najskrajnejšega levega dni in v tem času Smith krila, presno mine slavne kaib- «Wjubi hribe zlata in doline i, panja.	mm delavcem in farmarj,
Kako Smith "rešuje" farmar- lahko 08V°j/ V8<> socUHrtii sko krizo, je že znano. Smitho- Platformo in zraven tega ie, va vera 'je, da pridejo vsi far- da- ^ 0(5 4. marca 1929 šefa marji v nebesa, a danes še ne ve, V8i ^ v Ameriki roda kje je ključ do farmarskih ne- zlato ž,ico v ustih in da b, bes. Kadar bo izvoljen, tedaj K1**^ farmarjev na jugu | že dobi koga, ki poiMe ključ in kamenje in izmetavale bombi ga opili. 8 tem je farmarska Vse to je lahko obljubiti kriza "rešena".	medtem pa je Smith srečen,
Zadnje dni je Smith stopil Uudstvo ne vidi Raskoba, preko platforme demokratake ne?a in ostalih magnatov, stranke in se izrekel za javno ko se smejejo za zastorjem. lastništvo vodnih sil, ki služijo Street in T&mmany ne do proizvajanju električne gonHne niti pet minut javnega sile. Bog ga živi! S tem kora- *tva vodnih sil. V vi kom je Smith zapustil katedra- templu, kjer stoluje sveti lo "edinozveHčavne" ekonomske lica ameriškega privatnega hierarhije in se zapisal satanu Pitala, je javno lastništvo! ekonomske heresije. Osvojil je Magnatje ne dajejo ti — dasi le deloma — socialisti«:- in stotisočakov za Sm no načelo.	kampanjo zato, da ljudstvo
Čikaška "Tribuna" je takoj b? vodne sile in električno s prijela Smitha za jezik. "Tri- svoje roke. Železniški kralji bana" je dosledna s svojega ka- ne dajejo Snvlthu zastonj pitalističnega stališča. Smith vlaka z enajstimi vagoni, 1 pa ni dosleden. Ako Smith pra- terimi se zdaj lepo vozi po di vi, da je "Bog dal vodne sije za H, v ta namen. Not by| vse ljudi", ne pa samo nekate- side! Bet your boots not TI
Vtiai Is Detroiia in Kanade.
"Tammany Farmers."	pridelujejo koruzo na newin Posloviva se od sodrugov in ških trotoarjih in golfnih trsti
hajd na pot. Spremin Petra h	^ato ni čudno, da poznajo 1
parniku. Benedikt je bil najin	farmarska vprašanja, hahahi zvesti kažipot. Ko pridemo na Mikalo me je, da bi ga bil vpi
pomol, izve JPeter, da ga je ne-	Šal, koliko so boljši petroleji
kdo potegnil ali pa se je sam:	"farmarji", ki pridelujejo ti
parnlk je imel odriniti čez jeze-	potdomsko olje v pisarnah 1
ro šele ob enajstih zvečer. Ca-	partmenta za notranje zadevi
kalo ga je še celih dvanajst ur	Washingtonu — pa čemu si
postopanja po Detroitu. Moj	kvaril tako lep dan?
"*ony" je bil manj muhast. Nazajgrede ni bilo avtne p Stal je točno ob uri'pred hotoe- če na cesti. Promet je bil 1 lom "Fort Wayne" lep, rmen, dek in "Pony" je drčal brezi svež in čil kot junijska nevesta- mude naprej. Tudi ni bilo 1 blondinka. Skobacam se v moj deti nobene nesreče. Ker je I rezervirani- sedež spredaj traven lo dosti prsznih sedežev, jeH šoferja in šli smo skozi labirint v pAr mestih pobral potnike,! uličnega prometa na široko, od- so šli v Chicago. Zanimivo prto cesto. Good-by, prijatelji, to, da je pasaŽir skoro na kj še se vidimo! —	cu Michigana plačal isto vri
Obratna vožnja z elegantnim vožnje kakor iz Detroita. i busom je bila veliko idejalnej- žnja stane pet dolarjev iz D Ša. Lep, solnČen dan, da ni troita ali z meje Michigana,"
Čudovit
, , .. treba lepšega in samo pol basa pojasnil kondukter. njegovo neposredno bližino." To|2Medenegll< Dov^fje bilo pro- stomf i) je torej skrivnost Mussolinijeve gtora> ai ge ,thko |tU1 ^d Se pred mrakom »mo prid
hipnotične moči: brezosebnost, strahopetnoat, v komedijanstvo zaljubljena občutljivost njegove okolice. V naših krajih bi se politiku s takšnim nastopom gromko smejali.
"Notranji preobrat" Mussoli nijev. Preskok fašističnega vodje iz skrajnega socializma v skrajni nacionAlizem čez noč, ta neznačajnost in nedoslednost naziranju In delovanju je tisto, Česar inostranstvo ne bo nikoli razumelo. Tudi to, kar navaja naša knjiga o tem predmetu, ni baš narejeno tako, da bf moglo uganko zadovoljivo rešiti. "Kdo bi mogel dognati globoke vzroke te spremciribe v natorHl?" vprašuje na ndtem mestu Hi oripu varja: "Ootovo je Imelo dojetje naroda, cAtatek za netevedijtvoot socialistične utopije, prehujeftje
ma lahko dostavljati jajca po- domovinskega idealizma velik de-
JSiiLfrtfl	ra.vrtf.jo po kakovoEI - ______________
trg.^več rnnmr Z dragimi, neofcp.
nih; Zaffnrfna kokošja In )a|€ja udru .	i^ija «0> pa^i/Vnl obali so flbo-
Vshodu ran primar uspHiaega zadnUno.
i« oh PaolfMM, kjer je praduk-lga trfanja cija jajc jako v.-Hka, ali ve#jl|
lež ne tem. Toda kaj je to dni-tega, Če ne potrebo po boju. po-treba upornega. reVolocijonar-nega človeka po Itpeasnjenjv. njegove ogromne akttvttete. po treba, da bi moger Izživeti siki lastne dinamično visoko napete volje v vodlteljstvu!? Sociali-sem in socialistična stranka nista mogla takemu človeku nk
Aanlmi besedami:
sedeži in sleknil počez, če se ti veli v Indiano. Nekaj mis je zahotelo.	čez poldne sem zapustil Deta
Ker me okolioa ni več toliko ob enajstih zvečer sem P> zanimalo — saj sem Oe je na- bil dom* v postelji, gledal tjagrede — sem se pogk>-	*
Ml v sopotnike. Dva sedeža ta Popravek: V tem spisuj menoj se je ftčeperlla mogočna naredil ilekaj neljubih ponj zakonska dvojica. "Mlsoes" je ki jih je trebs popraviti I leno žvečila gumo in n^mjši drug Jože Mentoni (zadnje ci molčala, mo* pa je bt! silno Zfco- je odbil "i" in zdsj se pik ■ voren o politiki. Takoj se je ton) ni inženirski delavec 1 izdal, da Je republikanec, kajti Fordu, kot sem zapisal, tes* n* vse pretege jO smešil Smithu. je nsčrtni inženir pri Murt Seveds je bil Cikatan In vsakda- Corporation of Ameffcs. kjer nji čitatelj "Tribune". Vsak uposlen te tri leta. Ims « hip je omenil "tamsnijske far- oddelek in vodi kontrolo ■
Jiarje", ki Jih Uko spretno riše novimi modeli. On sploh m« Ohn MčCutcheon v "Tribuni", koli dela) pri Fordu. "Zdaj spet pridemo v farmar- Sodrug Semrov je prikl sko meato In videli bomo Uma- meriko kot kolarski in ne > nijske farmarje, hahaha," se jc kovaški delavec. Dane« j« • krohotal s šaljapinskim basom, slen pri Chryslerju kot If««1 kadarkoli je lerfer naznanil pri- laVec pri ogrodju (autobodjrT hodnje m kh igran s to podeželsko, prosim prisadete. ds m« rt ™«"tece.	8u nehotne kozle, brrz
Tammany Farmers so ime- ni najbr* nihče, nitni ljudje. |
dilnem mestu, ker je smatral ss mega sobe za nekaj več nego se drugi ljudje. A svoji stranki b. svojemu naziranju se je odpovedal, ker mo ni niti prvo, niti dru-go nI moglo biti stopnišče do te-visokega' cilja. Ia Ukini
^uai 101«	rsskgi, poeebMN le jih nivoja
soMfli leta lfl8., odpovedal aocl- Muaaolini sam. gotovo niso pri-siismu s govorom, tt oe je tavse- pravni rta bi	^k«
ker se mu je ?sskom|nalo po vo-ji^pšo luč
Um*---- m
Peoria. IU. - Charie* ■ Laughlin je v sredo u»treW * H> ženo in potem še aebc w SU bila mutea. Ko so pr£ aUnovanje sosedje, ko Š*N strele, so našli
žens^JT WtteT£rtje. v kotu sibelki je po mirno spsl ki je tudi Ml fh«h "
imnu
'nr t-""*'
ljubljanska nedelja
(Isvirao.)
