Stev. 234. Velja po poŠti: za celo leto naprej K261— „ 13— „ 6-50 .. 2-20 za pol leta 8' za ietrt leta „ za en mesec „ V upravniStvu: za celo leto naprej K 20- — za pol leta ,, „ 10-i .. 5— 170 P za ietrt leta „ za Uredništvo i* v Kopitarjevih ulicah 5t. 2 (vhod Čez - dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. CJredniJkega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod za več ko trikrat V reklamnih noticah stan« enostopna garmondvrsta h 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, IzvzemJI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne. Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. — ——— Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Upravnlškega telefona Stev. 188. Resen položaj. Dunaj, II. oktobra. Odsek za volilno preosnovo je tekom dolgih razprav zadel ob marsikatero klečet, kateri pa sc je izognil vedno na slovansko se-nožet. Navzlic temu se Nemci ne morejo sprijazniti z dejstvom, da bi po novi volilni preosnovi Slovani dobili 259 poslancev, torej dva več nego Nemci skupaj z Italijani in Rumuni. ki dobe 257 mandatov. Povsod iščejo las v iajcu, da »rešijo« zadnjega Nemca, ki hodi s krošnjo po slovanskih vaseh. Načeloma zahtevajo svojo pravico, a to načelo kratkomalo odrekajo nemškim narodom. Tri mesece so imeli Nemci časa, da določijo volilna okrožja za 55 poslancev na Češkem. Z Dijogenovo svetilko so hodili in iz-praševali od kraja do kraja, kje se v češki zemlji govori nemški jezik, a do danes niso našli vseh izgubljenih duš. To je tudi znak one Dtmške nestrpnosti in branjevske tesnosrčno-sti, ki je že tolikrat provzročila nevarne krize v državi. Saj jc rekel že pokojni grof Taaffe: Ako Nemcem v Podmoklih stopiš na kurje oko, nastane hrup po vsem gozdu nemškega časopisja. Najlepše pa je, da so Nemci v torek v pozni noči vendarle napravili volilno geometrijo ter jo včeraj predložili odseku. A to razočaranje ! Dr. P e r g e 11, dr. H e r o 1 d in dr. Schreiner so, ne kot krojači s škarjami, ampak kot mesarji z noži razrezali posamezne sodne okraje, da izločijo posamezne nemške vasi iz čeških volilnih okrajev. Prestavili so mejnike, ki sta jih zabila baron Gautsch in princ Hohenlohe. Poslužili so se uradnega ljudskega štetja, ki se skoraj povsod ušteje na škodo Slovanov. Ako pa je uradno štetje naštelo v občini češko večino, polastili so se občine kot nemške posesti, ako je slučajno večina občinskega zastopa nemška. Da, priznati moramo Nemcem, da nam ni prirojena tolika temeljitost. Občine, ki jih hočejo Pergelt in tovariši še rešiti iz češke povodnji, štejejo nekaj nad 12.000 duš v okolici budjejeviški. In za te izgubljene duše se bore že dva dni v odseku. In če jih kdo opozori, da je na Nižje Avstrijskem do 300.000 Cehov, ali na Koroškem do 60.000 Slovencev, ki ne dobe svojega narodnega poslanca, odgovore ti hladno, kaj nam to mar! A ta stvar še ni tako nevarna za volilno preosnovo, pač pa od Nemcev zahtevana dvetretjinska večina. V tem vprašanju so edine vse nemške stranke vsaj načeloma. Tako-zvane napredne nemške stranke zahtevajo dvetretjinsko večino v varstvo svojih volilnih okrajev kot »conditio sine qua non«, torej brezpogojno. Niti z vladnim predlogom niso zadovoljni, da bi sc namreč dvetretjinska večina določila za 18 let, to je, za tri volilne dobe, za pozneje pa tripetinska večina. Ako Nemci tega nc dosežejo, pretč s skrajnimi sredstvi. Pri-jcnljivcjši so kršč. socialci, ki trde, da dvetretjinska večina sploh nima praktične vredno-nosti. Vendar pa hočejo glasovati za dvetretjinsko večino, da si zagotove mir in proste roke za drugo delo. Tudi mi sodimo, da za Nemce dvetretjinska večina nima praktične vrednosti. Nemci dobe po novem načrtu 233 poslancev, torej skoraj polovico. Ali je torej mogoče, da bi neznatna slovanska večina — in ko bi bila tudi edina — mogla kedaj izpremeniti volilne okraje proti Nemcem? Saj smo doživeli že več iz-prememb vol. reda, a vsaktera sc je izvršila le potom kompromisa z Nemci. Nemška zahteva izvira torej lc iz trmoglavosti, kateri se ustavljajo v prvi vrsti češki poslanci. Današnji »Narodni Listy« pišejo med drugim: Odpor čeških poslancev ni navidezen, da bi zakrili svoje umikanje. Nemci štejejo 9 milijonov duš in dobe 233 poslancev, Cehi pa, ki broje skoraj 6 milijonov, pa le 108, namesto 151. In zdaj zahtevajo Nemci še dvetretjinsko večino! Na to odgovarjamo: Do setn in nc dalje! Ako odsek sklene dvetretjinsko večino, j e v o I i 1 n a preosnova pokopana! S tem pa stvar ni končana, ker vprašanje mora biti rešeno. Poljaki se v tej stvari strinjajo z Nemci, vendar pa posredujejo za kompromis. En predlog je, da more v bodoče izpremeniti razdelitev okrajev dvepetinska večina, ako je v zbornici vsaj nad polovico poslancev. Drugi predlog je, da bi posamezni deželni zbori z dvetretjinsko večino predlagali izpremembo okrajev, državni zbor pa bi z