TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMU-NIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO. KRANJ
napo-j „ na področju elektronike
Izvoz ▼ letu 1964
Precej!...................
vedno premalo
Prvotni izvozni plan ISKRE motorji, Avtomatika, Polpre-V preteklem letu je predvL ‘ vodniki 'ih' Avtoeloktrika. cteval za 3,018.751 dolarjev 'Pravzaprav prvič so se v iz-izvoza. Vsa prizadevanja ko--vozu pojavile tudi: _ Instru-lektiva zunanje trgovinske mentriih.Elektronika ter del-organizacije, še 2lasiti v dru- no Aparati in Usmemiške nagem polletju pa niso poma- praVe, medtem ko pa so ndž-gala, ,da bi zaostanek v pr- je izvozne rezultate kot v vem ‘tromesečju nadoknadili 1. 1963 lani dosegle tovarne: in tako smo uspeli izvoziti v Elektromelianika, Elementi in
1.	1964 v celoti za 1,879.443 Kondenzatorji. Seveda jeniž-
dolarjev, kar je 62,5% prvot- ji'izvoz iz Elektromehanske .	.	_ i j 1 ,• e ..	..	.	,	,	,	•. „	. . •'
nega izvoznega plana, ki je in Elementov močno vplival SfejjiRf kondenzatorjev v Semiču: delavka ob enem izmed navljalnih strojev, bil dejansko za 98% večji od na končno višino izvozne re-„ “ ta tovarna izdelala za izvoz v Indijo izvozne realizacije v 1. 1963. alizacije v celoti.
Kot rečeno je naš izvoz naj- . Med izvoženimi . izdelki bolj šepal v prvih treh mese- prednjačijo elektromotorji,
Cih 1.1964, ko ®e je, od pjč- . katerih smo izvozili za 514.192 lih 81.800 dolarjev v januar- dolarjev, sledijo pa jim štev-ju povzpel v marcu na 90.694 ci (310.175 S,) televizijski apa-dolarjev. V naslednjih me- rati in releji (215.648$) gra-secih je bil uspešneži in je motorni in RA sprejemniki v oiktobru dosegel najvišjo (172.040 S), izdelki iz panoge vrednost 231.191 dolarjev, 1 nn J 1	(154,043 $), tele- Indija je , velika dežela z industrijskih panoggh in v razvojnih institutov v držav-
Prav tako je bilo tudi Til.	ionske centrale (130.424$),	več kot 400 milijoni prebi-	človekovem vsakdanjem živ-	nem sektorju, ki delajo na
tromesečje najplodnejše, ko	polprevodniki (109.339$), in	yalcev, ki se trudijo,.;da_ bi	Ijenju. Trdimo lahko celo, da	nekaterih posebnih področje izvoz dosegel višino 561.699	drugi, katerih izvoz je dose-	izboljšali svoj življenjski	se danes meri lahko napre-	jih elektronike, med drugim
dolarjev, kar je še vedno pre- gel nižje vrednosti.	standard. Standard prebival- dek v indiistrialižačiji deŽe- ha uporabi elektronike v nu-
cej pod trimesečno obvez- Zaradi zakasnelega začetka stva ih bogastvo dežele se le z napredkom na področju kleami tehniki. Toda napre-nostjo, tei je za lahdfca tri-	proizvodnje nismo izvozili	lahko dvigneta le s ppvečavo	elektronike.	dek njihovega dela ni dovolj
mesečja znašala povprečno	2000 vrtalnih strojev EVS-06,	industrializacije. Elektronska	V Indiji sta elektronika in	hiter zaradi pomanjkanja
754.000	dolarjev,	prav tako pa tudi za 17.000 industrija se na splošno njena uporaba še v povojih, kvalitetnih elementov in m-
Lami sp se v izvozu svojih	dolarjev dinami za kolo, ker	smatra za življenjsko potre-	Je nekaj majhnih podjetij,	strumentov. Zaradi omejitev
izdelkov najbolje odrezale na-	kooperant Saturnus ni pri-	bo dežele, saj je danes elek-	ki skušajo izdelovati razne	uvoza je nujno, da začnemo
Slednje naše tovarne: Elektro- (Nadaljevanje na 6. strani) tronika neobhodna v vseh elektronske elemente in na- ž domačd elektronsko ihdu-
prave. Toda zaradi pomanj- strijo in upamo, da se bo kanja pravilne tehnologije in položaj v nekaj letih Izbolj-prepotrebnih preizkusnih na-4al. Z ozirom na to pa. mo-prav je : produkcija' borna, ramo Indijci S Zastaviti vse Imamo nekaj 'raziskovalnih sile, da čim hitreje dvignemo - elektronsko industrijo. Mislim, da ni treba posebej poudarjati, da gledamo Indijci V Jugoslaviji deželo, ki zelo hitro napreduje k svojemu - cilju, to je, doseči tako stopnjo .industrializacije kot jo imajo ostale industrijsko ivisoko razvite.deželf. kot-' so ZDA, Velika Britanija, Nemčija in Francija. Dva vzroka sta nas vodila k temu, da ' smo izbrali ISKRO kot • najnaprednejšo • industrijsko organizacijo na- področju elektronike v Jugoslaviji za 'kooperacijo z nami: 1; Smatramo, da je Iskrina elektronska industrija visok® razvita tako; na področju tehnologije kot v metodah proizvodnje.
2.	Menimo, da je koristno, da dve industrijsko mani razviti deželi sodelujeta na določenem področju in s skupnimi uspehi dvigata svojo tehnologijo v dosti krajšem času, kot bi to lahko storila vsaka dežela sama.
(Nadaljevanje na 6. Stranj)
Intervencija v preskrbi z reprodukcijskim materialom
V razpravi o aktualnih pro- tovitev deviznih sredstev za darstvo, industrijo barvnih .blemih in nalogah gospodar- nadaljnje nemoteno delo go- kovin in gradbeništvo. Za stva v letošnjem letu so se spodarskih organizacij. Prav ureditev razmer na tržišču bi člani Upravnega odbora Zvez- tako so sprožili zahtevo, da bilo potrebno čimprej sprane gospodarske komore za- se tudi v praksi izvaja nače- viti z dnevnega reda vpraša-vzeli za odločne ukrepe, ki to, da se proizvodnja opre- nje administrativnega razde-naj bi Omogočili enakomer- me za Investicijske objekte, ljevanja barvnih kovin in ne-nejšo in boljšo preskrbo z ki jo financirajo mednarod- kih drugih deficitarnih pro repromateriatom.	ne institucije, tretira kot čl- izvodov.
Upravni odbor ZGK sodi, sti izvoz in da takšni proiz- Opozorili so tudi na pojav, da je. situacija v pogledu pre- vajalci uživajo vse pravice iz- da zahtevajo posamezne go-skrbe gospodarstva takšna, voznikov.	spodarske organizacije več
da je nujna takojšnja inter- V diskusiji je bilo naglaše- surovin in drugega materiala, Venclja zveznih organov. To no, da je nevzdržna tendenca, kot ga dejansko potrebuieio. velja tako za repromaterial, da večina proizvajalcev za- Nekatera podjetja kupujete ki ga uvažamo, kot za njegov hteva sredstva za uvoz iz za- reprodukcijski material, ki veliko večji del, ki ga proiz- hodnih držav, medtem ko ob- jim ni potreben, da bi ga po-vajamo v državi.	staja na drugi strani velik zneje zamenjala Za material,
Odbor sodi, da bi bilo tre- pritisk, da se realizira izvoz ki ga v resnici porabljajo, ba devizna sredstva za uvoz v prvi vrsti po kliringu tudi Predsednik komore Jakov repromateriala odobriti veli- v države z mehko valuto, Blaževič je dejal, da lahko ko poprej, oziroma že v pre- Na področju oskrbe iz d*5' pričakujemo ■ do sredine leta teklem letu. Banka je nam- mačih virov se zapažajo ter» več ukrepov v prid dogradit-reč šele v tem mesecu odo- dence, da gospodarske orga- ve našega gospodarskega sl-brila gospodarskim organiza- nizacije zavlačujejo s sklepa- štema. Spremembe gredo v cijam kredit v višini 25 % po- njem pogodb, ker pričakujejo prid nadaljnje stabilizacije rabljenih deviznih sredstev v spremembe nekih: instrumen- gospodarstva, hitrejšega'uva-lanskem letu. Ker je to le" za- tov cen. Zaradi tega poudar-. janja ekonoinskihsčeh ih šir-časna rešitev, ki naj velja sa- jajo potrebo po čimprejšnjih šega delovanja tržnih zakoni-mo do aprila, je nujno sto- konkretnih ukrepih. To velja tosti ter' drugih objektivnih riti ustrezne ukrepe za žago- v prvi vrsti za elektrogospo- faktorjev. _ Po Vjesniku
K..N. kai tehnični direktor ASIAN
ELECTRONICS
LTD.
B oinb ay
Aktivnejša dopisniška mreža -
pogoj za popestritev našega lista
Uredništvo »Iskre« ugotavlja, da je v zadnjem obdobju občutno popustila dejavnost naših dopisnikov, še zlasti pa tistih, ki so se v našem. listu svoj čas oglašali dokaj pogosto. Ob tem ugotavljamo, da prav zaradi pomanjkanja dopisov iz nekaterih tovarn, njihovih delovnih enot, skupnih služb, pa tudi iz življenja in dela družbeno političnih organizacij, list ni takšen, kakršen bi moral hiti in kakršnega si vsi želimo.
Prav v želji, da bi vsebino lista popestrili in bi le-ta dejansko postal glasilo celotnega kolektiva našega podjetja, je uredniški odbor 14. januarja sklical konferenco dopisnikov, sekretarjev tovarn in skupnih služb ter članov ■uredniškega odbora, na kateri smo se pogovorili o tej problematiki.
Razprava hi bila brezplodna, pa čeprav ob bolj skromni udeležbi povabljenih. Zlasti smo pogrešali številnejše zastopstvo naših dopisnikov, ki bi k še uspešnejši razpravi prav gotovo lahko veliko prispevali.
Na osnovi razprave in nekaterih koristnih predlogov s strani udeležencev tega sestanka so bili sprejeti naslednji sklepi:
SPLEPI
1.	Vse sekretarje tovarn in skupnih služb se zadolži, da v 14 dneh po svojih enotah formirajo odbore za dopisovanje v glasilo ISKRA, v katerih naj bodo poleg sekretarjev tudi predstavniki političnih organizacij. Imena članov odborov za dopisovanje je treba sporočiti sekretariatu podjetja s tem, da kopijo tega dopisa prejme tudi uredništvo »Iskra«.
2.	Uredniški odbor naj v določenih obdobjih opozori izvoljene odbore za dopisovanje po tovarnah in skupnih službah na obdelavo in objavo določenih problemov, ki so pomembni za 'tovarno, oz. za podjetje.
3.	Sekretarjem tovarn in skupnih služb se naroča, naj sklepe UO in DS tovarn, oz. skupnih služb, kakor tudi 1 izvod zapisnika zasedanj DS redno pošiljajo uredništvu glasila »Iskra«.