Ljubljana, 9. septembra.
Mali šmaren ali kot pravij< tudi "mala maša" velja običaja za začetek jeseni., Mala maš: za suknjo vpraša, pravi • prego vor. Letos to ne velja. Vroč. jt se kot prav sredi poletja Ljubljanica in Sava sta bili pol ni kopalcev, turisti pa so se na potili v gore. Mesto samo je bi lo kljub temu šivahno radi do toka obiskovalcev velesejma, tU sti pa še, ker je bila napovedan tekma na harmonike v prostori.
' velesejma.
Velesejem je bil že od zjutra v znaku te tekme', Priglasilo s je toliko tekmovalcev* da so jil morali sortirati, mnogo izločit iz tekmovanja, tako da jih j-ostalo vseh skupaj—115 godce^ na harmoniko. Popoldan so s potem vršile tekme. Sodeloval so stari, invalidi, kmetje, delav ci, študentje in celo otrok, ki š ni dovršil niti « let. V sploš nem se je pokazalo, da so Sta jerci boljši harmonikarji ko Kranjci, pokazalo pa se tudi da so harmonike res najpriljub nejši inštrument Slovencev, k ga igrajo tudi z vso ljubeznijo.
Živahno je bilo tudi na zaba višču velesejma, tam kjer stoj "tobogan," kjer se vrte vrtilja ki, kjer v paviljonu vidiš žensk< z brado, indijskega fakirja E, Rauna, turško plesalko Fatmo in orjaško kolo v miniaturi. Tan je celo nedeljo živ-žav. Vse s< vrti, drsi, kakor za stavo. • Na velesejmu so si obiskovale lahko ogledali tudi razstavo ži vali, ki jo je aranžiralo ljubljan sko društvo "Zoo," ki je bik pred kratkim ustanovljeno. Vodi ga vseučiliščnl prof. Dr. Ser ko, in je društvo še popolnom* začetniško. Razstava sama j( kazala samo živalstvo Slovenije vendar je vzbudila med obisko valci mnogo razumevanja in b< "Zoo" lažje našlo zdaj moralne in gmotne podpore med občin stvom.
Takale je bila ta nedelja. To so stvari, ki jih-vidiš >oa prvi po gled. Vidiš lepo vreme* turiste kopalce, tobogane, vrtiljake, kol-noš vročino in si želiš Jesehl in hladu. In potem zgrabiš časopise, pa najdeš prav tam mec dnevnimi, vestmi kake iieznatnc notice: X. Y.> se je obesil. Vzrok neznan.—-Pa svet: "V Kamniku je napravil samomor delavec tovarne 'Titan/ Vzrok: ker ga jc tovarna po zadnjem štrajku odpustila iz službe." V tem žad-njem solncu, ki se z vso močjo,
a obdržimo svoje Šole ter da še bvarujemo analfabetlzma (ne->ismenoati)> P0 rakovo gremo. -No, to že občutimo. Na slavJfh tretji ne. senata' lostni seji prosvetnega društva fuslimanova v Sarajevu—Gaj-
eta—je govoril Srb Vasil Grd-ič, glavni pobornik šol v Bosni, a ima—Slovenija preveč šol. O veta, sveta bratovska ljubezen! Omalovaževanje bon-tona v lavnjačl! Mnogo se je pisalo o Glavnjači, beograjskih zaporih, »ič dobrega, pač pa mnoge sla-•ega. Med drugih so ugibali, dkod da je prišlo ime "Glav-•jača." Meščanski listi so tr-ili, da je to ime od tega, ker so ■voje dni imeli kaznjenci tnale, anjače ali—kot pravijo Srbi— lavnje namesto blazin. Opozi-ijonalni listi pa so še zdaj te-:a mnenja, da je to ime od tega, ter je že mnogo ljudi izgubilo vojo glavo v Glavnjači. Nagajali so slučaje, poslanci so in-erpelirali v parlamentu in zahtevali kaznovanje krivcev, se je bilo bob ob steno. Zdaj >a so naenkrat tudi (režimeki poslanci spoznali, da v Glavnjači es ni vse najboljše, da namreč tražniki v Glavnjači ne poznajo •on-tona in da tako ne pojde več alje. Tam je namrpš usluiben e več let kot stražnik narednik Jreten, ki ga poznajo vsi, ki so :edaj imeli z Glavnjačo oprav-;a. Novodošle jetnike sprejme n, zločince k razpravi vodi on— 7se on, silni narednik Sreten. >a je zadnjič, ko so mu privedli r zapor demokratskega poslanca Luno Jovanoviča, osumljenega •okrlvde umora Pavla Radiča in Basarjčka, malo bolj nerodno prijel poslanca Jovanoviča za comolec. In velika žalost in raz-»urjenje je zavladalo po Bcogra-iu. Kaj takega pa še ne t In Bdružilo se je nekaj poslancev v sveti jezi in vložili so pri predsedstvu skupščine interpelacijo, naj obtoži narednika Stretena,"ki Tši "nasilje" in to celo nad poslanci! O smešnost smešna . . . 5 takimi malenkostmi hočejo orikriti druge nedolžne žrtve Glavnjače. Nikar ne pozabimo, la je dr. Korošec minister poli-;ije.—Seva, če Sreten in njegovi pajdaši delavce trdo, in to prav ,rdo prijemljejo ter jih tepo, je :a meščansko gospodo v redu ,
Tekoče leto ni le "predsedniško leto", marveč se letos vršijo tudi redno dvoletne volitve vsega članstva poslanske zbornice (House of Re present a t ivea)
Imamo letos tudi važne državne volitve. Govemorjl se izberejo v 30 državah. Člani državnih legialatur ae bodo izvoli-li v enih državah, kjer državna ustava določa volitve v sodih le-
sedanja kongresa odloliti seje za več kot tri dni niti ktm drugam razun v sporaztflrtu z drago zbornico.
, Kongres se shaja vsaj po enkrat za leto. ali navadno ima vsek kongres po dve zasedanji. Prvo aH "dolfoM zasedanje začenja prvega pondeljka v decembru enega leta, ki sledi takoj za volitvami, in utegne trajati celo leto, ako ima zadosti opravka za tako dolgo zeeeda-nje. Drugo aH kratko" zasedanje apčenja prvega pondeljka V decembru drugega leta in
tih. Nadalje aa bodo v mnogih
^tnfST^0™ zaključiti opoldne nasled
count v in občin	^H«** < marca, ko vstopi V ve-
"rntLillL * Uevo novo-lizvoljena zbornica, popolnoma nova poslanska
zbornica se snide prihodnjega
ELEKTRIČNA POSTAJA MKEZ
*	DELAVCA OTVORJBNA.
Strojna doke prinene fte večje
•	m. A , Sk aSSAl
rinivzr.