navadno večino sklepal o teh predlogih. S tem pa zopet vsi Ncmci niso zadovoljni, ker bi deželni zbori dobili večjo veljavo. Sicer pa je le osem takih volilnih okrajev, ki so v doglednem času za Nemce negotovi. In za osem poslancev postavljajo Nemci vso volilno preosnovo v nevarnost.. Poleg tega pa vre tudi v poljskem klubu zaradi deželne avtonomije in Severne železnice. Poljaki z vso silo zahtevajo večjo deželno avtonomijo in podržavljenjc severne železnice. Nemci pa se upirajo podržavljenju severne železnice ne toliko iz stvarnih, marveč iz narodnih razlogov. Zahtevajo namreč, če se že železnica podržavi, mora se zakonitim potom določiti sedanje število nemških uradnikov pri železnici. Cehi pač dovolijo, da ostane sedanje razmerje med nemškimi in češkimi uradniki, a odločno odklanjajo zahtevo, da se to razmerje določi v zakonu. Danes za 10. uro je bila napovedana seja železničnega odseka, toda razun barona Schvvegla in opata 13 a u m g a r t n e r j a so bili odsotni vsi nemški poslanci. Odsek ni bil sklepčen, ker tudi nekateri slovanski poslanci niso bili prisotni. Zmešnjava nad zmešnjavo! Državni proračun za leto 1907. Danes je preložila vlada državni zbornici proračun za leto 1907. Iz njega posnemamo nekaj najvažnejših postavk. Celoletni izdatki so proračunani na I.890,871.352 K, dohodki pa na 1.892,501.082 kron. Od izdatkov pride na najvišji dvor II,300.000 K. državni zbor 3,082.907 kron (za 25.733 K manj nego lani), državno sodišče 63.124 K, ministrski svet in upravno sodišče 4,125.419 K (ta postavka je od lanske višja za 3,58.460 K; zvišanje je provzročilo to, da so imenovali tretjega ministra brez portfelja, ki je dobil svoje osobje, več uradnikov so pomaknili v višje plačilne razrede in vladni brzojavni korespondenčni urad jc provzročil več stroškov). Izdatki za skupne zadeve znašajo 270,627.918 K. Ministrstvo za notranje stvari zahteva 77,202.385 K (za 2,884.170 K več nego lani). Med razlogi za zvišano potrebščino se nahaja to, da je treba 728.635 K več izdati za javno varnost, zlasti pomnožiti stražo v Trstu, Gorici, na Dunaju in v Cernovicah; posebno veliki so izdatki za ceste. Od teli izdatkov pride na naše dežele: Za vpeljavo plina v okrajno-glavarstveno poslopje v Radgoni 700 K. za poslopje okrajnega glavarstva v Beljaku 7818 K, za poslopje deželne vlade v Celovcu 4000 K, za erarno poslopje v Pulju 2400 K, za naznanilni urad v Trstu 2000 K, izredni policijski izdatki za Dalmacijo 8000 K. Za železni most čez Dravo v Mariboru 120.000 K, za most čez Savo in Krko pri Brežicah 20.000 K. - Na Koroškem: Za blaški hudournik v Ziljski dolini 450(1 K, za preložitev spodnjedravograjske državne ceste pri Mlinskem grabnu 30.000 K. za preložitev goriške deželne ceste v beljaškem okraju 44.000 kron, za vodne stavbe v Ziljski dolini 9408 K. za tlakanje Italijanske ceste v Beljaku 10.500 kron. za preložitev kapeljske državne ceste 50.000 K. Na Kranjske m: Za most čez Bistrico pri Podbrezju 40.000 K. za savski most pri Kranju 200.000 K. za popravo Karlovške ceste med Jugorjem in Metliko 30.000 K, za sorsko cesto od Podrošta do Petrovega brda in za popravo iste od Podrošta do Zalega loga 46.000 K. za tlakanje Dunajske ceste v Ljubljani 20.000 K. Na Primorskem: Za napravo parnega cestnega valarja 16.000 K, za cesto Dolina-Prebenek-Sočesk-Kastelec-Cernikal 5000 K. za cesto med Iko in Lovrano 10.000 K, za cesto Bazovica-Skoflie 3000 K, Bazovica-Obrno 10.000 K. Podgorje-Jclovice 420(1 K. za cesto v Opatiji 15.000 K. Trnovo-Srpenica 20.000 K. za idrijsko cesto med Sv. Lucijo in Bačo 37.000 K. za most čez Lijak 6400 K, za cesto Kneža-Bača 16.200 K. za cesto skozi Lijaško dolino 20.000 K, za goriške ceste sploh 20.000 kron, za cesto Ušnik-Ciginj-Sv. Lucija-Zelin-Idriia^ 14.000 K. Štajersko: Regulacija Sore od Brežic do meje 75.000 K. regulacija Drave pri Zavrču 64.500 K, za Dravo od Maribora do Središa 29.000 K. Na Koroškem za regulacijo Drave 170.000 kron, za regulacijo v Ziljski dolini 32.420 kron. Na Kranjskem za regulacijo Save 80.000 kron, na Primorskem za regulacijo Soče 18 tisoč kron. Dalje se zahteva za uradna poslopja v Ptuju 3787 K, v Gorici 36.495 K. Učno ministrstvo zahteva 90,460.266 K. (Lani 87,260.902 K.) Verski zaklad na Kranjskem: Za cesto Roterca-Blatnik 8000 K, za dependanco k turistovski hiši pri Bohinjskem jezeru 12.000 K. za cesto čez Pokluko 20.000 kron, za cesto na Opatovi gori 3000 K. Za gimnazijske stavbe na Štajerskem 10.500 K. na Kranjskem 31.400 K. na Primorskem 7400 K. Za realčne stavbe na Štajerskem 18.400 K. na Primorskem 2000 K. Za obrtne šole na Štajerskem 8000 K. na Koroškem 5000 K. na Primorskem 2850 K- Za liudske šole: Štajerska 20.300 K. Koroška 14.380 K. Kranjska 2667 K. Primorska 8000 K. Za meščanske šole Primorska 32.100 K- Trgovsko ministrstvo zahteva 165,871.640 kron (za 5,581.784 K več nego lani). LI5HK. Sotera. Povest, spisana po poročilih mučencev. Anton de Vaal. poslov. Lavričev. (Konec.) Nato sc približa Ambrozij svojemu očetu, položil roko na njegovo ramo in reče z ginje-nostjo: »Oče, odpustila nama je; bila je to njena zadnja beseda! — O, ko bi jo bil videl, s kakim svetim veseljem je pričakovala smrt! Hočem prositi v nebesih za te,« je rekla, »za te in tvojega očeta*. Potem jc pokleknila na bel prt: v naslednjem trenutku je ugasnilo njeno življenje.