4.	Uredništvo glasila »Iskra« naj ob koncu leta nagradi 3 najbolj aktivne dopisnike s praktičnimi darili, v priznanje za njihova prizadevanja.
5.	Sekretar podjetja naj opozori tovarne oz. skupne službe na dosledno upoštevanje pravilnika o spoštovanju poslovne tajnosti pri dajanju podatkov pz. dopisovanju v glasilo »Iskra«.
6.	Uredništvo naj bi v drugi polovici maja ali v juniju 1965 znova sklicalo konferenco dopisnikov, sekretarjev tovarn in skupnih služb ter članov uredniškega odbora, na kateri bi pregledali rezultate v obdobju od današnje konference do prihodnje konference.
7.	V primerih, ko dopisi s terena obravnavajo določene probleme oz. podatke, naj jih uredniški odbor preverja oz. išče informacije pri sekretarjih tovarn oz. skupnih služb, ali pri njihovih namestnikih.
' -C-
IščEMO NOVE SODELAVCE
ZA REDNA DELOVNA RAZMERJA
Komisija za razpis delovnih mest podjetja ISKRA-Kranj— Tovarne elektronskih naprav Ljubljana,: Stegne b. š. razpisuje delovno mesto
d I r e k t o r j a
Pogoji: Fakultetna izobrazba s 5- letno prakso na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu ali srednje strokovna izobrazba z najmanj 10-Ietnb tako prakso. Zaželjena je praksa v elektro stroki.
Kandidati naj ponudbe in dokazila o izobrazbi in prakskpošljejo do 15. 2. 1965 v Upravo podjetja Iskra Kranj, organizacijsko-kadrovski sektor — katkovska služba (komisija za razpis delovnih mest podjetja ISKRA-Kranj — tovarne elektronskih naprav Ljubljana) Kranj, Kidričeva 40.
Naša prodaja v letu 1964
Gospodarski zbor Zvezne skupščine o težavah z reprodukcijskim
materialom
BEOGRAD, 25. jan. — Nocoj je gospodarski zbor zvezne skupščine sklenil, da ho na eni izmed prvih prihodnjih sej postavil na dnevni red kot posebno točko težave v oskrbovanju industrije z reprodukcijskim materialom. V gospodarskem zboru je bilo danes podobno kot prejšnji teden v številnih odborih zvezne skupščine več ^razprav, v katerih so poslanci opozarjali na kritičnost oskrbovanja z reprodukcijskim materialom. Ves potek dosedanjih kritičnih mnenj v
skupščini daje slutiti, da gre, razen za pretirane, zahteve industrije po uvozu repro' dukcijskega materiala čez sedanje materialne možnosti, tudi za marsikateri pojav to-gosti v poslovanju Jugobanke In drugih državnih organov. Prav tako je gospodarski zbor sklenil, da bo o vsem v zvezi z reprodukcijskim materialom razpravljal predvsem na osnovi konkretnih podatkov. (Po »Delu«)
Proizvodnja v		letu	1964
Tovarna	Plan v 000	Izpolnitev v 000	%
Elektromehanika	13.330.334	13.983.446	104,9
Instrumenti	1200.170	1211.320	100,9
Avtoelektrika	7.831.930	6271.255	80,1
Motorji	1.486.750	1289.837	86,8
Avtomatika	7.114.112	7242203	101,8
Elementi	5270.664	5.567.131	105,6
Naprave	1.612200	1.449.777	89,9
Elektronika	1521.670	1.570.368	103,2
Aparati	3278.355	3.189.476	97,3
Kondenzatorji	2.026.450	2.141.179	105,7
Polprevodniki	902276	1.109.457	123,0
Usmerniki	854.770	751.052	87,9
Mikron	433.400	143.325	33,1
Skupaj podjetje	46.863.081	45.919.826	97,9
Prodajno servisna organizacija je imela v preteklem letu dokaj obsežne naloge,'saj je morala nasproti 1. 1963 prodati za nekaj več kot 11 milijard več. Po planu za 1. 1964 bi torej PSO morala plasirati za 40,635 milijard izdelkov, vendar ji je v celoti uspelo realizirati prodajo v višini 39,748 milijard ali 97,7 % letnega plana, čemur so bili v glavnem krivi izpadi v proizvodnji, v nekaterih tovarnah.
Bežen pregled prodajnih rezultatov po posameznih prodajnih panogah nam pove, da je vse leto bilo precej težav, ki so ovirale nemoteno prodajo zlasti pa so izhajale iz pomanjkanja materiala v tovarnah, kar je pač ustvarjalo določene izpade, .ali_ vsaj zamude pri fihalizadji izdelkov.
V	prodajni pane®! »Zveze« na primer kljub izredno visoki realizaciji v decembru, letnega plana ta panoga, ni uspela doseči na račun izpadov proizvodnje.
Zaradi izpadov v proizvodnji železniških signalno varnostih naprav; cosp 'kondenzatorjev in usmemiskih naprav tudi panoga »Naprave« ni uspela izpolniti svojih letnih obveznosti več kot za
82,5	%. ;
V	panogi »Merilna tehnika« je bil dosežen presežek letnega plana za 600 milijonov oz. 13,1 %, pri čemer so tovarne povečini redno izpolnjevale Svoje proizvodne naloge, občutno pa je prodajni skupini uspelo zmanjšati tudi obstoječe zaloge električnih števcev in merilnih instrumentov.
Tudi panoga »Stikalna tehnika« je hila v preteklem letu uspešna, saj je letni plan prodaje presegla za 14,7;% Presežek je v tolikšni meri omogočilo povečanje proizvodnje v kranjski tovarni in v tovarni električnih aparatov, pa tudi zmanjšanje obstoječih zalog, če bi tovarna električnih aparatov izpolnila plan proizvodnje relejev, bi bil pa rezultat te prodajne panoge še boljši.
Najslabši rezultat je dosegla prodajna panoga »Avto^
elektrika« in sicer predvsem zaradi ’ izpadov proizvodnje avioelektricnih izdelkov — zaganjalnikov 2,5 KM. K slabšemu prodajnemu uspehu je prispeval tudi izpad proizvodnje vrtalnih strojev EVS-06 in pa to, da je bilo treba nujno odstopiti za izvoz večjo količimo vrtalnih strojev EVS-10. Svoj prispevek pri tem neuspehu je dodal izpad v proizvodnji avtomobilskih žarnic zaradi pomanjkanja uvoznega reprodukcijskega materiala in pa dejstvo, da je tovarna elektromotorjev v Železnikih lani proizvajala predvsem za izvoz, zaradi česar so izostale dobave domačim kooperantom.
Največji prodajni presežek je zabeležila prodajna panoga »Elementi«' in sicer 15,6% kar je v dobršni meri rezultat preseganja proizvodnih nalog v posameznih obratih tovarne elementov za elektroniko. Tako visoko realizacijo je" prodajna skupina dosegla zlasti v zadnjih dveh mesecih.
Prodajnega plana pa lani ni dosegla tudi panoga »široka potrošnja«. Rezultat 95,1 % prodajne realizacije gre zlasti na račun izpada proizvodnje tiskanih vezij za TV sprejemnike, nadalje izpad pri proizvodnji gospodinjskih aparatov v tovarni v Prilepu. Težave so pa bile tudi s prodajo gramofonov zaradi močnega povečanja proizvodnje gramofonov.
Pri prodaji RA sprejemnikov, zlasti aparatov »Opatija« je večji prodajni uspeh Zavrla sorazmerno močna konkurenca na trgu, delno pa tudi njegova cena.
Prodaja je bila tako v letu 1964 uspešna le v Ustih panogah, kjer je proizvodnja artiklov tekla normalno, bodisi po vrednosti, bodisi po asortimentu.
Dotok plačil so presegle razen sarajevske filijale, vse druge in je lanski plan bil presežen za 27’%,, kar je gotovo razveseljiv; rezultat.
-J-
Sindikat naj ne bo dekle za vse
Letna konferenca' sindikalne podružnice pri ' upravi podjetja je potekla v dokaj nenavadnem vzdušju: ob zelo skromni' udeležbi članstva in splošni nezainteresiranosti had: delom 'organizacije, ki vsebuje po svojem sestavu komercialni, organizacijsko-
kadrovski sektor______ Odkod
takšna medlost, ne bo težko ugotovili. Vsaka organizacija je pač takšna, kakršni so njeni elani in kakršno podporo ter korist nudi svojim članom pri urejanju njihovih osebnih in družbenih interesov. Letni dbračhn in pregled dela- sindikalne podružnice uprave hi moral dati drugačno podobo te — kot kaže vedno pomembnejše — organizacije.
Izredno šibka udeležba članstva je — posebno v dneh, ko preživlja podjetje težke Čase in ko bi bilo dobro slišati kakšno besedo o tem, kako bomo živeli zaha-
prej — blago povedano nerazumljiva tudi ¡g primera, čte naj bo to odgovor na do sedaj nezaznavno dejavnost odbora in organizacije.- fffej če se opremo na uvodne besede predsednika te sindikalne podružnice, potekajo podobne sindikalne konference v podjetju bolj živo, z , večjo odgovornostjo članstva, ob večjem zanimanju za tekoče probleme. Kazno je, da je precejšen del članstva šele na tem sestanku prvič jasno in javno zvedel za določena dejstva, ki merijo na to, da bo imela organizacija v bodoče težje naloge razen občasnih' nabav ozimnice, in skrbi za dostojen sprejem dedka Mraza. Vsekakor bi bilo bolje, če bi članstvo že poprej zvedelo kaj več o ■tem, kakšno stališče je zavzel odbor pri obravnavanju delitve stimulativnega;, dela osebnega dohodka, pri pod-s (Dalje na 6. strani)
Jože Koncut je doma iz goriških Brd. Po uspelo zaključeni Iskrini industrijski šoli v Kranju, se je zaposlil kot precizni vrtalec v strojni orodjarni.
Komisija za razpis delovnih mest podjetja Iskra Kranj — Tovarne radijskih sprejemnikov Sežana razpisuje' delovno mesto
direktorja
Pogojit Fakultetna izobrazba s 5- letno prakso na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu ali srednje strokovna Izobrazba z najmanj 10-letno tako prakso. Osebni dohodki in drugi pogoji po dogovoru.	•
Kandidati naj ponudbe in dokazila o izobrazbi in praksi pošljejo do 15. 2. 1965 v ¿Upravo podjetja Iskra Kranj, ©rganizacijsko-kadrovski sektor — kadrovska služba (komisija za razpis delovnih mest podjetja Iskra Kranj — Tovarne radijskih sprejemnikov Sežana), Kranj, Kidričeva 40.
Tudi v Višnji gori živimo in delamo
Prav je, da se tudi iz. Višnje gore oglasimo in povemo, kako delamo. .