Velesejem v Ljubljani pod naslovom Ljubljana v jeseni, ;e končal po 10 dnevnem trajanju z Zadovoljstvom vseh: raz-itavljalcev, sejmarjev, Ljub« Ijančanov in uprave. Bilo je deset lepih dni j. Tone Konchan fe celo svojo 78 letno mater
zadnjo močjo, upira v ljudi, se aripaljal iz Horjula, ki se je kar
najdejo izobčenci, ki se jim življenje upre/ odtuji se jim in v tej nastopajoči jeseni polože roko na lastno življenje. Napravijo samomor. Koliko tihih ne-
<udila in čudila. Videla pa ni drugega — kot Toneta, ki je res nežen in dober sin . . .
Proti Nazarencem. Po Vojvodini je razširjena vera, ki t
slišnih tragedij se odigra med ustavo ni potrjena, in torej po-1 j ud mi; ljudje pa smo tako ne- tem takem ni dovoljena. Ta vera prizadeti od vsega tega, da jih Nazarencev — kot jo imenuje-uvrščujemo med dnevne vesti, jo — prepoveduje svojih ver-Se za senzacije nam niso več ti nikom, .nositi orožje. Te zapo-obupanci. A je tudi to—in Še vedi se tudi vestno drže. Vpo-zelo—karakteristično za vse na-J klicani k vojakom se branijo *e nedelje in delavnike. RedaJ sprejeti kakršnokoli orožje, kar bo drugače? *	| pomeni, da ne marajo biti vo-
jaki, ker jim to prepoveduje lubljana, 12. sept. 1928. Ljjhova vera. Več sto vojakov-Miniatrstvo prosvete nima Nazarencev je še bilo obsojenih kredita za šole. Ministrstvo zategadelj. Ravno pred parmi prosvete je naenkrat spoznalo, dnevi je-bilo spet obsojenih o-<la nima kredita za vzdrževanje krog 80 Nazarencev. Lani a v-diskih zgradb, pa je poslalo ve- gusta meseca so v Subotici zs
4. marca. — Dočim so predsedniške volitve v ospredju jfvnega zsnimanja, ao kongrestjonalke volitve enako važne. Senat In House of Representativea tvorita skupaj zakonodajno panogo vlade v Združenih državah. Predsednik je najvišji ekseku-tivni uradnik, ošabni zastopnik ljudske suverenitete. Ali oblast zakonodaje je v rokah druge panoge vlade — kongresa. '
Člani "reprezentativne hiše" se izbirajo vsaki dve leti, namreč v letih s sodimi številkami. Senator pa je izvoljen na šest lat, torej na trikrat daljšo dobo kot "Representatlve". Isto leto, ko se izvoli nova poslanska zbornica, izvoli se tretina senatorjev, Zato kongres, ki se snlde prihodnjega leta, bo obstojal iz popolnoma novo-izvoljenega House In iz Senata, čigar tretinc je bila novo-izvoljena.
Prihodnje zasedanje kongresa pa bo v decembra, ali to še stafl kongres, ki se anide na takozvano kratko zesedanjfc. Novi "Representativea" Ih senatorji Nastopijo svojo službo še le 4. marca, istega dne, ko bo novi predsednik inavgurirgn.
Izvolitev aenatorjev. Ustava t)olqča, da morata biti po dva senatorja za vsako državo. Teko ima največja država In najmanjša enako število senatorjev. Volitve za senat se bodo vršile v novembru v 32 državah. Vsi, senatorji (razun enega), katerih šestletna doba konča prihodnjega marca,§ so kandldat-je za ponovno izvolitev. Seveda stoji njim nasproti vedno kandidat protistranke. Dese-torica senatorjev, ki se zopet potegujejo %a mandat, so republikanci, 21 so demokrati in eden zastopa farmer-labor party. I zid volitve utegne znatno spremeniti članstvo senata in prinesti prihodnjemu pred^dniku bodisi varno večino članov njegove stranke ali pa veČino protistranke.
Od 1. 1913 naprej ae senatorji Združenih držav volijo pbtOm direktnega ljudskega glasovanja. Kvalifikacije za senatorje ao predpiaane po ustavi. On mora biti državljan Združenih držav za vsaj devet let in imeti bivališče v državi, kjer jc Izvoljen. Podpredsednik Zdrulenlh držav je predsednik senata.
IzvoHtev reprezentativov. — House of Representatlvcs, ki ima sedaj 483 članov, se popolnoma obnovi na prihodnjih volitvah meseca novembra. Število članstva se določs vsakih deset let po številu prebivalstva, kakor ga izkazuje ravnokar izvedeno ljudsko štetje, Število članov zbornice se potem porazdeli med posamezne države po številu njenega prebiveletva. Približno priheja po en član zbornice nS Vsakih 220,000 pre-eivakev
"Representative" mora Mtl
T upa tam, kader razmere to za htevajoj sme predsednik Zdfu-Jtitoib ,držav pozvati kongres v pesebno zasedanje.
VolHveal edseki senata In poekutske zbornice. Kandidatje za Senat aH House se izbirajo (nominirajo) bodisi v primar nih volitvah, kjer državna ustava to zahteva, sli v državnih konvencijah političnih strank.
Obe večji politični stranki Imata poseben volitveni odsek (campaign committee) za Senat in za House. Delo teh odsekov Je sllčno onemu "narodnih odborov" (National Committea) stranke, le ds osredotočijo svojo pozornost na volitve za dotič-no zbornico. Toliko republikanski kot demekratičnl "House
Nfw tdttt, N. T. Električna distributivna postaja New Yorlr Edison Electric kompanlje dokazuje, da titrojrta doba osreči človeštvo s čudeži, o kakšnih se datfca komaj upajo sanjati. Tn postaja oskrbuje 900.000 domov z elektriko, a na postaji ni usluž-benega niti enega delavca. Vsak teden pritle en dektričar na p<»-stajo in se zamudi na nji le nekaj čtfša, da pregleda stroje, a-ko so v rettu.
stroj! prtčno delati, se obrabiti, ehJttriChi spoji se pa odpirajo In zapirajo, daslravno ni človeki na postaji. Tri milje proč električer včasih sem In t je pre-glede kontrolno tablico, da sc prepriča, kako funkcionira centralna poštaje. Električni aparati in neprevfe fav rtu jejo to kontrole ne centralni oddajni posta-
kjer Imate svoj glsvni stan.
V sedanjem (70.) kongresu je od 96 senstorjev 48 spsdslo k republikanski, 47 k demokratični in 1 k Farmer-labor party
House of representativea pa je bil sledeče sestavljen: 281 rs-publikance5v, 195 demokratov, 2 od farmer-labor party in 1 soci-
ji.
v Kenoahl. KenoShS, Wh. — Harold Hen-deraon,. atavkokaški delavec v nogavlčarski tovarni Alten A kompenije, katera Je izprla or-campaign commlttee" ostaneta ggnftfrai^ delavce v zadnjenl v permanenci v Waahlngtonu februarju, Je Ml t noči ci srede
llk^u /upanu zagrebšK^mu lju- vrnili orožje, češ, vera nam ne bazni v nasvet, naj vendar za bož- dovoljuje, dasl so vedeli da njl-^oljo opozori oblastni odbor, hova verk ni v usUvi priznana, ^ko da stvar stoji: Proračun Postavili so Jih pred vojno so-i	lw	OTU
Ji' preobremenjen, ministr- dlšče, kjer so bili obsojeni. Te državljan Združenih	«J
"tvo ne more skrbeti še za šoleldni je višje vojno sodišče potr- vsaj sedem 1ii. Najmanj 25 let •tako pravi ministrstvo proeve-[dilo obsodbo, po kateri so vsi ti zateirirUK nai rotira ob-i N »Mirane l obeoieni vsak PO 10
zategadelj naj votlra ob- Naaarenci obsojeni vsak po »•tni odbor potrebne kredite za let robije. Takih nazarensk)h vMrževanje šolskih poslopij. 94- procesov se je že mnogo vr-jar da bo treba šole reducirati, šilo in slaiienfi Nazarenec, ki ministrstvo končuje U akt taJ noče zaUjltl svoje vere. je po-ko1': "Ako oblasti smatrajo, del stavljen pred vojaško sodišče In *> mednje Aole potrebne, naj Iz- seveda tudi obsojen. EnSko Je polnijo, svojo dolžnost." Govo- bila tudi v carski Rusiji verska B^^olho temelju prosvete s|aekta. ki je prepovedovala nošenje orožja svojim vernikom in ki jih je bilo na stotine izgnanih v Sibirijo. To so bili tako-zvani duhoborcl. ki jih je cele Tolstoj zagovarjal, desi nI srnS-trel tega načina boja sa prave ga. Storil je to le ker je videl v vojski In vojni kr*enje zapovedi: Ne ubijaj! nauk. ki ga Je on vedno In por sod oznenjevsl
tak" ironijo, more le jugoslovsn-minister. "Ce hočete imeti *>,# plačajte jih!"—tako govo-r ti(,ti, ki nosi ime "minister Kosvefr.* Ce bo klerikalno-rs-Jikslna v I sds Uko nadaljevala, tK,mo * v Sloveniji sčaeoma ^ prišli do "nedeljskih šol,"
■Bmo Jih fcnell za časa škofa
^svahl
*n? bomo mi morali boriti,
l>o#hn se v drugih
"'l^reetano reformirajo
AtilTIM\JTK ZA PHOHVETO!