--Ne, oče. ne,« nadaljuje Ambrozij z rastočo živahnostjo, »to ni nobena nespamet, nobena prazna vera, ki uči tako umreti; ne, to mora biti resnica! V življenju in še bolj v smrti je postala Sotera moja učiteljica. Napravila je s svojo besedo in vzgledom sina za kristijana, in tako naj pripelje njena prošnja pri božjem prestolu še očeta k spoznanju resnice!« Sempronij je zrl med sinovim govorom s solznimi očmi lici mučenice. Cim dalje jo tc pogledoval, tem bolj je čutil, da vpliva nanj neka čudovita moč. S prvo prošnjo je izprosila nebeška zaročenka od svojega božjega ženina za povzročitelje njene smrti oni milostni žarek, ki razpodi vso temo zmot in povzroči. da zašije v človeški duši luč resnice. Sempronij se ni ustavljal milosti. »Da,« zakliče, »da, Sotcra, tudi jaz hočem postati kristjan! Vem, da bi bila ta beseda največja tolažba ob tvoji smrti; o. vzemi to sedaj za zadoščenje za moje krivde! S sinom si odkupila s svojo smrtjo tudi očeta!« Kristijani so opazovali ta dogodek z veseljem. Svečana izjava senatorjeva je privabila enim solze ganutja, drugi pa so hvalili Boga in se zahvaljevali priprošnji svete mučenice. Ambrozij popelje svojega očeta k dija-konu Severu z besedami: »Prečastiti služabnik božji, mučenica ti jc pripeljala še druzega učenca. More biti li večji dokaz za krščansko božanstvo, kot jc najina spreobrnitev?« »Kako pogostokrat,« odgovori dijakon, »se dogodi, da zasliši ta ali oni gias .Jezusa Kristusa, kateremu sc nc more ustavljati.« Nato vzdignejo nosilci truplo in gredo navzdol po stopnjicah, ki so vodile v neko celico koemeterija, kier naj bi ležalo nekaj časa truplo mučenice. Sotcra jc ukazala to cclico izdolbsti. kjer bi se verniki zbirali za časa preganjanja. Ni bila prevlečena z mra-morjem, in niso je krasile slike, toda v arhitektonskem oziru je bila ena najlepših v celem pokopališču. Sem jc prinesel Soterin oskrbnik na njeno željo rakev za truplo. Ker se je žc približevala noč, so truplo dejali Ic v rakev, najsvetejša daritev pa se je odložila na rojstni dan mučenice. Ko položi Lucina z drugimi tovarišicami mučenico v kamenito krsto, pristopijo verniki, da poljubijo v slovo šc enkrat njeno roko. Siromaki so močili z gorkimi solzami njeno sveto roko. ki jim je v življenju tolikrat olajševala njih bedo. Med poslednjimi se približata Avrelij Sempronij in mladi tribun. »Sladka Sotera,« pravi senator, »vem, da pri božjem prestolu prosiš za me in mojega s,na. Bodi od zdaj naprej, prosim tc, zaščit-nica naše hiše! Nisem bil vreden, da bi te kot soprogo sinovo imel za svojo hčer: Bog te jc dal nama namesto tega za duhovno mater.« Krsta jc ostala odprta, da bi kamnoseki še na pokrov vdolbli napis. Ambrozij jc dobil nalogo, da izvrši to. Četrti dan po smrti mučenice jc bil njen rojstni dan. V izvirniku jc šesti dan. 10. februarja bi izpolnila 17. leto. Na ta dan je odločil dijakon Sever, opraviti najsvetejšo daritev ob Soterincm grobu. Oskrbnik je vsled tako hitrega sodnij-skega postopanja zvedel za smrt gospodarice šele po obglavljenju. V veliki bolesti ga je nekoliko tolažilo, da je smel krsto in ves ku- bikul okrasiti z venci iz raznovrstnih rož in z neštevilnimi lučicami. Ostala služinčad sc jc skušala, kdo mu bode pri tem največ pripomogel. Mnoga solza hvaležne ljubezni jc kanila med tem delom na cvetlice, ki so spremenile grobno cclico v cvetoč vrt. Rano v jutru onega dneva gresta senator in sin v katakombo, da zapreta krsto z mra-mornato ploščo. Truplo jc bilo šc ravno tako kot oni večer, kosoga notri prinesli; trohnoba se ga še ni dotaknila. Še cclo cvetlice so bile sveže, in dobrodejni vonj jc napolnjeval grobno cclico. Oče in sin sta bila po vsprejetju z znamenjem svetega križa slovesno pridru-žena k množini katehumentov, ki so se pripravljali za sveti krst. Dijakon je pričel poduk v resnicah krščanstva. O prihodnjem velikonočnem prazniku bodo vstopili v cerkev skozi kopel prerojenja. Danes so sc že smeli udeležiti svete maše do evangelija. Sever jim razloži potrebno o tem delu svete daritve. Polagoma se zbirajo verniki. Po naročilu in kot zastopnik ujetega papeža Marcclina naj bi začel duhovnik sveto daritev z »fasciola«. Zopet zadoni petje psaimov veselo in zmagoslavno kot na dan pokopa. Nato se prične branje epistela in evangelija, katera so še smeli katekumeni poslušati. Hpistel je bil povzet — ta je pri črnih mašah šc sedai v navadi iz pisma