Ker smo ravno pred konferenco sindikalne organizacije, hi se bežno ozrli nazaj in pogledali kako smo delali v tej organizaciji v času med obema1 konferencama. Doba od izvolitve novega izvršnega odbora, ki je bila aprila 1963. leta pas do danes je bila-precej razgibana. Imeli smo več posarneznibsakcij,, M smo job z večjim ali manjšim uspehom reševali in tudi re-' šili.
Ob sprejetju nove ustave in 5 volitvah v zvezno, republiško in občinsko skupščino, je naš sindikat lahko v polni meri razvil svojo alrUynost; Organiziral, (je predvolilne .sestanke in- vodil same volitve. Rast in delo organizacije sta se v našem obratu najbolj odražala v uveljavljanju, samoupravnih organov. Število zaposlenih je v letu 1963 naraslo in je bilo potrebno izvoliti delavski svet. in petčlanski upravni odbor. To je bil v našem obratu velik do-. godek, kajti bile so to prve volitve v organe samoupravljanja pri nas; Večina ljudi je piri nas prvič v delovnem razmerju, zato smo na predvolilnih sestankih posvetili največ pozornosti prav spoznavanju, vloge in važnosti samoupravnih organov.
Ustanovili sneto tudi aktiv mladine, ki šteje 36 mladincev, vendar ‘je njihovo delovanje precej otežkočen® zaradi tega,'ker so mladinci vezani na vlak. kani so mladinke tekmovale v Zagradcu in si priborile zračno ppško. Mladinski aktiv pomaga, pri vseh akcijah sindikata, največ pa pri organiziranju proslav, pri okrasitvah ob državnih praznikih itd.
Za razne sestanke posameznih Organizacij, in samoupravnih organov smo si uredili klubeko sobo; Opremo nam. je podarila sindikalna organizacija v Pržanu.
V	okviru celotne »-ISKRE« smo se vključili v tekmovanje za dvig produktivnosti. Sicer je balo to tekmovanje predvideno v glavnem za mladince, vendar smo se v to akcijo vključili vsu Nismo ostali brez uspehov.
V	našem obratu imamo nadalje -tudi Društvo ljudske tehnike. Na ustanovnem občnem zboru smo se dogovorili za predavanje in za umik predavanj. Štiri učne ure smo že imeli, program je pa precej, obširen in težak. Posvetiti moramo, veliko pozornost zlasti predavanjem o.elektrotehniki, kajti naše vsakdanje delo v tovarni zahteva človeka, ki ima vsaj osnovne pojme o elektrotehniki.
Organizirali smo izlet po Gorenjski, obiskali grobove talcev, v Dragi in v Begunjah. Obiskali smo Bled in Bohinj, prav tako pa tudi Logarsko dolino. Izleti so bili dobro organizirani in so lepo uspe-li. Bili smo tudi na sejmu elektronike v Ljubljani. Želeli hi organizirati še več izletov, vendar nam to zaradi denarnih sredstev ni uspelo.
Pomagali smo tudi. v vseh elementarnih nesrečah, ki so doletele našo državo. Ob priliki potresa v Litiji smo zbrali za pomoč ponesrečenim
15.000	din.
Izkazali, smo Se tudi pri vpisu ljudskega posojila za izgradnjo in obnovo Skopja, saj smo zbrali oziroma vpi-
sali 574000 din. Dosegli smo lep uspeh, saj je bilo povprečje 6.550 din (ha enega uslužbenca, .	■
Večkrat Smo dali kakšne prispevke tudi organizacijam in šoli v Višnji gori, seveda v koli kor . so omogočate finančne situacije.
V dneh, ko volimo nov izvršni odbor sindikalne organizacije upamo, da se bomo lahko pohvalili' še z večjimi' uspehi.
Martin Groznik.
S PROJEKTORJI
JE ZADOVOLJEN
Kino »Partizan« .’v Oguliretr (nova zgradba) je začel s poslovanjem 30.10.1954. Montirana sta bila dva kinopro-' lektorja »Iskra« NP-2. V tem obdobju je bilo prikazanih 1666 filmov oz. 8330 predstav, vendar so projektorji kot novi. Vsa. mehanizacija je v redu, vse odlično funkcionira in noben del še ni bil izmenjan, kar kaže na izredno kvaliteto Iskrinih projektorjev NP-2.
Tovariško vas pozdravljam ih želim, vsemu korektivu mnogo uspehov v letu 1965-
Josip Duhih kinooperater
Korektiv tovarhe elementov za elektroniko, vabi k sodelovanju
VODJO OPERATIVNE PRIPRAVE »ELA (v delovni enoti »KERAMIKA« Ljubljana ■ marje)
Viž-
Pogoj: strojni tehnik ali VK strojni ključavničar z večletno prakso. Osebni dohodki zagotovljeni s pravilnikom o delitvi OD tovarne.' Ponudbe z opisom dosedanjega dela sprejema kadrovski oddelek Tovarne elementov za elektroniko, Ljubljana, Linhartova 35.
Direktor finančnega sektorja Alojzij Vidmar:
Mehanografij a: KDAJ ?!
V 50. številki našega lista iz 1964 in v I. številki tega leta so tovariši ing. Vladimir Klavs, direktor programskega sektorja, Janez Murovec, vodja meha nografske skupine in ing. Rudi Vavpotič, šef organizacijske službe, podali svoja mnenja in poglede na aktualni problem v našem podjetju — na problem mehanografije.
Na mnenja imenovanih tovarišev, kakor tudi zaradi informiranosti članov celotnega kolektiva podjetja »Iskre«, glede zadevne finančne problematike, je poslal finančni direktor podjetja tov. Alojzij Vidmar uredništvu pismo, ki ga - v celoti objavljamo.
, »Vedno sem bil pristaš javne tribune, javne obravnave splošnih in posebnih vprašanj, posebno tedaj, če iz tega- javnega in odprtega bb-■ ravnavanja— pomembnih problemov lahko izluščimo nekaj, četudi drobtinico, kar Bi bilo- sprejemljivo in uporab-
no v iskanju dobrih [n zdravih rešitev zastavljenih nalog Tako sem s posebnim interesom vzel v roke naš ča-
slo-vnih podatkov v j našem podjetju 'ter problemu finančnega ; kritja za nabavo ustreznih strojev. Toda priznati moram, , da me je v teh člankih marsikaj presenetilo in čudil sem se in se še zmeraj. čudim, kako so se mogli tovariši pisci člankov — ki jih sicer poznam kot, preudarne in v svoji stroki solidne .ljudi, spuščati v javno obravnavanje določenih problemov in jih neargumentirano obravnavati ter na podlagi tega tudi ustrezno sklepati, ne da hi se poprej o
ki zadevajo predvsem finančno stran tega. problema. Upam da' njihove ■ trditve izvirajo iz. tendencioznosti; -pač pa docela iz nepoučenosti in nepoznavanja dejanskega stanja; V tej veri. in prepričanju, sem se tudi odločil, da napišem te vrstice z edinim namenom, da bi problem»-r vsaj s finančne, strani. — kolikor mogoče.. osvetlil, pravilna usmeril in seznanil kolektiv Iskre, kako je pravzaprav s to zadevo. To štejem za svojo- lastno dolžnost pred organi samoupravljanja m pred vsemi člani kolektiva podjetja Iskra Kranj.
. Na izjave tovariša ing. Klavsa nimam kaj pripomniti, Njegovo gledanje na obravnavani problem se docela ujema z mojim. Ovir® pri nabavi mehanografskih strojev, ki j ih navaja ing. Klavs, -temeljijo na realnih, solidnih in zanesljivih osnovah. Isto vetja glede izvajanj tovariša Murovca, -ki se na-
našaj,o na potrebe uvajanja mehanografske obdelave poslovnih podatkov. Od tu naprej se naša. pota razhajajo v gledanju na sam problem* da o načinu obravnavanja,'' uporabi besednjaka, o taktu in problematičnem^ .prikazovanju. samega problema ne govorimo.
Glede na izvajanja o prednostih. mehanografije, H so jih- objavili tovariši ing. Klavs in Murovec, Id se jima je pozneje pridružil tudi /tovariš ing. Vavpotič in neznani avtor, s člankom »Nekaj misli o racionalnosti me hanografij-e v Iskri (št. 2/65)
: mislim, da bi bilo odveč še kaj dodati; dejstva so splošno znana. Pripomnim le to,-' da če mehanografrja ne bi imela svoj »raison d’etre«, ja gotovo, ne bi uvajali širom sveta. Iz tega izhaja logičen sklep, da se vložena finančna, sredstva-v mehamografiji • jentirajo, da je . mehanogra» -fija vsestransko koristna in
tem količkaj. zanimali pri sopis, v katerem je bilo v tistih, kr bi jim pravočasno številkah 50/64, 1/65- in 2/65 razgnali zmot® im jim pra-toliko prostora • odstopljenega vočasno prihranili očitke, M in posvečenega problemu me- so jih povzročili s svojimi hamografske obdelave po- napačnimi sklepi in nazori,

Letna skupščina aktiva ZB NOV „Elektromehanike“
V prejšnji številki smo pod istim naslovom seznanili bralce s poročili in razpravo na letni skupščini ZB. Vsi govorniki so poudarjali skrb komisije aktiva in podkomisij, ki so ob veliki podopori samoupravnih organ, in druž-beno-političnih organizacij pokazale izreden uspeh v preteklem letu.
Navzoče-je pozdravil tudi predsednik aktiva ZB podjetja »Iskra« Miro Mihovec, ki je med drugim dejal: »Komisija je obravnavala prek 300 pritožb in to zaradi stanovanj, delovnih mest, osebnih dohodkov, odnosov ipd. Komisija aktiva ZB podjetja se je zanimala za življenje borcev tudi v drugih krajih Slovenije; ponekod imajo boljše, nekje slabše pogoje. Predvsem bi omenil TAM Maribor, kjer imajo problem stanovanj za člane ZB povsem rešen, saj so že nekaj let ob izredni moralni in materialni podpori samoupravnih organov in vodstva, ta problem sistematično reševali in ga tudi rešili.' Pri nas* v ISKRI, smo nekaj let nazaj ta problem hudo zanemarjali, zdaj pa ga naenkrat nismo mogli rešiti. Glede delovnih mest je komisija zavzela stališče naj borci opravljajo dela, za katera so sposobni, kjer pa je možnost, naj se pri isti kvalifikaciji da prednost borcem. — Mnogi so se v na tej skupščini oziroma razpravi pritoževali, da s strani mladine ni pravega razumevanja. Naša dolžnost je, da mladini pravilno pokažemo pomen naše organizacije. Ob koncu bi dejal še tole: organom in vodstvu smo hvaležni za izredno razumevanje in pomoč, saj brez njihovega sodelovanja ne bi dosegli tako lepih uspehov.«
Skupščino je pozdravil tudi direktor tovarne ing. Danilo
Dolgan, ki je dejal,, da so vsi nakazani problemi zc1q ozko povezani. Za rešitev stanovanjskega vprašanja So potrebna velika finančna sredstva, ki jih je treba še ustvariti. Na odgovornih delovnih mestih moramo imeti ljudi, ki so sposobni opravljati taka dela. Z napredovanjem tehnike v 'svatu se od nas vedno več zahteva. Težko je večkrat tudi, glede premestitve zdravstveno šibkih oseb. Osebni dohodki so ozko povezani z delovnimi mesti, ker morajo biti- vsi delavci enako obravnavam. Kar zadeva mladino, nam mora biti jasno, da iiaš bodo enkrat zamenjali. Menim, da je prav, če trdim, da je treba mladino ■ le pravilno vzgajati in učiti in ji dajati dober zgled, da bo lahko nadaljevala delo naše socialistične domovine. Z dobro voljo in pravilnimi odnosi se bi marsikaj hitreje rešilo in tildi izboljšalo. Vodstvo ‘tovarne ho komisiji pri svojem prizadevanju nudilo vso možno pomoč.