vsaj
sUr mors biti |n stanovati v državi, kjer je izvoljen. Njegova plača znaša $10,000 ne leto, lato toliko kot plača senatorja. Povrh tega ima pravico do petnih stroškov (20 centov za vsako miljo do in od Washingtom). Tudi dobiva gotov znesek za pisarniške pomočnike, papir In druge manjše izdatke.
Vsaks zbornica kongresa Je edini rszsodnik o volitvah, izidu istih in kvalifikaciji svojih čls*tfv Večina . članov t vari tvbram Vsaka z bom les določs svoj pravilnik, kaznuje svoje člane za neprimerne vedenje in po odbritvl dveh tretjin prisotnih članov sme izgnati kakega člens In rez vel javit I Sjegm msndst Ni ens ni druga *bor> n»cs kongresa ne sme tekom za-
IMHUlVPtll
^ v.;	4
AH bo sapersnto zmagal Na 20. mednarodnem espe-rantskem kongresu so uddaften-cl poročali h svojih delct In do-kazaH, da se ItevHo ljubiteljev espe rs rfta-stalno množi, da ga uvajajo vladna in krajevna o-blastva, razaa društva In posebno gospodarske organizacije. Eeperanto Je še priznan jesik v mednarodno brzojavnem prometu in večina držaV, ki so brušene v mednarodni brzojavni zvezi, je dopuatila esperantski jezik tudi v notranjem prometu. Esperantski jezik uporablja tudi mednarodni ured za dalo, ki tiska svoja poročila tudi v tam jeziku. 177 radio postaj v E-v ropi, Aziji, Ameriki, Afriki in Avstraliji je uvedlo predaVSnJa iz esperanta v svoj prctffam. Jugoslovanska železniška uprava dopušča na vagonih, ki so določeni za mednarodni promet, tudi esperantsko označbo. Mnoge državne in privatne šole so že v vedle esperantno kot pouk. V Antwerpnu, kjer je konrf^e* zboroval, je znalo 60 policijskih stražnikov dbčevatl z udeleženci kongress v esperentekem jeziku. Eenersntistl pravijo, da se bo v najkrajšem času uvedel esperantaki Jezik vsej kot po motni Jssik v mednarodnem prometu In da je esper*n«o*di ni Jesik, ki bi zmogel odstraniti Jezikovne težave v aveteveeft) prometu. L. 1929. se snidejo v Budimpešti, I. 1980. pa v Pra
f«. T
trn četrtsk ugrabljen od štirih maskiranih molkih, ko se je vozil v avtu šest milj od meata. t nJim sta bili njegovi dve a^atri. Mimo je prišel drugi avto, Henderson je bil ustavljen th I orotjem prisiljen, ds Je presedel v drugi svto, KI gs j^ od-peljsl neznano kam. Tako pripovedujeta sestri, ki ste sami ostali ne cesti. — Louls Erancis Boudenz, vodja Izprtlh delSvcev, pravi, da so vsa U nasilje delo kompanijskih teroristov, ki bi radi diskrsditlrsli unijo, ampsk untja btr vodile boj za svoje pri-znehje tudi pet let, -^e bo treba
11 i in ir-;7 ' ^
Steuart pride pred sodlščs 8, 1 ektefera.
Wa«hlngton, D. C. — Robert vt, Stewert, predsednik Stan-dard 011 (To. v Indiani, ki je ob-tolen krlvege prlčevenje, pride na sodnlsko obravnavo i. oktobra. 8odnfk Stafford je od-ločil proti apelu vlade, da se ob-vrll po končanih volit-
ravnava vah.
HflUJ&tfH St PftltOŽt'jfe-1 Rop lh ugraSlJanje.
H) RADI VMEŠAVANJA V I Chicago. - Dv» elč^nthb o-\ OLILNO KAMPANJO. , blečene moška sta v šredo ugra-
—	"	ubila blizu Dearborn železniške V Ransaau In Pennl delajo ovire: postaje 50 letno Eather Cole-
komunističnim govornikom, man, soprogo bogaiska iti
—	io potisnila v avto, v
New York, N. Y. — Poroča se, "ta bfla ie dva drifga
kolikor bolj postaja u«»0u volilna kampanja, toliko bolj se ovira kampanja komunistov, ki na: stopajo kot govorniki delavske stranke Ameriška unija za cd vilne svobodščine je morala o- d* »o je lahto peljala d^mrtv |x>mnlti žapana v Yonkersu, N. Y., da bo tam uvedla prelskuš-njo o pravu govorniške svobode, ako župan ne prekliče svoje odredbe, ki prepoveduje govorni-kom delavske dtranke govoriti na cestah.
V Pennaylvaniji se vporablja proti komunističnim govornikom zakon proti puntu, v Kansasu pa zakon proti kriminalnemu sindikalizmu. Poročeno je bilo, d* je bilo izvršenih voč aretacij v Philadelphijl in Kansas City-ju.
Delavska stranka v New Turku se pritožuje, da jo dnevniki bojkotirajo in de prinašajo vesti o njih shodih. Njenetnu pred« sodniškem u kandidatu nočujo odstopiti (u-ustora za njegove izjava. V drugih _me»tih imajo shodi delavske stranke uspeh po poročilih, ki jih prejema glavni stan stranke.
Vlada bo pomagala pobijati zlečlaatve.
Chicago. —> Zvezna vlada se bo udptežtlu križarske vojne v okraju McHenry proti organiziranemu fločlnstvu, o katerem se m, ds! Je v zvezi s polltlčarjl. Civična liga McHenry okraja je poslala svoje zastopnike na konferenco z d (striktnim pravdni-kom Oeorge J, Johnsonom In ga prosila za ix>moč.
Clvlčna Hga Ja v tekočem letu uvedla preiakavq gleda velikega kroga graftarjev v poli-tlčni upravi, ki protektlra butle-garje In laatnike Igralnic v omenjenem okraju.
' Charles W. Hadley, pomot ni državni pravnik, In državni senator James J, ftarbour, -in se v aredo /glasila v federalnem
poslopju in vprašala ca .vladno pomoč pri čiščenju okraja, Pomoč Jima Js bila obljubljens In v torek se snlde veleporota, kl bo pregledala obteiilno evidenco, kl je bila dosedaj odkrita, in
uvedla preiskavo.	«
ti i
kjer so jo oropali za sto jev denarja in zlatnine v nostl nad pet tltbč dolarjev. 18. In C^nal cesti so iz avtomobila in Ji hročlH 70c.
^ ; llombaši na delu.
Chicago. — V četrtek zjutraj je bila vržena bomba v kdelo-\alnico sladoleda na 15i0 Tayk>r st. Eksplozija ju napravili Veliko lukujo v tleli, razdejala sti no in razbila šipe v oknih sosednih poslopij. Razstrelbp je bilo slišati miljo daleč. To je bila že druga bombhš eksplozija v omenjenem poskmju. dbhi-bašev še niso izllSdfli.