sv. Pav- Železniško ministrstvo 304,079.3,30 K (za 65,168.518 K več od lani). Finančno ministrstvo (>80,101.299 k (za 18,459.392 K več od lani). Poljedelsko ministrstvo 57,345.413 K. k čemur pride še 5,154.892 K za melioracijski zaklad in 3,759.620 K za živinozdravilstvo (skupaj za 2,321.605 K več od lani). Med vzroki za pomnožitev izdatkov se nahaja tudi podpora zadružništva. Pravosodno ministrstvo 76,834.076 kron (1,435.480 K več od lani). P o k o i n i n e znašajo 79,042.154 K (za 3,989.604 K več od lani). VOLILNA REFORMA. — RAZDELITEV VOLILNIH OKRAJEV NA ČEŠKEM. — PREDLOG PERGELTOV ODKLONJEN. V popoldanski seji volilnega odseka je poslanec Dobernig pozval odsek, naj predlog dr. Tavčarjev o reasumiranju razdelitve volilnih okrožij odkloni iz »političnih, taktičnih in stvarnih razlogov«. Nato je Pergelt polemiziral proti izvajanjem ministra Bienertha, ki se je bil izrekel proti razkosanju volilnih okrožij na Češkem, s tem, da se posamezne občine in celo dele občin nacionalno razcepi in omejuje. Pri glasovanju ic bil predlog Cipere glede razdelitve volilnih okrožij po sodnih okrajih odklonjen s 24 proti 19 glasovi in tudi predlog Pergeltov glede ponovne razcepitve občin in posameznih krajev in nacionalne katastra-cijc na Češkem s 23 proti 19 glasovi. Nato je Pergelt svoj predlog naznanil za minoritetni, končno pa jc bil odklonjen z 31 proti 13 glasovi predlog Kratnarev glede izločitve Bud-jejevic iz okrožja čeških volilnih okrajev. Nato se jc odsek posvetoval o porazdelitvi volilnih okrožij za pretežno nemške volilne okraje na Češkem. Prihodnja seja 12. t. in. Med govorom dr. Kramara je prišlo do sledeče zanimive epizode: Nemški minister Prade ni mogel krotiti svojega neitiško-narod-nega mišljenja in se je vedno umešaval v dr. Kramarov govor, da jc bil prisiljen predsednik Ploj pograjati ministra: Prosim, ekselenca, ne žalite govornika! Motite razpravo!« KUP NEMŠKIH INTERPELACIJ. Nemci bodo v seji državnega zbora 12. t. ni. vložili cel kup interpelacij. Wastian in tovariši bodo interpelirali naučnega ministra, zakaj ne uredi zadevo starokatoliškega učitelja veronauka v Gradcu, ki bi ga morala vlada imenovati za člana mestnega šolskega sveta, a ga noče, ker se vlada drži načela, da se ima popreje konstatirati po ljudskem štetju dotično število starokatoličanov. Intcrpelajoči člani poživljajo naučnega ministra, naj se ne drži tega načela, ampak se ravna po številu starokatoličanov, ki ga je konštatirala grška občina sama. VVastian, Dobernig in tovariši bodo naučnega ministra interpelirali zaradi nedostatkov na državnih ljudskih šolah v Trstu. Tam manjka prostorov in zato se ne more primerno razvijati tako važno nemško šolstvo ob Adriji. Nadalje ga bodo interpelirali Wel-lcnhof in tovariši- zakaj nc poskrbi, da se izpraznjeno mesto profesorja psihiatrije na gra-škem vseučilišču nc izpopolni. Isti gospodje hočejo naučnega ministra podučiti o pravih vzrokih vpokojenja profesorja Erischaufa, ki jih je baje poslanec Korošec pristransko opisal. Dr. Frischauf je napadal svojega vseučili-škega kolego Edvarda Richterja, ko je bil živ in tudi še po njegovi smrti in sicer po slovenskih časopisih. Stališče Frischaufovo je bilo tako omajano, da niso hoteli profesorji občevati ž njim in tudi nemški dijaki njegovih predavanj niso hoteli obiskovati. Dobernig in tovariši bodo pozvali ministrskega predsednika, naj v prihodnji delegaciji predloži zakon glede pravice delegacij, pozvati skupne ministre na odgovor. Isti gospodje bodo interpelirali tudi ministra za notranje zadeve, zakaj dopušča, da se celo v uradni »Wiener Zeitung« nemško ime Komorn piše po mažarsko Komaron. la do Tesaloničanov, v katerem tako lepo opisuje, da bomo enkrat vsi ostali iz grobov. Evangelij jc bil sv. Janeza v 6. pogl., v katerem nam omenja obljubo najsvetejšega zakramenta; končal je z besedami: »Kdor jč moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje v sebi, in jaz ga bom obudil poslednji dan«. Takrat so morali zapustiti katehumeni najsvetejšo daritev. Počakati so morali v neki stranski celici katakomb konca sv. maše. »Ali se more kdo čuditi pogumu kristjanov, ki gledajo smrt pred svojimi očmi,« pravi Ambrozij navdušeno svojemu očetu, »ako prevdari apostolove besede, ki smo jih ravnokar slišali?« »Kakor jasne so mi bile one epistela, tako temne so mi evangelijeve,« odgovori senator. »Tudi jaz sem zastonj premišljal o pomenu teh besedi. Kako moremo jesti meso našega gospoda Jezusa Kristusa? — ln vendar je to pogoj za večno življenje in za obujenje k b!a>-ženosti!