Ko še je v razpravi govorilo o nepravem odnosu nekaterih predpostavljenih db borcev in da je moralo miniti 18 let, da so konkretno v Iskri intenzivno dela na tem, da se pereče probleme čim-prej odpravi, je padla beseda, da je ta skrb skoraj prepozna. Ta bojazen je takole izzvenela: »Na delovnih mestih, ki so bolje plačana, so ljudje, ki imajo šole. Ne upošteva se zaslug borcev, da so ti ljudje lahko študirali. Večina borcev te možnosti ni imela; bila je vojna, po vojni pa je mnogo borcev zapostavljenih in malo jih je imelo priložnost za prekvalifikacijo — zdaj pa je skoraj že prepozno!«
Razprava je pokazala, da je ta očitek sicer opravičen, (Dalje na 8. tram)
člani ZB in gostje z zanimanjem sledijo letnemu poročilu o delu komisije aktiva ZB
li naj mladina ostane le pri željah
Vprašuje uredništvo, odgovarja predsednik tovarniškega komiteja ZMS — Miro Koželj
VPRAŠANJE: Na mladinski konferenci je bit: sprejet tudi sklep, da se poizkuša do-; biti. prostor za mladinski klub. Kakšne so možnosti?
ODGOVOR: Tovarniški komite meni, da bi morali imeti mladinci tovarne svoj klub. Prostor bi natri lahko služil ža čitalnico in igranje šaha. Lahko7 pa bi imeli tudi vaje za nastope ria »Tribuni- mladih«
i.	pd. Ko smo govorili o klubu, smo mislili pri tem na prostor v STRELSKEM DOMU — vendar . iz tega ne bo nič, ker ga ima v najemu restavracija; Vse kaže, da zaenkrat ni nobene možnosti, da bi prišli do svojega kluba.
VPRAŠANJE: Na VIII. kongresu je tov. Tito precej govoril tudi o naši mladini. Med drugim je dejal, da moramo mladim ljudem nuditi tudi možnosti za šport, kul-
turne prireditve in zabavo. Če primerjalno besede tovariša Tita z dejanskim stanjem v Elektromehaniki in nasploh v Kranju — kakšni so rezultati?
ODGOVOR: V tovarni j/. smo delno lahko zadovoljni samo s športnimi prireditvami. Pohvalno je, da je mladinska organiza-> cija skupaj s sindikatom organjzirala za praznik republike športno prvenstvo ISKRE, športa pa ne mo-1 remo gledati le kot zabavo, pač pa tudi zdravju koristno nptrebo vsakega delavca, / ker vpliva tudi na produktivnost dela. Bolj žalostno sliko /kaže kulturno in zabavno področje, še vedno je precej ljudi, ki smatrajo, da je gostilna tista, ki delavcem v prostem času nudi zabavo. Rezultate take zabave pa vsi predobro po-
znamo. V Kranju za starejše mladince ni pravzaprav nobenega plesa;' ostaneta jim le kino in gostilna.
VPRAŠANJE: Kdo lahko pripomore, da bi »Tribuna mladih« v Elektromehaniki ponovno zaživela?
ODGOVOR: Tovarniški komite poizkuša ustanoviti v tovarni mladinski plesni orkester. V kolikor bo zamisel realizirana?* bo »Tribuna /mladih« na programu v februarju. V nasprotnem primeru pa tudi do takrat ne bo možno organizirati prireditve. Želeli bi,, da nam bi na pomoč priskočila upirava tovarne in sindikalna podružnica. Ker vemo, da je omenjena prireditev v interesu vsakega mladinca, bi želel, da bi še v čašo* pišu oglasili tudi mladin-| ci in mladinke naše tovarne in povedali svoje mnenje.
potrebna, razumljivo, da jo pravilno uporabljamo, zadostno zaposlimo, hjene dosežke koristno analiziramo in temu primemo ukrepamo.
Obžalujem, toda imam močan občutek, da je tovariš Murovec pri iznašamju svojih misli in trditev precej temperamenten, vendar je v svoji temperamentnosti prekoračil meje taktnosti, objektivnosti in resničnega prikazovanja dejstev. Ne bi mu v tem hotel očitati temden-cdcenosti in škodoželjnosti, v mojih očeh pa se ne bo znebil vsaj nepoučenosti. To svojo nepoučenost podkrepljuje z očitki,, ki niso odkritosrčni, niso otipljivi, usmerjeni pa so na vsakogar in nikogar,.
Nerazumljiva, zato tudi nelogična se mi zdi izjava tovariša Murovca, četudi ne vem na koga se nanaša, da »•glavni vzrok tiči v tem, da imajo piri končnem odločanju
(mirno samoupravnih organov) prevelik vpliv ljudje z zastarelo mentaliteto! To pomeni, da so naenkrat postali nasprotniki in sovražniki me-hanografije vodilni člani aparata, konkretno elani strokovnega kolegija podjetja, kar pa je velika zabloda.
Lahko trdimo, da imajo skoraj vsi -sklepi, ki jih sprejemajo organi samoupravljanja, svoj koren v pobudah strokovnih služb. Zato nikakor ne morem razumeti tovariša Murovca, ko indirektno zatrjuje, da so prav ti predlagatelji naenkrat postali vneti nasprotniki svojih lastnih pobud in svojih teženj, da naenkrat — po domače rečeno, očetje pogubljajo svoje lastne otroke. Saj je meha-mografija potrebna strokovnim službam, saj bo njim z njeno uvedbo olajšano in pospešeno delo; zato so jo tudi predlagali. Prav tako in iz istih razlogov se mi zdi neokusno in neumestno preju-
diciranje rešitve tega problema s šaljivo- ilustracijo.
Tovariš Murovec v svojem članku izjavlja: »Samoupravni organi se morajo pri odločanju opirati na poročila strokovnih služb. Ce so ta poročila lažna, protislovna ali namenoma izkrivljena, so organi upravljanja brez moči. Ne preostane jim nič drugega kot to, da še v čim večji merkposlužijo rotacije, reelekcije in podobnih sredstev.« To so težke in odgovorne izjave in nimam namena, da bi še posebej poudarjal njihovo vsebino in daljnosež-nost. O njih ne želim iznašati lastnega mnenja, ker preko-, račuje obseg mojih kompetenc in mojih gledanj na takšne jn podobne izjave. Mnenja pa sem, da te besede nikakor ne smejo iti' vnemar, da jih je treba vsestransko pretehtati in preveriti ter podkrepiti z dokazili. To zahtevo hi moral j po mojem mnenju, postaviti pred or-
gane samoupravljanja vsi voditelji strokovnih služb ne samo v interesu pravilnega opravljanja svojih službenih dolžnosti, marveč tudi zaradi varovanja svoje osebne in službene avtoritete in časti,.
Ce tovariš Murovec dokaže svoje, trditve, potem se popolnoma strinjam z njim, da organom samoupravljanja resnično ne preostaja nič drugega kot »rotacija, reelekcija in podobna sredstva«. In če ne, potem bi inoral tovariš Murovec občutiti tisto, kar predlaga za druge. Sploh sem mnenja, da se v diskusijah držimo, priporočila starih Rimljanov: čim blažji/v načinu in čim krepkejši v dokazih!
Isti duh, kot iz besed tov. Murovca, veje tudi/iz 'besed tovariša ing. Vavpotiča s to razliko, da je on bolj konkreten in da je tarčo jasno in nedvomno pokazal, namreč, krivca je našel v finanč-
nem sektorju uprave podjetja. /
Tov. ing. Vavpotič takole resonira: »Na tem mestu se pojavi vprašanje, katera, ^investicij a je v podjetju' Iskra od vseh vloženih 18 milijard tako uspešna kot je ta, in vendar so se za vse druge investicije našla tudi devizna sredstva. S fem mislim, da je dovolj jasno povedano, da finančna sredstva' niso oziroma ne hi smela biti problem.« Nadalje tovariš ing. Vavpotič v isti sapi razlaga, zatrjuje in obenem po svoje logično sklepa, ko pravi: »V obeh dveh letih, ko smo izvršili vse rekonstrukcije, nišo /mogla biti. kriva devizna sredstva. Samoupravni organi so zaradi potrebe fig naprednosti upoštevali stališče, strokovne službe v podjetju, k.i je za to zadolžena in sprejeli ¿Klep o nabavi računskih strojev. Vmes pa se je pojavil finančni sektor, ki je pri svoji finančni politiki smatral ta
Principi organizacije, vodenja in odgovornosti
Fred kratkim sem .dpbU. čudovito knjigo »Poslovodja kot vodilni delavec«, iz katere' vam hočem posredovati nekaj misli, ko avtor knjige govori o kontrolni listi principov dela:
»Brez določenih principov dela je nemogoče uspešno voditi poslovanje v daljšem časovnem razdobju, čeprav je' na žalost resnica, da podjetje lahko nekaj časa procvita tudi s slabim vodstvom, preje ali kasneje bo zaostalo zaradi večje, efikasnosti dela enega ali več konkurentov.
V tem poglavju so prihčipi formulirani, za konkretno podjetje, vendar so oni tako bistveni, da se v veliki Večini lahko prilagodijo za vsako podjetje.
Obstajata, dve težavi:-prva, osnovni principi so tako jasni, da si vedno domišljamo;, da jih 'znamo in da jih uporabljamo, pa jih ziaradi njihove enostavnosti cesto prezremo; druga, noben princip se ne more uspešno uporabiti brez zdravega presojanja in odločanja.
Ne smatram te principe za izvirne. Večina principov je starih kot je stara sama organizacija. Oni so skrbno zbrani iz raznih izvorov v razdobju dvajsetih let ter so uvrščeni v neko zaporedje, ki na osnovi izkušenj pelje do njihove uspešne uporabe. Lista v tem poglavju je bila večkrat izmenjana v zvezi s spremenljivimi pogoji in stvarnimi izkušnjami.
Nobena organizacija ne more uspešno delovati samo na osnovi principov. Važno je tudi dobro razsojanje. Na nesrečo se samo z napisanimi principi še ne zagotavlja dobro razsojanje. Brez dobrega razsojanja, so principi brez vrednosti, a brez principov je zdravo razsojanje nemogoče.