Dve oeebl ubiti na kritiiču.
Ilardale, Ind., 27. Mi. —-Vlak Pennsylvania železnice Jo včeraj ubil Ciurence A&sse in njegovo Šeno, njune 1 letna hčerka pe je dobite težke po-škod. N šareče ss Je zgodile nn križišču zuaej meate.
—^—Zdravnik ar Ide.
Mati svoji mali hčerkici: niča. sdej pe le pojdi; adreveik
pride in ni treba, de bi fclls polog."
Anica: "Ah, mame, puetl me
tu v sobi! Ata pravi, de te zdTevnlk samo u nos vtete in bi
rada videla, kako " • #
Tudi pekHc.
—	Kekšen poklic imete?
—	Kdaj aem pri pošti.
—	Kot kejr
Stojim pri glavni poŠti in prodajsm vžlgeHce.
* 4
Gospa: "Kaj, 880 zahtsvste
kot dekla za vse? Saj nI vkMko dela In kuham tudi zsms."
Dekla: "Potem pe acfiftevem $40."	'/^m
......e n.
AU pSrtNOi
rila« nSH tb. »*Mlt( t vr <f k I M «»"!>• |wr-J., kll.m «•*. ijimin va*bm«ur RSKSI I.Af NO.
V t,iiif| Inmmm I UM* na imuImv i
S. STSTS rSATNBS CO
1HlNNrti
Mark T#Sln je bil v cerkvi in po opravilu Je šel k župniku. "Zelo lepa pridiga Je bila dane«, toda Jat Imam doma knjigo, v
fnašnjega govore." Zupnfk je bil nekoliko nevo-Ijen, de sploh kdo dvomi ned Iz \ Imont jo njegovega g^>v'ora, se* to Je ftsfef: "AH mi morete knjigo posoditi V'
Twaln: "Oot/»vo/' In veHk. humorist Mark Twaln Je pdpol
dne poslal lupnlku — besednJSl. •
Janezek vidi prvič serofdan In prihitl v kuhinjo: Ijfap*. ms ms. ns nebu ae pelje VJi/bf Bog m. sprehod . in fsrson Jt pe stil prlpelistl IzvošČks In pustil peljstt Jolefa domov
Mati (ae amehlja). "Ka/, iz voščka. JsnezekT" r t • "Toda, mama iskrst i* ni M b avtomobilov." ■
Lahka dovolj za vsakega
ga zadovolji*
ššsseass
in
MšIfHO, J *vflaa 6
ishlla
la m
flSš((ifhl4 lee J« eas ae ia pekle, ampak
hs&h lalikihu Ur liogef, prijele«
aba
i JM>*ire#trU MMlm»hulrja, ae da M i-k lr Lafcka aa* a« m M Mle pša*kk,
SiovHI, Ml

FiOlVITI
Paul Bord
V
"Moj mol, moj mož. . . Klavdij Eriand?... J« vzdihnila Klara, ko Je priti* v bolnico.
Bila jo pri tem tako prepla-taa, da ni vedela niti. kdo ji je odprl vri ta, niti • kom je govorila. - . •
"Ranjen je teiko, vendar ni
nevarnosti za življenje," eo jI odgovorili.
Morali so ji dati stol, da je sedla, ker je med jokom omahovala.
Ko ee je malo pomirila, čez nekaj minut, to ji dovolili, da je šla v prvo nadstropje k ranjencu. Bolniška strežnica jo* Je po dolgem hodniku privedla v sobo, kjer je ležal njen mož.
"Res, verujte mi, zdaj mu bo že boljže," je odvrnila strežnica na njeno vprašanje.
"Vzlic temu ne morete pričakovati, da bi hitro ozdravil. Hudo mrzlico ima in gotovo se mu še vedno blede. Neprestano govori o vas, misleč da je z vami. Nikar sa toliko ne vznemirjajte, prosim vas," je dodala, videč, kako je gospa Erlandovs preblede-la. "Zagotavljam vam, da ni nevarnosti za življenje."
Klara ni odgovorila. Hitela Je. Naposled Je vendar prišla v sobo svojega mota. Vstopila Je in komaj se je premagala, da ni začela ihteti, ko ga je videla zlek-njenega na postelji, zavitega v povoje, bledega, fc zaprtimi očmi.
"Pustim vas, strežnica.
"Ne plašite se, če se mu blede. To ni nič hudega, verujte mi. Ce me boste potrebovali, pokličite me."
Klara Je molče sedla k postelji in jela pazRi, da bi prestreg-la možev pogled, kadar bi odprl oči.	■ • _ -
Toda KlavdJj Eriand nI odprl oči; Jel se je dramiti in ustnice so se mu odpr|f. Klara se je nagnila k njemu, da bi čula njegove b*sede.
"Da, draga moja, zdaj pojde-vp; zdaj je'topleje. . . Torej U ni žal, da si prišla? Ugaja ti, je-UT Ne pozabi vzeti plašča. Ce se vrneva kasno, se lahko prehla-diš."
Klara je poslušala. Lice ji je bilo oblito s solzami. Njen mož je govoril z onim milim in blagim poudarkom, ki ga je vedno imel, kadar je govoril ž njo. Razpoznavala Je besede, ki jih je govoril v dobi njune sreče, to je v teko onih treh let, ki so bila minila med njuno poroko in vojno. Spoznavala Je tudi njegov nasmeh, čeprav seje ponavljal zdaj kot senca, njegov nežni in veseli nasmeh, ki Je dajal njegovemu pravilnemu in odločnemu obrazu toliko miline in dobrote.
Ko ga Je tako gledala slabega, ranjenega, nezavestnega* je Kla* ra drhtela od ljubezni in bolesti.
Položil Je roko na posteljo, ne da bi se ga upala dotakniti
Spet ga je poslušal* ker je Še govoril, toda hitreje in jasneje.
I "Torej, draga moja, zadovoljna si. da si tukaj? Dijet ti tuk*j ugsjs, kaj?
Tu Je mesto, kamor sem prišel še otrok. Hotel sem ti povedati..
Toda pazi nocoj, ker je hlad no. Kašljala si te dni. Ako poj-deva k tetki Klotfldi, si vzame-va zaprt vos. . . Ne maram, da bi bila neoprezna. Preveč težko mi je, kadar ti ni dobro..
Klavdijev glas je zdajci prešel v nerazumljivo mrmranje. Klara je sedela na stolu vsa bia-da z uprtimi očmi, s spačenimi Ikri kot otrpla in nema. Neizmerna bol ji Je fctiskala srce. Njen mož ni v domišljiji govoril n|ej, ni si utvarjal, da Je t njo. V Di-jeti ni nikdar šla s svojim mo-tem, a tetka Klotilda, pttnala Jo Je bila po Imenu, je bila umr la, ne da bi jo bila kdaj videla.
Toda Klara je razumela. Vedela je: Niti Klotildinega imena ji ni bilo potreba čuti, ki ga je bil ranjenec pravkar izrekel Vedela je. da se Klavdiju Erlandu blede o prvi ženi, a katero se Je bil oženil še zelo mlad ln Id mu je bila umrla nekaj mesecev po poroki.
Klara, ki Se je bila zaljubila v Klavdija, je bila neizmerno ljubosumna na njegovo prvo ženo; toda to je bilo še pred nekaj leti — potem jo Je Klavdij toliko vzljubil da je naposled pozabila.
Zdaj se je U Uubasunpott vračala s vso nekdanjo silo. Klara je drhte, vsa obupana poslu-kako njen mož govori o tej ženi, kl je bila mrtva, s katero se je bU najprej oženil njej„
katere se je opominjal čeprav Je bilo njuno skupno življenje tako kratko ia čeprav Je bilo že davno minulo.