« Ako bi bila poznala zaklad, ki ga je shranjevala Sotera v skrivni sobi svoje palače v dragoceni skrinjici, bi razumevala evangelijeve besede. — Kmalu jih bosta razumela, kmalu bosta zavživaia sama meso in kri Kristusovo za večno življenje in za obujenje na poslednji dan. Po končani službi božji zapro kamenito krsto z mramornato ploščo. Lucina položi kot zadnje darilo svoje ljubezni venec temno- OBRTNA NOVELA V GOSPOSKI ZBORNICI. Obrtna komisija gosposke zbornice se je danes posvetovala pet ur o obrtni noveli, sklenjeni od poslanske zbornice. Trgovinski minister je opetovano posegel v razpravo. Za referenta ie izvoljen sekcijski šef Exner. DAVKI V AVSTRIJI. Direktnih davkov sc je vplačalo v naši državni polovici od 1. januarja do konca avgusta 1906 193.428 milijonov kron, za 6:02 milijona kron več, kakor lani. Na zemljiški davek jc odpadlo 26.426 milijonov kron (+ 1,300.000 kron), na hišnorazredni davek 4,500.000 milijonov kron (—66.000 kron), na hišnonajemnin-ski davek 53,650.000 kron (+ 1,480.000 kron); na splošni pridobninski davek 22,900.000 kron (— 405.152 kron), na pridobninski davek podjetij, ki se morajo izkazati z javnimi računi 38,130.000 kron ( r 1,240.000 kron); na rentni davek 5,620.000 kron, na osebno dohodninski davek 33,270.000 kron (+ 1,689.000 kron), ln-direktnih davkov ie bilo odplačanih od 1. januarja do konca avgusta 1906 508,349.000 K. 52,409.000 kron več kakor lani. Vžitninski davek jc znašal 42,870.000 kron (+ 5,149.000 K), na vino in mošt 8,110.000 K. na pivo 52,940.00t) ( 2,530.000 kron), na meso in klavno živino 10,570.000 kron (— 120.256 kron), na sladkor 92,000.000 kron (+ 10,990.000 kron), na petrolej 14,830.000 kron, na kolke 34,780.000 K (+ 2,,300.000 kron), takse 3,830.000 kron, pristojbine 86,400.000 kron (+ 16,570.000 kron), davek na vožne listke 12 milijonov kron, loterija 9,230.000 kron, sol 22,470.000 kron in tobak 111,610.000 kron (+ 11,280.000 kron). OGRSKA. »Nacionalni« klub se je konečno sestavil. Pristopilo jc dozdaj 200 prejšnjih članov liberalne stranke. V predsedstvo so izvolili grofa Albina Csaky.ia, Lukacsa in Ignacija Szella. VVeckerle odločno dementuje vest, da bi bil Goluhovskemu deial, da ne more preprečiti nezaupnice Goluhovskemu v ogrski delegaciji. Mažarski žurnalisti pripravljajo protestno akcijo proti poslancu Szemere.ki ie v zbornici odkril korupcijo ogrskega časopisja. Vendar pa vsi poštenejši listi odkrito priznavajo, da je Szemere imel prav. Samo ni treba vse liste metati v en koš. — RAZMERJE MED AVSTRIJO IN ITALIJO. Uradna »Tribuna« utemeljuje pomnožitev italijanske armade z dnevnim poveljem avstrijskega admirala, kjer ta pravi: »Mi moramo biti dovolj močni, da morebitnega sovražnika poiščemo in premagamo, nc pa samo branimo obrežje«. Italijanski viceadmiral Rey-nandi je dejal: »Potrebujemo boljših priprav, da lahko z uspehom izvojujemo boj na morju«, Letošnje italijanske pomorske vaje sc vrše zato sedaj oktobra meseca, da sc častniki in moštvo privadijo neugodnemu vremenu na morili. Ob priliki otvoritve neke hidroelek-triške naprave je bivši vojni minister, korni poveljnik v Genovi Pedotti dejal, da je novo oboroževanje potrebno, da bo Italija od Alp do Kvarnera edina. Sedaj poročajo, da se je general zmotil, ker ie hotel reči Ic do Adrijc, ne pa do Kvarnera. »Tribuna« objavlja uradno. da nemški državni tajnik Tschirschky ne pride v Rim, da izvrši kako politično poslanstvo, ampak zgolj na razgovor. — Komisija za zgradbo pristanišč zahteva za dobo prihodnjih 10 let 250 milijonov, katere rabi, da razširijo italijanska pristanišča ob Adriji. — Italijanska vlada jc naročila pri Kruppu 152 novih baterij po 4 topove in 800 krogelj za v sak top. SPOMINI PRINCA HOHENLOHA. v Glasilo Bismarkove rodbine »Hamburger Nachrichten« je tudi pričelo grajati objavljene spomine, ki so tako vznevoljile vodilne nemške politike. O nekaterih stvareh trde, da se niso godile tako, kakor jih opisuje Hohenlohe. Trde tudi, da je odstopil Bisinark zato, ker se je čutil osebno žaljenega in pa ker je bil Iju- rdečih rož na grob mučenice. Še so ležali venci na Soterinem grobu, ko se je moral Dioklecijan vsled stanovitnosti spoznavavcev in mučenikov spoznati za premaganega. Ze proti koncu leta 304. je dal skrivno povelje, da se mora nehati s preganjanjem kristijanov; dne I. maja prihodnjega leta pa je odložil na začudenje cele rimske države vladarstvo iz rok. - Ambrozij iu njegov oče sta bila krščena o veliki noči. Izpustila sta malokedaj kak teden, da ne bi obiskala grob svetnice in pri njem napolnila lučico z oljem. Kakor hitro je prenehalo preganjanje, je pričel senator zidati kapelico na onem mestu, kjer se je izvršilo obglavljenje mučenice. Tu notri naj bi tudi pokopavali ude njegove družine. V obletnici mučeništva je bila kapelica posvečena. Cez štiri dni potem, na Soterin rojstni dan. so odprli grob svetnice in prenesli njeno truplo v bogato okrašeni krsti v novo kapelico. VIII. Preteklo je pol stoletja. Kako se je spremenil Rim! Altarji bogov so stali zapuščeni. Svetišča so bila kakor opustošena. Večina duhovnov raznih božanstev je pomrla; le nekoliko starih še spominja svoje pristaše na oni čas, ko so vladali