Naslednji principi dela se lahko uporabijo v vsakem podjetju:
Organizacija hierarhijske
linije in odgovornosti
1.	Hierarhijske linije morajo biti .definirane in se ne smejo prekrivati.'
2.	Moiajo obstajati popolne organizacijske sheme, vključ-: no poslovodje ih vsKtelinalo-ški in pisarniški- posli (lastne kopije šefov oddelkov morajo vsebovati ime vsake'osebe, leto starosti in delovno dobo v podjetju).
3.	Samo ENA oseba je odgovorna za izvršitev vsake posamezne naloge in za vsako operacijo znotraj podjetja. To bo utrdilo odgovornost in preprečilo prenašanje odgovornosti na druge osebe.
4.	Vsa navodila in nalogi morajo iti po odgovarjajočih kanalih, ki so predhodno dogovorjeni.
Kooperativno vodenje
5.	Potrebno je imeti več stalnih dobro organiziranih
in aktivnih odborov, ki se morajo sestajati redno v določenih razmakih, in izredno, kadar je to potrebno.
6.	Vsak šef'sektorja' mora sklicati štabske- sestanke najmanj enkrat; tedensko.
7.	Sodelovanje med šefi sektorjev mora biti pravilo. Prav tako mora biti ;prisfno sodelovanje tudi. med šefi oddelkov in služb in'njihovim last-* nim osebjem.
8..	Vse, odločitve, ?ki se nanašajo na več kot eno osebo ali na več kot en oddelek ali službo, morajo, biti rezultat posvetovanja z osebami, ki jih zadevajo (ki se jih tiče-, jo).
9.	V vsaki skupinski' razpravi je treba določiti predsednika, da vodi razpravo in Zagotovi, da je samo ena oseba odgovorna za izvršitev vsakega sklepa.
10.	O vseh skupinskih razgovorih in sklepih je vedno treba voditi zapisnik.
(Dalje na 7. strani)
RezKaiec Franc Bekš v oddelku za vzdrževanje strojev naše tovarne v Kranju '
Enoletni obračun azijsko-afriških študentov
Znano je, da se v našem šolskem centru že leto dni šolajo dijaki in študentje iz afriških in azijskih dežel. Prišli so, da si nabero v naši domovini potrebno znanje, ki ga bodo potem prenašali na svoje rojake v državah, ki si ustvarjajo lastno podobo; lasten standard in lastno industrijo, vsekakor pa tudi svoje mesto med .razvitimi državami.
Leto je naokoli in prišel je čas enoletnega obračuna. S študijem so pričeli lani februarja. Veliko je bilo težav, s katerimi so se srečali, veliko .preprek, ki jih je bilo potrebno prebroditi, če so se
hoteli vključiti v tempo našega življenja. V tem letu so nabrali novih prijateljev, naučili so se našega, jezika, tako da lahko že skoraj nemoteno poslušajo predavanja v slovenskem jeziku.
Srečanje1 z njimi je samosvoje doživetje. S tistim; zanje značilnim temperamentom govore o svojih državah odkoder so prišli. Včasih jim beseda ne gre z jezika, iščejo pravo besedo, pa se za-. ustavi nékje v grlu. Pravijo, da je slovenščina težak jezik, poln nekih pravil in včasih so. ta, vsaj zanje, tudi malce nelogična.
V razgovoru z njimi seiri razbral, da jim kdaj pa kdaj dela težave tudi snov, ki jo obravnavajo. Učijo se, in veliko se morajo učiti, če hočejo zasledovati vse tisto, kar jim predavatelji raZlože. Pravijo, da se včasih počutijo osamljene. Takrat jim misli uidejo nazaj v deželo sonca, v deželo, v kateri so se rodili, v deželo, zaradi katere so prišli k nam. Trudimo se, da bi bilo teh občutkov čim manj, da tega ne bi občutili in kakor pravijo, včasih jim manjka zabave. Saj so vendar mladi!
Rezultati njihovega enoletnega dela so znani. Na po-
klicni šoli je vseh šest svoje obveznosti v redu izpolnilo. Eden je bil prav dober, pet je .bilo dobrjh. Na tehniški jih je 13. od 21 uspešno zaključilo polletje, ostali pa bodo neuspeh pač popravili. Ta šola je težja, veliko-več truda zahteva od njih, in ni čudno, če se jim kdaj pa kdaj kje zatakne, saj tudi našim dijakom rado spodrsne. Prepričani smo, da bo vseh enaindvajset šolanje uspešno zaključilo. Tudi oni si to žele. Želijo, da bi se čimprej vrnili s strokovnim znanjem v svoje države.
B. S.
»
sklep in potrebo kot manj važen faktor in jo zato že dve leti odlaga.-« In še ena trditev oziroma mnenje tovariša ing. Vavpotiča: Po mojem mnenju bi morali nabavo mehariografskih avtomatov vključiti v prvih investicijskih elaboratih kot osnovo za izvajanje rekonstrukcije podjetja Iskre isto tako kakor tudi sredstva za kadre in obratna sredstva!«
- Kdor ne pozna, finančne si-.tuacije našega podjetja, splošne devizne politike V državi,, viže financiranja in financiranje nasploh ter ustrezne finančne, predpise, bo nedvomno potegnil s tov. ing. Vavpotičem, ker so njegove besede za laika tako prepričljii; ve in zapeljive, da jim mora verjeti. Zadeva medtem ni tako preprosta kot si nekateri mislijo in finančni sektor gotovo ni tisti, kr bi metal polena pred svoje lastne; noge, ker je na mehanografiji najbolj zainteresiran. Iz be-
sed tovariša Murovca in še posebej tovariša ing. Vavpotiča nedvomno izhaja trditev, da je finančni sektor kriv, da doslej’ nimamo mehano-grafskih strojev. Ker seiri na čelu finančnega sektorja in ker za njegovo poslovanje odgovarja finančni direktor, je torej napad usmerjen name. To je pa spričo okoliščin, v-katerih se nahajamo in po mojem prepričanju, napačno in krivično. Zato te in takšne napade odklanjam!
Finančni sektor predlaga finančno politiko organom samoupravljanja in če jo ti sprejmejo, jo tudi izvaja, nikakor pa ne odloča o tej politiki, niti jo sme spreminjati na lastno pest. Tako je bilo tudi z akcijami mehanogfaf-ekih strojev.
Poskusi, (da bi prišli-1 do mehaiidgrafskih 'avtomatov so se začeli precei prej preden sem bil postavljeni na sedanje delovno 'rnešto, Ti poskusi pa niso bili povezani s
finančnim sektorjem. Konkretno je upravni odbor podjetja sklepal o tem na 12. seji -z dne 29. 3. 1963. Po predlogu tovariša Križaja naj’ bi se za nabavo uporabila »devizna sredstva, ki si jih bomo ustvarili z lastnim izvozom, torej iz retencijske kvote. Vir sredstev je bil pravilno določen; toda sredstva za nabavo teh strojev niso bila nikjer planirana vsaj za to leto, še manj pa zagotovljena v naših gospodarskih planih! Planirana so bdia le sredstva za najemnino za že nabavljene stroje,' ki jih imamo pri »Elektromehanski«. S sredstvi retencijske kvote pa razpolaga samo in izključno upravni odbor uprave podjetja, ki predhodno odobrava vsako izplačilo, - ali angažiranje .obveznosti. 8 - Zato smo sredstva, potrebna za kritje dolžnih obrokov, ki' zapadejo ob podpisu pogodbe in ob odprtju akreditiva, predvideli v retencijski
kvoti za 1964. leto; šlo je za $ 12007,78, ne upoštevajoč stroškov transporta, zavaro» vanje in carine.
Za nabavo mehanografskih strojev so obstajali pbskusi in kombinacije, že prej, namreč, da se nabavijo:— kakršnega mišljenja je tudi tov. ing. Vavpotič — iz kreditov za" rekonstrukcijo ( v. pro-gramu koordinati iškega centra), za kar je podjetje zahtevalo 478 milijonov dinarjev kredita ( za mehanografijo, prostore in opremo prostorov); takrat je šlo za najem strojev in je najemnina znašala 140.000 dolarjev letno. To pozicije banka ni priznala iri je odklonila , možnost kreditiranja, ker 'investicija ni bila direktno povezana s proizvodnjo. —
. Podjetje je poskusilo, da bi prišlo do sredstev za kritje predvidene nabave:iz’ devizne mase, ki se daje podjetjem Za Uvoz reorodiikeijsitega materiala. ZTO, ki je sprožil
ta zahtevek pri centrali Jugobanke v Beogradu, v tem ni uspel. Jugobanka je to pozicijo z motivacijo, da se plačilo najemnin in rezervnih delov Za stroje Remington lahko krije samo iz sredstev retencijske kvote.
Finančni sektor je iskal še druge monžosti za financiranje omenjene nabave. Splošna plovba v Piranu naj bi iz retencijske kvote odstopila našemu podjetju potrebna devizna sredstva, toda banka te operacije ,ni dovolila, ker nismo s Splošno plovbo v poslovnem sodelovanju, in bi takšna transakcija pomenila hud devizni prekršek.
Ostala je torej edina možnost nabave iz naše! lastne retencijske kvote, kot je to tfO' tudi. predvidel na seji z dne J!9. 3.1963. Na podlagi tega sklepa je bila 30. marca 1963 sklenjena pogodba s Sparry Random Internacional Corporation, Lausane. Ta tvrdka je podpisala pogodbo
Precej - vendar še vedno premalo
(Nadaljevanje s 1. strani) etai na nizko izvozno ceno za reflektorje. Naše diname naj bi izvozili kot komplet s Sa-tumusovimi reflektorji.
Za naše števce vemo, da jih lahko, take kot so, izvozimo le na nekatera, manj zahtevna tržišča. Ce bomo z njimi hotelj prodreti tudi na druga področja, jih bomo marali čimprej temeljito prilagoditi zahtevam določenih inozemskih kupcev.
Na področju kinoakustike je prišlo do izpada v izvozu zlasti zaradi zakasnitve, ki jo je povzročila v proizvodnji rekonstrukcija projektorja za normalni film KN-3, isto pa velja tudi za rekonstruirani ozkotraeni projektor KO-6B, ki so ga začeli izdelovati in izvažati šele nekako v začetku julija in je pri tem hala dosežena izvozna vrednost le okrog 11, namesto
28.000	dolarjev. Neustrezen telefonski številčnik in vložek sta pri izvozu telefonskih aparatov povzročila občuten izpad. Negativno pa je na izvoz teh izdelkov vplivalo tudi pomanjkanje nekaterih ustreznih materialov.
Izredno močna konkurenca, sorazmerno visoke cene, velik odstotek uvoznega materiala in to, da naši instrumenti niso izvedeni za tropske zahteve, so ovire, ki preprečujejo uspešnejši plasman naših merilnih instrumentov na inozemska tržišča.