Zdajci pa je Klavdij Eriand obmolknil; dihal je globoko in naposled odprl oči Zavest se mu je vrnila, dodal je v svojo ženo in v njegovem pogledu je odsevala velika radost. Klara jo videla v njem izraz 'r neizmerne ljubezni ki Jo je čutil do nje. Mukoma je krenil z roko, kakor bi se je hotel dotakniti, in iz-pregovoril je z glasom globoke nežnosti:
"Draga — mila moja Klara... ali si tur
Nato so se zopet zaprle njegove oči glava mu je padla na blazino in apet se je onesvestil. Njegove misli so se vrnite v prošle čase, k tisti, ki Jo je prvo ljubil ko j*4U še zelo mlad, zakaj apet se je začul šibki glas, malo zasopel a vendar poln nežnosti:
Pazi na hlad, draga Klotilda, saj veš, da si bolehna..."
Jel je govoriti in v kratkih in milih besedah je odkrival to nek-danje življenje, o katerem je mislila Klara, da je ie davno umrlo v njegovem spominu, Id se je pa zdaj ponavljalo in jo mučilo.
Klara se je nagnila nanj, ga poslušala, .vsa drhteča~fn skriv-Uena in se vpraševala, katero je ljubil bolj, njo ali ono drugo. .
ril SvviHII MgBfJvB
Jaš Kosak:
RDEČE LISE
Otresli so Jabolka. Najlepša je shranil Lu kec. V teh hladnih dneh ko se jo prvič sprijel z življenjem in sredi srebrne mladosti zaječal pod kopiti strašne usode, je tolikokrat v duhu po-navijal tisto pravljico o gospodu s čudodelno pipo, da je oko uhajalo neprestano tja gori. Toda vselej Je vstajala pred njim podoba bledega In bolnega Mirkca, ki gotovo čaka nanj, če prav ga je nuialil Vse mu Je najbrže odpustil in salo mu prinese najlepša jabolka. Kako bi drugače našel milost prod gospodom na zlatem prestolu. Z razumnimi črnimi očmi Je motril Piči svojega goepodarja, kje Je ostala njegova biserna radost prejšnjih dni in čutil da se tu di nJega loteva tisto otoftnost, s katero postaja Lukec tako rad na večer pod velikimi solnčnimi rožami sa ograjo, visečimi nad zemljo v mraku, kakor večerna solnca, ki mikajo temno žarko mm| njivami Fiči je postal nemiren, kajti čudne stvari Je glodal ponoči in zjutraj Je mla-skal s Jezičkom, kakor bi hotel nekaj rasodeti
Pred jesenskim dežjem Je trepetalo nebo In solnce se Je skrilo. Andrej Je ravnal sa dru go Jutro, ko Je pristopil sosed. #
"Slišiš, kje Je tvoja barabica?"
AndrsJ se Je ozrl ter pokazal s prstom v drvarnico.
"TIH fant!"
"Slišiš fant. naš Mirko to hoče videti. Je ie ozdravel in zdravnik pravi, da bi malo veselja dobro delo. Samo tabo hoče. Stopi no malo. .. Naj grs," se Je obrnil k očetu, "kaj bi, zadnjič sem bil v resnici Jesen. Pa res, če bi tistega vraga ne dobil v mestu, bi bilo najbrže po nJem. Saj pravim, vedno Je dobro, če Ima človek prijatelje. Zdaj ga pošljem v šolo. No-rad se ločini kajpada, pa mora biti Cez dober teden boš peljal, ar
"Seveda r
Tam v sobi Je ležal Mirko, ves bled in upadal. Lepa, rumena jabolka so zadišala, ko je vstopil Lukec in jih razložil na mizo.
"Tole sem ti prinesel, pa še orehe dobiš. Ali ga hočeš malo k sebi? Veš, dolgčas mi je bilo po tebi" in ie Je smuknil Piči v gorko postelj. Malo muzal se Je, toda prijetna toplina ga Je uspavala. Z rajsko naslado ga Je božal bolnik. Vmes pa se je razpletala povest o sršenih. vranah, sosedovi Urški. Nemirno Je od' govarjal ln pripovedoval Lukec, z očmi Je sti kal po vogalih, dokler nI našel pramčka. ZaJa-
hal ga je in stare ure so se povrnile. Ko se Je i ^___, -u	~ _	T. '
zmračilo, se Je primaknil z njim tik k postal J i ln £ ^uu'^in^Ui^.
oči so se Ksgiedslr v kom pot Me* vzglavja. da se Je zamajakkrogla in p«UlaJo sstm*y
mov. Med potoma se mu je naenkrat zazdelo, da cvili njegov Flčl toda tiHna Je bila gluha.' Doma Je že skuhal oče večerjo. "Boš jedel?" — "Ne bom." "Kje imaš pa psa?"
'Tam sem ga pustil," Je s težavo spravil na dan in ie se Je žari! v cunje, kajti oster hlad je pihal skozi špranje.
Strašno vroče se mu je zazdelo takrat v polsnu, toda spanec je lepil trepalnice in težka je bila glava. Enkrat se mu je celo zazdelo, da se je poveznil strop nanj; planil je kvišku, a trpka omotica ga je položila vznak.
Pozno se je prebudil. Noge so se vlačile svinčeno, glava pa se je zdela tako lahka, kakor bi se morala vsak hip potočiti z ramen. V grlu ln prsih je bila nasuta žerjavica in splazil se je k Škafu, kjer je a trepetajočo in potno roko zajel vode. Prvi požirek je bil ves sladak, a le drugi je vsbudil neprijetni občutek v Želodcu. . Naslonil se je na klop pred hišo In hladna jutranja rosa ga je svežila.
"Kako bo oče moker!" je pomlalil, toda naprej ni mogel. Ze zopet je klecnil v kolenih in v želodcu se je obrnilo.
tiha, ponižna zavest ga je obšla in taka Jasnost, da je bolestno vzdihnil: "Ubogi Fiči, zdaj bo pa še on bolan!"
iPriprl je volna vrata in legel nazaj v cunje. Počasi so je odvijal dan. Bive megle so visele skoro čez streho in vsak curek svetlobe je tnari ie pri oknu. Pometo je spal, a venomer' je moral vstajati. Izpil je še par korcev vode, da ugasi opekline v grlu. Poskušal je ^nepremično ležati, roke na deske oprte, oči v strop. Taka vročina ga je napadala, da so za-krvavele oči in Je razločno videl, da se unema strop. Glava visi globoko doli na raftnju, da se jo rešil in dvignil s največjlth naporom oslabelega telesa. It forečega stropa, preko sten' pa so prihajali rdeči Jesdeci s potegnjenimi sabljami, bili krog sebe, da je vse prefc bliskalo pod udarci nabriišenih mečev. Is noždrv rdečih konj so švigali platneni ln ga žgal! tako strašno. in sopet jih Je požrla noč. V kalnem brez-čaaju ki temnih vrtincih se je motovililo pred o-črni nekaj, kar Je bilo podobno minevanju ur. A to prehajanje mu je povzročilo take slabosti, da so potne kapljice rosile čelo. Komaj Je zopet odprl oči, se Je raztegnila podoba na steni v neizmernost. Med rdečimi rožami je sedel Kristušček in drial velikansko slato kroglo v rokah. Is krogle pa je rastel na črnem holmu ogromen kril, alcoro večji od sveta. Čudovito so žarele rdeče rele in glava je bila tako neizrečeno lepa, a strašna v svoji velikosti, da se
zagledale v kom pot poleg vzglavja. 'Ti, dašr "Kar snej!" Se s konja ni stopil kar sede je pomlatll "Dobro!" ali ti večkrat kaj takega skuhajor "Vsak dan." — "Mm. . . hm!" V gosti mrak zavita sta si pripovedovala čudne zgodbe, kaj sta videla ta čaa. Svetovi, 1« mladim, koprnečim ljudem odprti so razgrinjali svojo da-mantno luč pred njima, da Je tarela vsa soba. In pregnal jih je oče, kl Je prinesel luč.