bogovi nad Rimom. Malo četo privržencev stare vere je vabilo le sijajno razkošje, s katerim so se prirejali prazniki bogov; toda nihče ni več veroval v bosumen. Spletkarili so tudi dvorjani in netili razpor med vladarjem in železnim kancelar-jem. Objavljajo tudi Bismarkov izrek, da ga je najbolj žalilo, ker ga je cesar v pravem pomenu spodil in mu ni mirno povedal, da želi sam jezditi. — Princ Aleksander Hohenlohe se je pričel po svojem pravnem zastopniku pogajati z »Nemškim založnim zavodom«, da bi knjige njegovega očeta izločili iz knjigotržne trgovine. PREGANJANJE PRUSKIH POLJAKOV. Državno pravdništvo na Poznanjskem ostro nastopa proti poljskim listom »Orcdov-nika« je zaplenilo, ker je poročal o šolski stavki. Razpuščajo tudi poljska društva. RUSIJA. V Sibirijo so izgnali 300 politično sumljivih dijakov, železničarjev in mornarjev. — V Lodzu ie splošna stavka. Zaprte so vse tvor-nice in šole. Časopisi ne izhajajo. — V Peterhurgu krožijo skrivnostne govorice. V najkrajšem času pričakujejo resnih dogodkov. Trde, da so zasledili v več polkih posadke glavnega mesta obširno zaroto. Zaprli so mnogo vojakov. Gotovo je, da hočejo zopet pomnožiti peterburško posadko s pehoto in pa s kazaki. Oblasti so zelo zastražile železniške proge. Dve mladi ženski sta pustili v Rigi v vozu cestne železnice z dinamitom nabasano bombo. Ustavili so uro in tako preprečili. da bomba ni razpočila. V Lodzu se je zbrala velika množica na prostoru, kjer so usmrtili pet revolucionarjev. Izkopali so mrliče, da jih polože v krste. Vojaki so zasledovali množico z golim orožjem in zopet pokopali obsojence na rabeljskem prostoru. — Na kongresu južnih ruskih protestantskih pastorjev so zahtevali, naj se ustanovi sedanja kon-zistorialna uprava hiteranov v sinodalno organizacijo, ki naj bi imela splošno luteransko sinodo v Peterburgu. NA BALKANU. Srbija. V nedeljski seji srbske skupščine pričakujejo senzačnih odkritij o korupciji Pa-šičevi. Opozicionalni poslanci trde, da so Pasič in njegovi somišljeniki zistematično plenili državno blagajno in sc dali nečuveno podkupovati pri naročanju topov. Tvrdka Schnei-der v Creuzotu jc baje obljubila Pašiču visoke provizije. Tudi neki bližnji kraljev sorodnik je zelo kompromitiran. — Srbska eksportna banka je odposlala 125 volov pitancev čez Solun v Genovo. Vole so prodali s 77 centimi za kg. — Turčija. Princa Medžida, drugega sina sultanovegai, ki ga v zadnjem času imajo za sultanovega naslednika, strogo stražijo in nadzorujejo. — Po Carigradu krožijo tajni mlado-turški razglas, ki brani pravice prestolonaslcd-ništva princa Rešada ter poživlja Turke, naj od novega sultana zahtevajo ustavo. Glasila inladoturkov sta »Šurej Umet« in »Mešveret«. Mladoturkom pripada tudi egiptski princ Mohamed Ali. — Macedouija. Turčija izjavlja, da klanja v Vranji niso povzročili turški vojaki, ampak bolgarske čete. V Barašanu so Grki umorili pet Bolgarov. V Tisederu so Bolgari poklali šest Grkov, v Gnilešu pa Grki štirinajst Bolgarov. Turška oblast je vjela 13 grških čet-nikov in zasledila celo delavnico uniform za grške čete. V Večištu so Grki umorili štiri Bolgare. VERSKA SVOBODA NA FRANCOSKEM. Prefekt v Rouenu je odstavil župana v Le Houlmu in Heronu, ker sta hotela razpela, katera so učitelji odstranili iz šol, zopet postaviti na prejšnje mesto. POMNOŽITEV ANGLEŠKE MORNARICE. Angleška gradi tri nove bojne ladje. Vsaka bo imela 17.250 ton, hitrost 25 vozlov in bo oborožena z osmimi 30 centimetrskimi topovi. Poizkušnje z novo bojno ladjo »Dread-nought« so se izvrstno obnesle. PERZIJSKA USTAVA. Predsednik perzijskega državnega zbora ie postal bivši trgovinski minister Sauve-ed-Daule. »nesmrtne bogove«. Rim in cela država sta se pokristjanila. V Vatikanu in ob ostijski cesti se vzdigu-jeta nad groboma obeh apostolskih prvakov krasni baziliki. V cesarski palači v Lateranu vlada naslednik onih slavnih škofov, ki so priborili z mučeniško smrtjo zmago križu. Vsako leto se pomnoži število cerkva v Rimu in njegovi okolici nad katakombami. Razpadajoča svetišča bogov so morala prepustiti svoj kras stebrov krščanskim božjim hramom. Bilo je 4. februarja leta 354. ob petdesetletnici mučeništva svete Sotcre. Nebo jc bilo zopet jasno in čisto kot takrat, in solnce sc je prijazno oziralo na zimsko pokrajino in na porasle grobne spomenike ob apijski cesti in na trume božjepotnikov. Priromali so semkaj h katakombam, da počaste grob svete mučenice in praznujejo zmagoslavje križa nad nje-Kovimi preganjavci. Med priprostimi ljudmi' iz naroda vidimo tudi mnoge iz boljših stanov v bogato obrobljenih oblačilih. Žlahtne gospe sc poslužujejo nosilnic, katere so nosili služabniki v rdeči opravi (livre). Kmetič iz sabinskih gora v svoji sivi noši in romar iz daljne tujine v tujcu: oblačilu sta sc pridružila Rimljanom k današnjemu romanju, da bi v mnogih jezik.h skupno počastili