Izvoz avtoelektričnih izdelkov je imel lani še poskusni značaj, vendar bo za boljše rezultate na tem področju potrebna skrbna obdelava te-žišča. Pri elektromotorjih so bile zlasti v začetku leta določene težave, tako na samih tujih tržiščih, kakor tudi v tovarni zaradi pomanjkanja nekaterih materialov. Stanje se je v drugi polovici leta.
izboljšalo, izvoz elektromotorjev pa je stekel v širšem obsegu, zlasti v ZDA, medtem ko izvoz elektromotorjev za italijansko tržišče zavirajo zelo zahtevni pogoji glede cen.
Z izvozom glasbenih avtomatov, ki naj hi lani dosegel višino 200.000 dolarjev, zaradi objektivnih razlogov praktično nismo dosegli ničesar, več uspeha pa je bilo z izvozom gramofonov in delno radijskih sprejemnikov. Pri slednjih je boljši izvozni rezultat pogojen s spremenjenim asortlmanoro aparatov, ker je konkurenca v tem pogledu zelo močna.
Pri izvozu eiementov lahko rečemo, da so bili doseženi nekako Zadovoljivi začetni rezultati, ki. dajo slutiti nadaljnje možnosti za izvozne uspehe v letošnjem letu, se-, veda če bomo naše Izdelke tudi znali prilagoditi kvalitetnim zahtevam tujih kupcev.
Začetni rezultati so bili nadalje .doseženi tudi .pri 'izvozu kondenzatorjev. Za elektrolitske kondenzatorje je si- : cer precejšnje zanimanje, vendar pa jih bo treba temeljito prikrojiti zahtevam na tržišču.
Medtem, ko z izvozom elektronkah instrumentov in TV stabilizatorjev nismo dosegli kakih vidnejših rezultatov in nanje tudi ne moremo računati, se je lepo- razvil izvoz polprevodnikov , zlasti na vzhodna tržišča, še boljše uspehe pa bi lahko dosegli, če ne bi bilo stalnih težav z nekaterimi materiali in, če bi imeli večje proizvodne kapacitete. Predrage in delno preživele izvedbe usmerni-štoih naprav pa so onemogočale boljše Izvozne rezultate v tej panogi. -	-C-
INDIJSKO-JUGOSLOVANSKO SODELOVANJE NA PODROČJU ELEKTRONIKE
(Nadaljevanje s I. strani)
Indijska vlada se trudi, da bi poudarila potrebo po dvigu elektronske industrije, vendar zaradi pomanjkanja sredstev in nujnih investicij na drugih področjih elektronska industrija ne more dobiti ustrezne finančne pomoči. V Indiji so ljudje in skupine, ki bi radi vložili velika sredstva v industrijo, boje pa se investirati v elektronsko .industrijo zaradi pomanjkanja osnovnega poznavanja tehnologije. To je vzrok, da imajo naši inženirji in ■ tehniki take težave pri realizaciji "svojih načrtov in da od načrta do postavitve tovarne preteče toliko časa. To je tudi glavni vzrok, da je realizacija prve faze v kooperaciji med ISKRO in ASIAN ELECTRONICS LTD., Bombay zahtevala nekoliko več časa kot običajno. Upamo, da bo v bodoče napredek v naših organizacijah in v obeh deželah, vedno hitrejši.
Družba ASIAN ELECTRONICS LTD. (AEL) v Indiji je bila ustanovljena kot čisto indijska družba z omejeno zavezo. Njeno dobro delovanje pa bo jasna Slika tesnega sodelovanja indijskih in jugoslovanskih ' narodov. V splošnem 'pride pri tehničnem sodelovanju v deželo le potrebna oprema s knowhow I om in usposobitvijo nekaterih" strokovnjakov. Pri kooperacijah, ki bazirajo na globokem razumevanju, se lahko štori še več: zunanji kooperant lahko investira manjšo ' vsoto od celotnih stroškov v posel! Mi Indijci dejansko pričakujemo tako potezo s strani ISKRE.
K.	N. Pai
Sindikat naj ne bo dekle za vse
(Nadaljevanje z 2. strani) pitanju sklepov samoupravnih organov ipd.
Podoba je, da je sindikalna podružnica, uprave podjetja glede teh vprašanj zavzela svoja stališča in, da v bodoče ne misli pasivno opazovati dogajanje v podjetj u. Dvomljivo pa je, če bo- organizacija lahko krepkeje posegala v politiko vodenja podjetja v naslednjem letu, če bo članstvo zvedelo za njene namene in načrte šele ob prihodnji letni konferenci.
Značilno je, da se šele sedaj, ko nam takorekoč teče voda v grlo, postavlja vprašanje o dejanski vlogi uprave podjetja in s tem vred tudi o vlogi njene sindikalne organizacije. Namreč: ali je uprava le nekakšen permanentni • simpozij uradnikov, ki jim je poverjena dobrobit 13.000-članskega kolektiva ali pa je izvršni organ delavskega samoupravljanja — z vso odgovornostjo in posledicami, ki izhajajo iz tega. V prvem primeru odgovornosti — ni (ali kot pravilno: odgovornost je kolektivna), v drugem pa. j Konferenca na to vprašanje ni mogla dati odgovora. Dobro pa je, da še pojavljajo tudi takšne dileme. Morda bi ob tem le kazalo tudi v Iskri načeti .^kočljivo vprašanje osebne odgo-
vornosti, ki jo je pred svoj* članstvo z nedvomljiyo tež« in,-ostrino postavil VIII. kongres ZKJ; Na tam področju bo imela tudi sindikalna po-' drtižnica uprave' polne roka dela, če bo le hotela in zmogla. Predvsem pa si bo treba, zagotoviti zaupanje im podporo članstva: s konkretnimi dejanji in tekočim polaganjem računa pred kolektivom in člani organizacije — ne samo ob koncu leta in ob zaključku mandatne dobe odgovornih sindikalnih funkcionarjev.
Z več gledišč zanimiva letna konferenca sindikalne podružnice uprave podjetja je postala hov odbor po sistemu delegiranih iz raznih sektorjev uprave. V novi odbor šo bili izvoljeni: Franc Grile, Andreja Medič, Vencelj Strgar, Milena Tolmajnar, Marija Bertoncelj, Franc šifko-‘ vič; v nadzorni odbor: Igor Slavec, Libuša Patik iri Tomo Vufcelja.
Po končani konferenca je bilo članstvo povabljeno na družabni večer v prijetnih prostorih doma »Maksa Perca«. — »Prehajamo ¡na konkretnosti«, je dejal ob tej priliki tovariš, ki je znan po svojih šegavih pripombah. V vsaki šali pa je tudi nekaj resnice...
Ljubo
Kaj je s „Tribuno mladih“ v „Elektromehaniki“
10,5.1963, Iskra pa jo je podpisala 19. 5.T963.
S Sparry Random sta bili sklenjeni dve pogodbi za dve garnituri strojev.
Na 57. seji U O z dne 10. 4. 1964 je bilo sklenjeno, da pristojni organi ukrenejo vse, kar je potrebno, da čimprej pride do soglasja za spcova-janje pogodbe o nabavi me-hanografiske opreme Remington. Komercialno soglasje je izdala Narodna banka, glavna centrala, Beograd, dne 28. maja 1964 na znesek $ 345.528; torej za vrednost blaga in stroške pakiranja. Obresti, zavarovanje, transport in carina pa bi znašali še 100.000 dolarjev. 19.6. je bila oddana Narodni banki prijava o zaključenem poslu s tujino, istega dne pa je bila pri njej tudi registrirana.
Že ob sami sklenitvi pogodbe,. in odpremi strojev bi morali imeti na razpolago 1129.007,78, kar se poveča za pakiranje strojev, transport in carino.
Četudi v 1963. letu nismo
.imeli predvidenih razpoložljivih in zagotovljenih sredstev za nabavo , mehanograf-skih strojev, smatramo da je za nas nastal finančni problem šele VE 1964, ko smo' prejeli komercialno soglasnost in ko je bil, sklep registriran pri Narodni banki. Kot rečeno, bi se financira-. nje smelo in moglo opraviti samo iz retencijske kvote, ne glede na to, ali . imamo zadostno dinarsko kritje za odkup deviznih sredstev ih če ; je 'devizni trg v stanju odprodati potrebna devizna sredstva; Poudarim naj še to, da nam je konec leta 1964 ostalo neporabljenih sredstev od retencijsko kvote, samo 3,857.497 obračunskih dinarjev.
Razen s temi sredstvi razpolaga. podjetje tudi s sred- , st vi v konkretnih in vzhodnih valutah. Ce bi nam uspeio, za kar smo zaprosili že v novembru 1964, konvertirati te valute v čvrste valute oziroma obračunske dinarje, ne bi mogli pokriti niti tretjine obveznosti, ki- zapade v iz-
-plačilo v prvem. letu. Kon- . verzije so nasploh težavne, v sedanjih razmerah glede na splošno devizno stanje, pa še posebej.
'Prav, tako ne bo odveč, če omenim, da finančni sektor sproti in še posebej vsak mesec obvešča organe, samo-, upravljanja	—■' predvsem
upravni odbor — o svojih poročilih o vsakem prilivu in odlivu deviznih sredstev in da je vsaka poraba deviznih sredstev 'vezana izključno na predhodno odobritev,- upravnega odbora. Finančni sektor je torej po retencijski kvoti zgolj izvrševalec sklepov upravnega odbora. .
1 Finančni sektor išče možnosti za financiranje omenjenih strojev tudi. po, drugih linijah, ki bi eventualnoomogočile nabavo. Realizacija teh pobud pa je odvisna od mnogih činiteljev, predvsem od bank, financerjev v naši republiki, od soglasja centrale. Investicijske banke in razpoložljivih deviz in .Centralnega deviznega sklada;«
Pred 2 letoma je organiziral tovarniški komite »Elek-- tromehanike svojo prvo »Tribuno mladih«. Program »Tribune« je' obsegal proizvodno problematiko, kulturo in šport ter v zabavnem delu mladinski ples. Zaradi zanimanja pri mladincih za tovrstno prireditev, so postale »Tribune« stalna oblika dela mladinske organizacije. Vsak mesec ' je društvena komisija pripravljala program in skrbela, da je bila prireditev res zanimiva za mlade »Iskraše«.
V letošnjem letu pa je ta oblika dejavnosti' 'mladinske organizacije zamrla. Na letni konferenci tovarniškega -komiteja mladine je' bil sprejet tudi' sklep, da se z ..decembrom prične z organizacijo »Tribune mladih«'. Tovarniški komite bi zelo rad dobil prostor, v katerem bi lahko organiziral kulturni in zabavni program, ker je praksa pokazala, da je precej mladincev prišlo samo na mladinski ples, dočim pri kulturnem programu ni bilo toliko obiska.
Glavni vzrok nazadovanju so finančna sredstva. V letošnjem letu šo prejeli od tovarne le polovico od predvidenega proračuna. Pred kratkim so zaprosili UO tovarne še za 100.000 din, vendar so prošnjo zavrnili.
Kakor vemo, je mladinska organizacija »Avtomatike« »Tribuno mladih« v decembru res lepo pripravila. Program je bil kvaliteten, saj so nastopali sami znani i pevci. Vendar pa je mladinska organizacija omenjeno, »Tribuno« lahko izvedla sa-t mo ob podpori uprave tovarne, saj so od njih dobili
100.000	din. Na prireditvi so pobirali tudi vstopnino, tako da so z dotacijo in pobrano vstopnino lahko v celoti pokrili stroške prireditve.