"No. ali nI lepo pri nas? c;i«j, guj p* k skA nega fletnega palčka ima! Ha j ga pustiš malo pri naa, dokler ae ozdravi Mirko?"
ftirokoodprta usta niso odgovorila. Samo pokitnai Je In še to M rad prosil, da bi njemu posodili to čaa konjička, toda dobrohotno ga )e opozoril sosed, da ga ie kliče oče in ga ta rokav fcpremll Iz sobe. V grlu ga js nekaj UUalo in tisto o klofuti M rad na samem »pregovoril Mir-K a, toda črn* noč ga je objela in sdrsel je do-
brzino nanj. Ves ae jo okrivil od bojazni fn rinil v tla prod njo. Zgubil je savost. Predramil ga je težki korak očetov, ki se je nenadoma zakopal na pragu: "Moj bog t In čisto sam 1 Kdo mi pomaga T
MOčka, slabo, slabo!" Andrej Je baljil v otroka ter za glavo.
Molče se Je okrenil ln stopil k sosedu. Na vratih ga jo srečal.
"Goapod. bi prosil, otrok je zbolel kec, če bi malo tistih sdrsvll dobil!**
"No vidiš, saj sem ti pravil Počedi. po-čedl pa bob v steno.! Zdaj ko je prvposno Zdravila bi rad. fOelušaj Andrej, Jih nimam več, no tako malo ša, da ni besede vredno." Pa tiato malenkost ptogoče V le. ie. Andrej, ampak dva otroka Imam le In kdo v* kaj pride Kar k sdravnimr stopi ln povej, da sem to jas poalal. Bo Is pomaca Ia pridi povedat"
(DaUs
Tole:
V planinski koči toži oskrbnica: "Strašno je s šolami. Vložila sem pritožbo, naj ne naprav-ljajo skupne iole več iiletov po planinskih kočah. Fantini so skakali po posteljah tn umazali Vse rjuhe, ^nabili mi Okna. Dekleta so pdbrala koče in šla z njimi v grmovje. Naikj jih niso prinesla. Po hosti smo iskali in pobirali odeje."
Na kolovozu pod planino mo-žujeta dva kmeta. Ujamem, ko je eden kazal mezinec drugemu: "Toliko kot; najegale, se ne sme in ne inoTe der danes o-preti na ot*8ke. Sem mislil, da na starost ife&jem, pa se vpe-njam za tri." r
Srečam druga dva: "Kaj pa tovariš tu zadaj na senu?" — "Nahrbtnik onegav; kot krava leii pijan in nrVnore naprej: Žena pa vleče, <tf se bo pretrgala. Mišjice naj mu naauje v jerus!" — Pristopi še tretji: "Ali bo začel zidati?"^ "Ne še. Se pritožim. Zupan mi ne pusti tik poti."' — "Postava je taka!" — "Kaj postava! Siten Je! Nikoli več ne volim z njegovo stranko."
Takole smolo sem imel letos, ko sem prvič M na planine. Pusta burja in še dež po vrhu — to ni nič. Takile sunki v dušo, ki tudi pravzaprav niso nič, me pa bole. Zavil sem s poti in se za-ril v goščo. Rumeni nagnojevj trrozdi cvetja so se zibali v vetru, zlat dež je padal name. Zlek-nil sem se na srnjakovo posteljico in gledal v zibajoče se zlato nad seboj — in sanjal. Im*m pa strašno slabost, kadarkoli sem takšni sveti prirodni samoti, da podiram, gradim — in svet popravljam. (Sreča, da ml je taka samota zelo redko dodeljena!)
Zatopil sem ae v uspešno neuspešnost sedanje pedagogike obliki od Čevljev poaiandrantti rjuh In <po gosdu rastepenih o-dej; v vea bahaški klepet veli kanske prosveto in prosvitljeno-sti, v neomajfi politično prepričanje, v srčno peeem Čiste ljudske volje — — — sam sobe sem ustrašil tako črno sem gleda v bolje zlato*nad seboj. T|st hip, ko se je ulilo name skot šum vej veselo solnee, sen »poznal, da sem godrnjal, nergat kl je za samo ljubo škodo in na-pot je na svetu. "Nočem!" sem se prijemal I« odločno prevalil na listju tn začel vnovič misliti. Zazrl sem
00	v sosednji fcrib, prav tja. kjer je nekoč moj oče s peto pomar
1	<irsl dvs modrasa in je bil zato v mojih očeh Junak brez para. i Moj oče! Tudi krojač Je bil in je tisto prvo leto, ko se je budi Orel z bobnom in hrupom, rekel fantu, ki mu Je bil prinesel blago, da mu sfcroji orlovsko blu-so: "Kaj? Bluzno ta orle? — Tvoji orli so sa sedaj aamo konji in krave v hlevo. Ko te v red
da se bodo kar svetili, po-
tlej pridi. Bluzna Jo za pušelc, zate Je pa šiba." Iz hišo sem se izmuznil tedaj, kar nisem upal ugovarjati — in hud sem bil Danes spoznavam očetovo modrost. Vsak kroj je pušelc na vrh prepričanja in poklicnega dela.
s krojem neznačaj-lenobo, Je ta pušelc snetje, ki fa otrese prvi veter.
Fant, Id nosi pušelc, ga bo branil Kdor se ga dotakne le z jezikom, bo imel z njim o-VJk*. Kdor toga poguma nima, pušelc dol! Pfravi fant, ki nosi pušelc, ga ne zabfranta nikdar. Zanj trpi z neizprosno doslednostjo. Barantači — puAelea niso vredni. Papirnato rožo za klobuk, ki ob vaakem vremenu spreminja barvo.
Fant, ki nosi kroj, ve, da Je to pečat na njegovo prepričanje, ki mora živeti isto življenje v družini v narodu, v državi, kot pod praporom organizacije.
Pa je še eno, kar vemo vsi, pa si ob razpaslem demagoštvu nihče povedati ne upa: Iz takih ske duše priplava na vrh vse do čobodre — in le tisti, ki je načelen, dosleden in močan dovolj, fantov možje so tisti, ki so prav za prav izraz fn volja naroda — če hočete — narod -sam. Kakor je umetnik tisti, ki je našel izraza temu, kar se je V tisoč in tisoč srcih gnetlo in vrelo, pa je on edini to do dna dotrpel in v svoji duši utrdil v biser — tako se gnete iz tisoč svojsldh in nasprotujočih si mnenj — veljav-na mi^el, ki kot zlata pena ljud-jo bo zajel —• a ljudstvo pojde za njim, ker čuti, da je v njem tista velika vrednota, ki Je last, zdrava, naravna last vseh.
PETTEK^2S. SOTEMBRa.
Vidi kosti . . .
'Takoj pokličite nazaj svojega ostudnega psa!"
"Oprostite, prosim! Toda Če mrcina vidi kosti, ga ni mogoče zadržati!"
HARMONIKA NA PRODAJ.
Proda ae tri vrstna nemška Lubaaovega izdelka zelo lepa harmonika. Je trpežna in še malo rabljena. Cena je aamo $36.00. Pridite osebno ali pa pišite na naslov: John Hanri-har, 776 Kinnikinnick A ve., Mil-waukee, Wis.	(Adv.)
NA PRODAJ ALI V
ZAMENO.
Prodam ali zamenjam 80 akrov obeegajočo farmo, v* obdelana, dobra poslopja, dobra voda, veliko sadnega drevu Farma je milje od mest* h le H milje do šole. Proda se, vso opremo in opravo ali pa ^ mo farmo. Za ceno in drugo p;, šite na James Hajny, R. 101—Naylor, Mo. (Adv.)
Ali ste naročeni na dne?, nik "Prosveto"? Podpirajte svoj Hat!
cmcuLATioN. src, tiouim st ras ACt or congrrss os august a ms.