mučenico. Med to množico velikih in malih, plemenitih in navadnih, rimskih in tujih ljudi, sc nahaja mala četa, ki vzbuja našo posebno pozornost Starček, ki mora imeti že krog osetn SOC1ALNODEMOKRAŠKI KONGRES V RIMU. — INTEGRAL1STISKI PROGRAM. Rezultat kongresa je ta, da so vsprejek dnevni red integraiistov. Ta dnevni red proglaša sledeča načela: Podružabljenje produkcijskih sredstev in razredni boj. Socialno-demokraška stranka se poslužuje zakonitih sredstev, toda bo rabila nasilna takrat, ko ji bodo branili gospodujoči stanovi, posluževati se zakonov. Štranka se je pred vsem posluževala sledečih sredstev: propagande, gospodarske organizacije proletarijata v proizvajalnih zadrugah in pomožnih društvih, podružab-ljenja vseh javnih naprav potom občin, v potrebi tudi splošnega štrajka, izobraženega proletariata, šolstva, boja proti fiskusu, proti-klerikalne in protimonarhične propagande. Protivojaško gibanje naj zgolj zabranjuje, da se vojaštvo ne bo borilo proti proletarijatu. Kongres ni premostil razdora med socialno-demokraško stranko v Italiji, ampak ga le povečal. Predvsem so propadli revolucijonarni sindikati s svojo protivojaško propagando. Večina zborovalcev je bila zato, da se pusti vojaštvo pri miru, ker jc vojaštvo edina opora domovine. BOJ PROTI KATOLICIZMU V FRANCIJI. Na Francoskem je društvom svobodno, da nastopajo javno z zastavami. V Alontaubanu so katoliški mladeniči priredili veliko zborovanje z obhodom, pri katerem so nosili narodno francosko zastavo. Nato je policija vdrla v zborovalno dvorano, da tudi tam odstrani zastave, češ, da je to izzivanje. Mladeniči so branili fraicosko narodno trikoloro; nato je policija napadla 'mladeniče z bajoneti in streljala z revolverji. To je mladeniče raz-kačilo, ker je bilo postopanje policije proti-postavno, in so policiste pometali vun. Seveda je zdaj upitja dovolj na vseh koncih in krajih. Uradni list objavlja potrdilo osme. na novo ustanovljene katoliške verske družbe. CARINSKI SPOR S SRBIJO. Srbski ministrski predsednik Pasič namerava odstopiti, ker je postal položaj zanj nevzdržljiv. Začetkom zasedanja skupščine poda ostavko z ozirotn na neko notranjo zadevo. Novo srbsko ministrstvo nameravajo sestaviti iz večine skupščine. Glede nabave novih topov se šc niso odločili. Komisija potuje šc enkrat v Crctizot in v Essen, da se prepriča, ali so izpremenili modele ali ne, nakar šele naroče topove. Konjeniške vaje se vrše pri Nišu. Z uspehom so jako zadovoljni. Vaje si je ogledal tudi italijanski vojni ataše. fioua slovenska revija „Čas". »Katoliški Obzornik« prinaša naslednji oklic: Cas hiti. Deset let, kar je »Leonova družba« sklenila izdajati svojo revijo in prav s tem zvezkom jc začeljen deseti letnik »Katoliškega Obzornika«. Mnogo duševnega dela je položenega v te letnike. Ali sc uspehi dajo meriti s trudom? Kdo bi mogel presoditi! Tudi uspehi spadajo med netežnine (impondera-bilije), ki jih ni mogoče ne meriti, ne tehtati. »Katoliški Obzornik« je širil ideje, a vpliv idej je časi hipen in elementaren, časi pa tajen in polahen, a nič manj mogočen, ker trajen. Bodisi karkoli, to je gotovo, da jc nam Sloven-cem, čc naj napredujemo, taka revija živo potrebna. Še več! Zlasti iz krogov svetne inteligence so se žc dalj časa čuli glasovi, naj bi se revija še razširila. Dvoje se je poudarjalo: prvič, naj bi revija nc izhajala samo štirikrat na leto, in drugič, naj bi se ozirala na vse stroke znanstva. Ce izhaja revija samo po štirikrat na leto, lehko sicer prinaša velike znanstvene članke, a aktualnih vprašanj in vedno novih časovnih pojavov ne more tako zasledovati. Dolgih člankov pa naš čas ne ljubi; naša vedoželjna doba ljubi hitre, kratke informacije in pa — iz vseh strok. Zategadelj naj bi revija razširila tudi obzor ter, kar je moči, seznanjala čitatelje tudi s splošnim kul- križev na svojem hrbtu, počasi stopa, podpira ga mlad mož, ki je gotovo njegov vnuk. Ženska ob starčkovi desnici je bila Bogu posvečena devica iz enega izmed mnogih ženskih samostanov, ki so krasili kot dragi kameni rimsko cerkev. Razodevala je to njena priprosta, temna obleka in pajčolan, zakrivajoč njeno glavo. Četrti v mali četi je bil mlad deček, štirinajstih let. Bil jc nuni tako zelo podoben, da ne moremo dvomiti, ako pravimo, da je starček res stari oče vseh treh spremljevavcev. Včeraj je prišel iz Milana v Rim, da praznuje skupno praznik sv. Sotere. Kljub svoji starosti potuje stari mož danes peš k njenemu visokospoštovanemii grobu. »Marcelina, moj ljubi otrok,« pravi starček nuni, medtem, ko za nekaj trenutkov počiie, »kako te bo blagoslovila tvoja stara teta iz nebes, ko prideš danes v sveti obleki k njenemu grobu! In kako veseli me, da te smem njej predstaviti!