Predsednik tov. Koželj je k temu povedal tole: »O podobni organizacij i »Tribune« smo se menili tudi mi. »Tribuno« bi lahko organizirali za vso mladino Kranja v sindikalnem domu. K sodelovanju bi pritegnili' tudi mladince iz Tekstilindusa, Plani-, ke, Save, IBI itd. Povabili bi tudi garnizon JLA, ki ima zelo dober plesni orkester. Ideje so, tudi volje' do dela je dovolj — le denarja nil Izračunali, 'smo, da z vstop-. nino, ki bi jo pobirali, ne bi pokrili vseh stroškov prireditve; V podjetju imamo tudi propagandno službo,1 ki bi lahko nekaj sredstev namenila tudi za akcije,,ki naj' ,bi bile v končni:, fazi tudi propagandnega značaja za ISKRO. Ena od takih akcij je lahko tudi »Tribuna mladih«.
F.	D.
organizacije, in odgovornosti
splošno obnašanje vzgled vse- naše delavnice in (naši od-mu podrejenemu osebju. Sefi delki, v katerih delamo. Pre-odrejajo tempo in stil. . pričan sem, da jim vsi damo
24.	Vsak šef mora zgraditi prav in jim priznavamo ve-in vzdrževati prijateljstvo z Ijavnost in upravičenost, da vsakim članom njegovega od- Pa je med nami zelo malo deika. Toda to ne sme biti ljudi, Iri se jih pa tudi v familiarnost. To bo hrabrilo resnici drže. posameznike, da bodo s svo- jjg naslednji številki bomo jimi predpostavljenimi obrav- navedli nadaljnje principe, ki navali svoje probleme ih mu dali priliko za' dajanje sugestije.
25.	Vsak šef mora Skrbno izbrati in uvežbati svoje namestnike. Kjer je to le mogoče, mora biti namestnik nekoliko mlajši od svojega predpostavljenega.
26.	Vsak šef mor^ delegirati pooblastila in prenašati odgovornosti na podrejene.
27.	Vsak šef mora izobraže- NASLOV UREDNIŠTVA: vati in bodriti svoje podre- KRANJ, TAVČARJEVA 43
Principi vodenja
(Nadaljevanje s 5. strani)
11.	Individualne ali skupinske sklepe je treba sprejeti čimprej.
12.	Vse sklepe je treba izvršiti takoj in po planu. .
13.	Po uvedbi odobrenih postopkov je treba takoj uvesti postopek zasledovanja in nadaljevati z njimi v razmakih, kot se to smatra za potrebno.
14.	Vsakdo mora popolnoma preštudirati ideje svojih predpostavljenih kot- tudi svojih podrejenih.
15.	Svoje ideje za splošni' dobrobit podjetja delavci svobodno izražajo.
Razvoj vodenja
16.	Vsak šef mora imeti popoln spisek splošnih m posebnih ciljev in pravil podjetja, kot tudi cilje in politiko, ki jih zasleduje v njegovem oddelku.
17.	Vsak šef naj pripravi listo (spisek) svojih dolžnosti in odgovornosti za svojega predpostavljenega in naj zahteva to jsto od svojih podrejenih. Ti spiski naj se pregledujejo in popravljajo v pravilnih razdobjih.
18.	Vsi planirani cilji nekega projekta se navajajo po relativni važnosti njihovega ustvarjanja. Treba je neprestano imeti na tunu, da je treba najprej opraviti najvažnejša dela.
19.	Vsak šef (vodilni delavec) se mora naučiti, da svoje delo organizira in planira.
20.	Vsak vodilni delavec (in šef) se mora zavestno ogibati zapravljanja časa. Sestanki, razgovori, obiski, potovanja in telefonski razgovori morajo biti čim krajši ter v skladu z odgovarjajočimi rezultati.
21.	Vsak šef ali vodilni delavec mora interese podjetja postaviti iznad neposredne lastne interese.
22.	šefi morajo gojiti duh sodelovanja.
> _ 23. Vsakemu šefu mora biti jasno, da bo njegovo navdu- precej, če ne večina, nad ka-šenje, efikasnost, odločnost, terimi se moramo zamisliti poštenje, pravičnost, uvidev- prav vsi, ki so nam pri srcu nost, takt, ljubeznivost in naše podjetje, naše tovarne,
• •

naj zagotove efikasnost in kvaliteto našega dela, nato pa še o delovni morali in o planiranju za bodočnost.
I. S.
Dopisujte v
»Iskro«

jene, da razvijajo iniciativo in da svoje lastno presojanje uporabljajo do največje možne mere.
29.	Podrejeni morajo biti tako izbrani in izobraženi, da ni potrebno nobenih preverjanj razen končnih rezultatov.
30.	Vsak šef mora v svojem oddelku vzdrževati disciplino.
31.	Izostajanja, zamujanje, lenarjenje se morajo zreducirati na minimum.
32.	Šefi morajo biti ocenjevani po splošni uspešnosti in delovni morali njihovih oddelkov, po sodelovanju z drugimi ter po širini njihovega pogleda na delo podjetja kot tudi po njihovem individualnem delu in idejah.
33.	Ocenjevanje osebja mora temeljiti na dejstvih in ne na predsodkih.
34.	Uspeliom posameznikov se1 mora dati priznanje.
35.	Pohvalo dati samo kadar je to opravičeno.
36.	Nove položaje (delovna mesta) je treba zasesti z ljudmi znotraj podjetja, kadar je to mogoče.
Menim, da je teh principov za danes dovolj in da jih je
Vratar: »Lepo> da prihajate veseli na delo...«
Oni: »Kako ne bi bili če pa še manjka S minut do sedmih!«
Pismo iz šolskega centra
Na vseh treh šolah šolskega centra so v sredo 20. t. m. zaključili prvo polletje. Lahko bi rekli, da rezultat ni ravno najboljši. Sicer pa se labko potolažimo s tem, da je pred vrati drugo polletje, da je še veliko možnosti, da se tisto, kar ni bilo storjeno do sedaj, stori v prihodnjih mesecih tega šolskega leta.
če pogledamo uspehe posameznih šol, razredov, ter v končni fazi dijakov, lahko vidimo, da je rezultat precej negativen. Vsekakor je za to potrebno poiskati vzroke, ki so primarnega pomena za tak uspeh.
V našem', časopisu smo že obravnavali aktualne probleme šol. centra. Iz teh razprav bi lahko povzeli to, da
je Šolski center v težavah ter da je nujno, da se stanje spremeni. Prav zato ne bi še in še ponavljali, da mora dobiti šola nove prostore, ter da se v zvezi s tem pojavljajo pravzaprav vsi problemi, ki zavirajo razvoj šolskega centra.
Tehniška šola, ki ima pri svojem delovanju mnogo težav, je zabeležila le 41,3 */0,
ali drugače povedano — izdelalo je manj kot polovico dijakov. Precej neugodni so podatki, da je v razredih, v katerih je okoli 35 dijakov, razred v polletju uspešno zaključilo le okoli 15 dijakov, tako da je v prvih dveh letnikih, v katerih je 70 dijakov, zaključilo polletje le 26 dijakov. Ta razlika se zmanjša v drugih Jetnikih, še manjša pa je v tretjih letnikih. Vsekakor pa, kakor smo že rekli, moramo gledati v brezizhodnem stanju. Ni prostorov, ni delavnic, ne garderob, ne laboratorijev in ne dovolj predavateljev.
(Dalje na 8. strani)
Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov
Sklepi 27. seje UO podjetja <15. 1. 1965)
Proizvodnja v decembru
Tovarna	Plan v 000	Izpolnitev v 000	%
Elektromehanska	1.175280	1.597.847	136,0
Instrumenti	102.089	113239	110,9
Avtoelektrika	781.782	596.523	76,3
Motorji	160.850	143.799	89,4
Avtomatika	987.687	621.319	62,9
Elementi	557.023	621.807	111,6
Napravic	302.633	219.897	72,7
Elektronika	183.980	264.071	143,5
Aparati	339.442	327.603	96,5
Kondenzatorji	174.450	219.147	125,6
Polprevodniki	106.526	83.242	78,1
Usmerniki	65.800	70.739	107,5
Mikron	116.900	—	;
Skupaj podjetje	5.054.442	4279233	96,5
9 uo se strinja z objavo članka v dnevnem časopisju o devizni situaciji in o težavah, ki jih ima ISKRA s tem v zvezi, članek naj se objavi s podpisom upravnega odbora podjetja.
9 UO je poslušal poročilo o izvajanju sklepa upravnega odbora z dne 10. 4. 1963 glede nabave mehanogarfskih sredstev in težav, s katerimi se je uprava podjetja srečavala ob realizaciji tega sklepa.
Istočasno se UO strinja s tem, da se najde rešitev nabave mehanografskih sredstev preko previrmiranja sredstev, Id so namenjena za investicije v Trbovljah in v Mokronogu ter pričakuje, da bo dala uprava podjetja v kratkem ustrezni predlog upravnemu odboru podjetja.
9 UO sprejema na znanje gradivo o delu teama za razvojno dejavnost, vendar meni, da ga je treba koordinirati s teamom za proizvodni program podjetja in ga po razčiščenju z njim dokončno izoblikovati ter bolj konkretizirati in opredeliti rešitve, ki izhajajo iz dosedaj obdelanega gradiva.
9 Poročila o delu vseh teamov, ki so bili imenovani na osnovi sprejetega programa dela samoupravnih organov, bodo obravnavana na posebni celodnevni seji s tem, da bodo dobili Sani UO najmanj teden prej materal, da ga bodo lahko temeljito proučili. Ta seja bo predvidoma sredi februarja,
Prav tako bo na posebni seji obravnavano gradivo teama o proizvodnem programu podjetja.
9 UO je vzel na znanje poročilo tov. generalnega direktorja in tov. Kara o pri-
pravah za izdelavo dolgoročne izvozne orientacije podjetja. Glede na' težave, ki so nastale pri njeni sestavi, se UO strinja s tem, da se dolgoročna izvozna orientacija predloži upravnemu odboru v mesecu februarju skupno s proizvodnim programom podjetja.
® UO bo predlagal delavskemu svetu, da Tovarni avtomatika v Pržanu potrdi prehod na skrajšan delovni čas, in sicer s tem, da ima tovarna po eno prosto soboto v prvem tromesečju oziroma do takrat, dokler tovarna ne bo predložila upravnemu odboru ustreznega materiala in soglasja Občinske skupščine ter Sekretariata za delo za nadaljnji prebod na skrajšani delovni Čas. Ta sklep velja od potrditve na delavskem svetu.
• Enak sklep kot za tovarno »Avtomatika« velja tudi za Tovarno usmemišklh naprav v Novem mestu.