Of "Proeveta." pubHahcd daily st Chieaao, Illlnoia. U
1. 192».
mi nibMto. Ceuntjr ot Cedi. hi I mrn. a Netanr Pablle. in M Philip Codina. who, having bm ■ Um boftimm nanasar of tkm
tkat k« la tkm boalMM
SrBIH^^H daJy *worn — ofSIn« to 'rmrmU" and th»t Um foUovla« ta. t« tka fe oi Um «*Mnhi». —mm mt (u4 u , Um cfreulAtion). mte., of tho afor«mld publicatkm tor Um dou .ho«B bi * reaulnd by Um Aet of Aururt s4. ltIS. —ti«.i la «mUob «11, PmUI U«, u4 Umsuimttom. priotod on Um pnmnm of tSto tem. to wtti 1. TlMt Um mm «M •Mrmmmm d Um
t Po listu je prišumel žametasti planinski hrošč. Kozliček je dvignil roge in me vprašujoče pogledal. "Da, res je tako!" sem mu pribil avoje misli vzel nahrbtnik in se spustil v dolino.
Hr.&F.
' Med
—	TI, torej začneš letos hoditi v šolo?
—	Da.
—	Ali se boš učil čitoti?
—	Ne.	> ;
—	Računati?
—	Ne.
—	Kaj pa boš počenjal v šoli?
—	Čakal bom, da se konča in da se vrnem hitro domov.
—	Nekaj ti moram povedati, draga Zofka, da ne bo pozneje nesBprazumljenja med nam*. Zakon je kot avtomobil, katerega mora voditi izkušen šofer, in to sem seveda jaz.
—	Seveda, moj ljubi možiček. Ti boš šofer in boš sedel za krmilom, toda kdaj boš vosil, ti bom že jaz rekla.
PuUtolMr, SlovoiMka Narodna Podporna Jodnota. XM7 So. Lavadale Avt, Chi«^,, n JoMph Zavertnlk, SM7 S Lawndato	CSUaao. Ul.
iitor. JoMph Zavertnik, tU7 S. Lawndato krm.. Cktoaco. 111. Maor, Philip Oodina. mi- S. LawndaU Ar«., CkieaSo. Ul.
Tkat Um ovnor to: (If <owm4 by a eoiporaUon, ito aa«o and oddrna blu t b« ,UM aa« atoo ImnMdtoUlr tbcNundor Um n*mm and lUmm ot atoakkoldm ownin« or toS. in MM p« «Nt or moro <kf toUl amonat of atoek. If aot o«Md ky a •orpor.Uo., tki naaM* and Udnaa of tko individual' ownora MiMt ke siren. If evned by a firm. ta* panjr, or otlMr unineorporatod eoneern^ iU mum and eddriM, u «ell a« Ux»* of mtk individual membar, m uit ke dren.) MA78 meadbera of Sleranaha Narodna Podporna JWm«i (Slovana National Benafit Soatotjr), a fratornal orpaniiflkrn at SM7-M a Lawnd»l* Am^ Chiaaao Ul. Vinaant Cainkar, Praaidant. W»7 S. Lawndato Are.. Oktoaco. Ul. Bla« Nmk. Saeratorr. M(7 S. Lawndala Ava., Cktoaco, Ul. Jokn Vocrick. Treaaurar, MM 8. U.Mtii Ava.. Chicago, Ul.
S. Tkat tke kaown boadkoldara, mort«agaa. and otkar aeaority keldar« o«nim m keldias 1 p«r aaat or more of total amoaat of konda, ■ irfmi. ar atkar aaeuriti« mi 4K SM«iMM> M Sad.) N«e.	______-—:—	----- ,--^
4. Tkat Um two paraarapka aext akore. girtoa Um mmmm of Um oornara. »tortknlto«. Md aeauritr koldara. if any. contala not only Uto Itot of atoakkoldara and •aaurttr toMn S tbaTip^ opm tka booka of tke eompen, kal atoo. ia aaaaa wkara tka .toekholte n aaeuritr hoMar appaara upon tka booka of tka aoapanp m trnatea or in any oth.r fiducar, relaUon. tke nama ot tke perem or eorporation for wken m* trna Hi to aatiag. k tirni atoo tkal Um aald tve paraarapka eontaia »tatamanta amkraeiac affianfa Ml kaawk4p and keltof aa to tke cireumatancaa and aonditiona undar which atoekkoldar. and Meurtt, Soktora who do not appear upon tha booka of tke eeaapaar ae tnutaaa, hold atack ui In a eapacitjr otkar than tkat of a bona Ode ovaer; aad tkto afftoat kaa aa mm i tkat aay otkar pmmb, aaaociation. or MponttN kaa aay intaraat diraS m in tka aald atoek. konda, or otker aoeuritiea tkan M ae atated by hita.
K. Tkat tke arenae numbar of eoptoa af eaek toaaa at tkto puklication aaM ar trikotod. tkroefk tke »alto or otkanrlea. to paM aakaaribara durina tke ato moath. h» eadinc tke data ahown abova to 11,111. ,(Thia Information to req«lred from daUjr puhliat ttoaa mlf.)	.	PHILIP OOOINA. Seainaaa Naaacar.
Sworn to snd aubacribad bafore tkto Mtk da? of Septambar, 1M8.
(SKAL)
(M? coauntoalon esplrea Dae. 20. 1M0.)	ANTON BINA, Notary, Publit.
to kaitora
Revmatizem uničen
ALI DENAR POVRNEN
Presenetljiva iznajdba.
Svat ia vadao naprodaj* t Unajdbah ln adravnilko im«. •tre napravlia vodno nove ianaidka r adravilik prati bokt-nim. ki ao ae anaetraia naoadravljivim. Tu to aaviaa. ki «aa prinaia — apanja — aaSevoUatvo I nadravja. —
Vai kl trpo vatod ravaiattoma, lamkeco. aciatika, "»urita, nevralaiJ«. traania. kriar. kelediae v krktu. bola«in« * v alh, oteklih ali okanUk aktopov v noaah ali rokak. miticak aH kiarkoM r vaAam tivotu, ae railio tok ketoani ko »aa«)« m! ANTI-SHEUMATIC novajlo ianajdko Dr. Tow'a. Nobw« raalika ako Je aaAa bol^an ravnokar pridela ali ako S k atara — vale hoda boi«#ina in aguba epanj« m iicaki m vedno. Tiaode aahvalnih paaam lahko vidite v nataai »rWi In vaak dan jik preinMniq vod in ve«. Vam ni trata praaaaniti podnekia ali iti dalo« pred v minaralna. kopaliiia. aa« ANTI-RTHEUMATIC Dr. Toma ram prihrani vae te aitnoati la Siatk«. V kratkem daau komete ponovno pridobili vata adravj* la mmt. tm aamo poakuano adravljonto vaa a tem praprita in ako na «' dovoijnl, ml vam povrnemo val danac, — To adrarila a« nobenih (drevju nevarnih aoovi )a M lahko vaak <lovak vliva. Cm lama m mo adravljonto Je 'aomp 19.00.
Na I ANTI-RHZUMATtC al notano navadno patantimao vilo, ampak naia toataa iaaajdka alavaan evropakeaa tnaMtmUa Dr. Tema. Vaabuja ananatv.no primeiana movl adrarila« iawi. katere takoj po aaviitju pridejo v krvni atotem. ter takoj laiMk nabrana atrupa ln netlatodo. katere porarodajo vata trpljaato N« odjedajte, temvač neredlte adravila in redite aa valih taMia Vm-jmšku
N« POSlLJATK DENARJA V NAPREJ, aamo laraliU u "	In m poli ji ta Mm a valim pravim naalovem in M canta* "
poiilJatvana tredke, aa adravda pa (ladate potem ko vam Jik prlnaaajo m val dom ,va»a
CHICAGO
1723 N. Kedzie Ara.
MEDICAL LABORATORY
Dcpt. 1SS
Chlcaro, ni
toj Lu-
w	■	1
.i	1	
h 'l	I	
• 1	■	i
A )		
UJ0		
SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA
Tiaka vabOa sa veselice in shode, vratmee, časnike, kqjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, čeSkem, nemškem, angleškem jezika in drugih
: VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.P. J^ DA TISKOVINE . NAROČA V SVOJI TISKARNI
Com smaiHii unijgko delo pire vrste. Vit poj asnlla d^e vodstvo ttaksrcc
tam
s. n. p. j. printerV
M74I So. Uwi4U ArsNs
oocagot 1ll. - •
k DOBE na TEUO tudi vsa ustmhna POJASNILA