Na pikniku ZB »Elektromehviuke«, ki je bil ob krasnem vremenu prirejen na Visokem, so tudi otroci prišli na svoj račun. Takole zapiaknjeni pa so gledali in poslušali jutranji program, saj so v njem doživljali delček partizanstva, ki jim bo ostal še dolgo v spominu
Letna skupščina aktiva ZB NOV „Elektromehanike“
(Nadaljevanje s 4. strani) vendar je tov. Franc Križnar dejal, da skrb za borce kljub temu še ni prepozna. K temu je dodal predsednik OO ZB Kranj Vinko Kepic, da je aktiv ZB namenjen v. dobro borcem, j Čeprav je komisija šele v preteklem letu začela intenzivno delati in pomagati borcem, še vedno ni prepozno-. Dolžnost komisije je, da dela na rešitvi problemov, ki so bili v razpravi podani in še bori za pravice borcev-V novo komisijo so bili soglasno izvoljeni: Jaka Vehovec, Franc Čarman, Oto Pi-čulin, Milka Rihteršič, Ivan Burkedjca, Avrelij Tronkar, Boris Starc, Rade Dukie, Miha Kramar, Ivica Knific, Janez Božič, Pavel Rink in Star ne Teran.
log za premestitev zaradi zdravstvenih razlogov, naj se premesti na ustrezna delovna mesta z enakimi osebnimi dohodki.
4.	Republiškemu odiboru ZB , NOV Slovenije naj. se pošlje -predlog, da so borcem in borkam zniža dosedanja 10 oz. 15-lefcna delovna doba za pridobitev pravic do poseb- tl nega dodatka NOV.
5.	V kolikor se ne bo spre- I menil Zvezni zakon o poseb- ‘j nem dodatku aktivnih ude- • j ležencev NOV, naj se v pkvi-ij ru ■ možnosti, I ustanovi po- . i sobni sklad iz katerega naj h j se izplačuje posebni dodatek i aktivnim udeležencem NOV lij do 1. 7. 1964.
6.	Republiškemu odboru ZB i NOV iiaj se predlaga, da. sej datum 9. 9. 1943 premakne • 1
Ob rob skupščine ZB
Iz razprave skup. ZB, menim, da je prav, če izvzamem problem zaposlevanja članov ZB, ker je to Vprašanje najvažnejše (in ne samo za njih!)
Pismo iz dolskega centra
in-ga v polemiki objavimo v naslednji številki, lahko pa tudi v nadaljevanju. Dejstvo je, da ta način obravnayanja zaposlevanja članov ZB ne vodi nikamor, zato je treba priti v tej stvari enkrat do dana.
(Nadaljevanje s 7. strani) Na obeh poklicnih šolah so rezultati precej drugačni. V vseh, razen v enem razredu,, je procent tistih, ki so uspešno zaključili polletje večji od tistih, ki se bodo morali pripravljati na ponovne spopade s'profesorji že med počitnicami. Veliko več je tudi dijakov, ki so izdelali s prav dobrim uspehom. Prepričani pa smo, da bi bili ti rezulta-t še boljši, če hi bili pogoji ugodnejši. Ob vsem tem lahko zaključimo, da je bil navzlic težavam, uspeh povprečen na vseh treh šolah.
B. g.
Ce bomo odkriti, brez zavisti, in če borno hoteli popraviti • kar smo zanemarjali leta in leta, bo problem dokajšnjega števila članov ZB rešen v dveh letih. Ne moremo dopustiti, da bi vsi ti ljudje čakali • le na milost družbe v obliki dodatka k
prav zaradi takega študija. Svoj čas smo - nekaj takega nameravali tudi v naši industrijski' šoli, Prav isto je trdil pisec članka v. zadnji številki, ko med drugim pravi tole: »Odpravili bi pojave prekvalificiranoeti oz. degradacije posameznih poklicev, ker bi ljudem posredovali le tisto znanje, ki ga bodo pri delu resnično; potrebovali.«
Menim, da edino po tej poti lahko tistim, ki še niso v letih in ki so voljni do izobraževanja, nudimo tisto, kar smo že zamudili!. Ben
Tovariša Miro Mihovec in Franc Križnar sta bila izvoljena kot predsednik in tajnik za delo v komisiji ZB podjetja, kjer' bosta začeto delo še, nadaljevala, kar so navzoči sprejeli s spontanim odobravanjem.
Ob zaključku so bili sprejeti naslednji, sklepi:
1.	V letu 1965 oziroma do 1. 7. 1965 naj se dokončno
'reši za vse člane stanovanjski problem.
2.	V letu 1965 naj se vsem članom ZB v I Iskri preskrbi ustrezna delovna mesta z ustreznimi osebninmi dohodki.
3.	Socialno-zdravst. služba naj vodi v bodoče posebno skrb za vse bolne člane ZB. Vse člane ZB, ki imajo pred-
na kasnejši datum. -
7. Komisija aktiva ZB za premeščanje na boljša delovna mesta, naj nudi uprava tovarne, kadrovska uprava in delovne enote, več pomoči in' razumevanja.
8; V vseh delovnih enotah naj bodo .takoj konference članov ZB kjer naj se izvolijo v manjših delovnih enotah poverjeniki, v večjih pa 3 do 5 članske komisije.
9. Aktiv ZB Iskre se obvezuje, da bo sodeloval pri organizaciji 20-obletmici osvoboditve in 20-letnice obstoja tovarne Iskra — Kranj Aktiv ZB bo posebej dal svoj prispevek tudi pri proslavi 1, in 9. maja ter za dan borca 4. julij.
Ado
osebnim dohodkom. Tu mislim na ozko specializacijo vseh tistih članov ZB, ki bodo ta študij zmogli, kjer naj se poučuje le to, kar je za določeno delo nujno potrebno, in zakar bo dobil po zaključnem izpitu dotični strokovni naziv, ki maj bo veljaven le v Iskri. Te stvari so v svetu že znane! Tam namreč tudi ni- fluktuacije
Letni obračun strelcev Iskre
NAGRADE ZA NOVOLETNO KRIŽANKO
Za nagradno križanko, objavljeno v številki 50. oziroma za Novo leto — smo dobili 501 rešitev. Žreb je prisodil nagrade naslednjim:
1. nagrada (10.000 dinarjev): Marjan Lapan (pred-kalkulacija) Elektromehanika, Kranj
2. nagrada (5.000 dinarjev): Iza Tomlje (restavracija »I^kra«). Kranj
3. nagrada (3.000 dinarjev): Jure Gartner (produkcija) Horjul
4. nagrada (2.000 dinarjev): Jože Polenšek (priprava dela) Pržan.
Nagrade po L000 dinarjev prejmejo: Anča Zelnik (ZTP) Elektromehanska, Kranj — Mirko Čampa (GPS) Elektromehanika, Kranj - — Marinka Tratar, ZZA Ljubljaaia — Darinka Pirc, ZZA. Ljubljana — Janko Čolnar (Uprava) Kranj — Frane Florjančič, ZZA Ljubljana — Franc Krajnik, ZZA Kranj — Rudolf Kruleč, ZZA Kranj — Boris Pflaum (orodjarna) Elektromehanika Kranj — Dani Brecelj, Tovarna elementov Ljubljana.
Nagrajencem sporočamo, da bomo nagrade nakazali po pošti v prvi polovici februarja 1965. Zadevajo prosimo vse izžrebance, da takoj sporočijo uredništvu (Kranj, Tavčarjeva 43) točne naslove, kamor želijo, da jim pošljemo izžrebane nagrade.
V torek, 19. januarja, so člani tovarniške strelske družine na rednem letnem občnem zboru razpravljali o delovanju in dosežkih v preteklem letu. Zaradi izredno slabega vremena so se zbora udeležili le aktivni strelci in nekaj prizadevnih članov družine. §koda, da ni bilo prisotnih članov, samoupravnih organov tovarne, ki so bili sicer povabljeni, vendar se zaradi drugih obveznosti zbora niso mogli udeležiti.
REŠITEV NOVOLETNE
NAGRADNE
KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. Bohinj, 7. Prilep, 13. Brumel ,19. aparat, 20. atropa, 21. sopara, 22, ma-rat, 23. trakt, 24. VL, 26. poker, 27. atek, 28. grana, 29: Bled, 31. Rahli, 32. Kim, 33. Kranj, 34. ulitek, 36. Ris, 37. oj, 38. sliva, 39. Idaho, 40. Rasta, 42. aktiva," 44. Erika, 45. Salk, 46. Oona, 47. zmene, 48. Matjaž, 50. Manta, 52. Zvone, 53. Nivea, 54. as, 56. Ive, Jil. Ramoni, 59.'riotar, 60, prt,-61, keks,: 63. Leča, 64. regal, 65. sine, 66. Ritam, 68. SN, 69. kurir, 70. Zorin, sl. oro-log, 73. Tranec, 75. Savica, 76. Norija, 77. katoda, 78. Prater.
V poročilu je dosedanji predsednik družine tov. Anton Ciglič omenil, da je bila družina v preteklem letu v precej težavnem položaju, ker je bilo nekaj aktivnih strelcev na služenju roka v JLA, drugi pa so zaradi služb izven kranjske občirie le težko prihajali na tekmovanja-in še redkeje na treninge. Toda po vrnitvi, strelcev iz vojske se je delo vseh članov spet poživilo, družina Pa se je od tega časa vse bolj: uveljavljala s svojo ekipo na vseh občinskih tekmovanjih.
Posebno prizadevni so bili strelci F. Černe, A. Markič, A. Ciglič, in B. Malovrh, ki so se z dobrimi dosežki uvrščali celo v okrajna republiška in državna tekmovanja; družinska ekipa, t. se- , stavljena iz teh tekmovalcev, pa je dosegla nekaj zelo dobrih rezultatov: osvojila je prvo mesto in prehodni pokal na tekmovanju za
10.	obletnico SD Franc Mrak iz Predoselj, dvakrat je zmagala v dvoboju s tovarniško ekipo iz Nove Gorice, osvojila drugo mesto na tekmovanju v Savi za 22. december in več tretjih mest v občinskem merilu. Pomembno pa je zlasti to, da so družino lani prvič zastopali na
tekmovanjih tudi mladinci in pionirji, letos pa se jim bosta pridružili lahko še dve ekipi mladink, kar je vsekakor naj večji uspeh delovanja družine od ustanovitve.
Novoizvoljeni .odbor si je zadal nalogo, da strelcem in strelkam omogoči v tem letu čim več nastopov, ne samo v nastopih za različna prvenstva, temveč tudi v srečanjih z ekipami drugih strelskih družin, s katerimi je naša družina v preteklosti še sodelovala, kasneje pa je slabo finančno stanje . ta srečanja preprečilo. Pred družino so lepe perspektive, ker je verjetno nastopil čas,, ko ‘se bo družina lahko predstavila kot edina s tako velikim številom ekip v kranjski občini.
B. M.
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra industrije za elektromehaniko. _ teleko' munikacije elektronike te avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec — izha- ' Ta tedensko — Tisk in klišeji: »CP Gorenjski tisk« Kranj