« »Leto za letom, kolikorkrat smo obiskali njen grob,« odgovori nuna, »sem zaslišala v srcu vedno glasneje njen glas. Bil je od zadetka vabljiv, potem očitajoč, da se tako dolgo obotavljam. Rada bi bila žc preje izpolnila njen glas, ali po zgodnji smrti starišev sem morala nadomeščati malemu Ambrožu mater. Šele takrat, ko je odložil deško tuniko*) sem postala prosta.« *) Tunika = rimsko oblačio. Velezaniinlvi predmet se vidi te dni v izložbenem oknu delniške družbe za šivalne stroje v Ljubljani, na Sv. Petra cesti št. 4. Ondi je sedaj razstavljena poučna, za vse naše dame gotovo velezanimiva skupina, ki kaže število različnih vezilnih tehnik, mično razporejenih. To so: gobelin, grainir, španske, arabske aplikacije, predornine, richelieu, slo-nova kost, gatila. filet, gnipure, polnilna pre-vlečenja, polnilne aplikacije, puntotirato in Holbeinove tehnike, dalje perzijske ažurne, bele, monogramske, dalje vezenine z visokimi, ravnimi in ploskimi ubodi, baržunaste, ma-dejrske, zlate in bizantinske motvozne vezenine. Vsa dela so izvršena točno in okusno, da se vidi, kakor bi jih bilo moči napraviti samo z veliko težavo in zamudo časa, medtem ko so bila izdelana hitro in lahko na originalnem Singerjevem šivalnem stroju. Kakršnakoli pojasnila glede teh del se dajo damam rade volje in brezplačno v prodajalnici omenjene firme. Tudi kaže tamkaj rade volje izdelovanje posameznih tehnik na stroju učiteljica za vezenje. Ogledanje razstavnih del bodi točno priporočeno._ Rogaški ,Styria=vrelec' Zdravilna voda proti Zdravniško oteklini v želodcu in „.,.„>;„„„, krčem, Brigthovemu Poročena! lzborni vnetju ledvic, katarom Pravilni v Sr,u in krh,j". vželodcu ZflraT""' in črevih, diatezi, zaprtju, učinki! I949a 1-1 boleznih na jetrih itd. priporoča raznovrstne vi z i t n i c e po nizki ceni. 949 47 se dobi le pri SINGER Ko. akc. družba za šivalne stroje LJUBLJANA, Sv. Petra cesta. BV" Svarimo s tem najnujnejše svoje odjemalce pred šivalnimi stroji, ki jih ponujajo drugi trgovci pod imenom „izvirne Singerce". Ker mi svojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obstoje taki „izvirni Singerjevi stroji" k večjemu iz starih rabljenih, iz tretje roke dobljenih šivalnih strojev, za katere ne moremo niti prevzeti kakega poroštva, niti doposlati posamnih delov. Lepi lokali pripravni za vsako trgovino ali za pisarne dajo se takoj v na-1760 jem, ravno tako tudi 23 hlev za dva konja. Naslov izve se pri upravništvu „Slovenca". Sodar, trezen, z dobrim spričevalom, se takoj sprejme v Lenčetovi vinski trgovini na Laveroi pri Ljubljani. 2271 5 Ivan Fugec, vrvarski mojster, 22" 3~2 Ljubljana, Dolenjska cesta it. 6 se priporoča za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, zagotavljajoč vsakomur naj-točnejšo postrežbo po najnižjih cenah. T. štev. 5621 ex 1906. 2272 3 5 Ra C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani oddaja potom pismene konkurence sledeče odbirke in starine: 3200 kg odbirkov hodnega platna......zamotano v zavojih bruto za neto 800 „ „ domačega platna..... 4300 „ „ jute ........... 5800 „ n raševine........ 1700 „ „ jute-vrvic........ „ „ 5000 „ motvoznih odbirkov....... . n " " ' " 120 „ odbirkov bombažnih vrvic..... „ „ „ „ '„ " 10.000 „ „ papirja, navadnega .... " I „ „ "„ l 8000 » n - belega, finega ... „ „ „ 600 „ „ cigaretnega papirja, nečistega . , „ „ „ „ nadalje rabljene, a še poraMjive embalaže iz jute od turškega tobaka, in sicer: 5400 kg = 19.200 kosov ovitkov, tenka in redka tkanina 150 180 cm doga in 80 cm šir. 4950 „ = 14.000 „ „ mrežastih, 23-35 cm širokih in 180 - 220 cm dolgih 550 „ = 1500 „ „ 30 cm širokih in 190 cm dolgih, črno po- barvanih, z belo črto po sredini: nadalje 17.000 kg litega železa, starega (prostega), nezavito 3170 „ „ „ prežganega „ 9100 „ kovanega železa „ 360 „ medenine (proste) 1350 „ železne ploščevine, stare (proste) 150 „ bakrene „ „„ 85 „ medene „ „ 250 „ cinkove „ „ 450 „ železnega struženja 6 komadov = 1525 kg vratil iz kovanega železa. 10 cm debelosti, dolgosti: 325, 350, 3'65, 4 05, 4 45 m, nezavito, 2 komada = 1820 kg zobčast h kotnih koles 1 do 2 z lesenimi zobmi 1800 mm premera, 220 mm vrtalnosti, nezavito, 2 komada 409 kg kotnih koles z železnimi zobmi, 800 mm premera, 105 mm vrtal-nosti, nezavito, 2 komada 423 kg presličnih koles z lesenimi zobmi, 1000 mm premera, 105 mm vrtalnosti, nezavito, 2 komada = 119 kg zobčastih koles z železnimi zobmi, 250 mm premera, 105 mm vrtalnosti, nezavito, 2 komada = 795 kg zamašnjakov, 1270 mm premera 105 mm vrtalnosti, nezavito, 6 komadov = 1044 kg jermenskih plošč, 1270 X 200 X 105 mm, nezavito, 2 komada 602 kg dvodelnih jermenskih plošč 800 X 410 X 78 mm, nezavito, 2 komada - 280 kg jermenskih plošč 500 X 425 X 78 mm, nezavito, 4 komade, okoli 10.000 kg peščenjakov (Kollergang) iz litega železa. Pismene ponudbe, vsaka pola kolekovana z 1 K, s priloženo pobotnico o 10% varščini, vloženi pri kaki blagajni in z zunanjim napisom ,,Ponudba za odkup odbirkov", naj se dostavijo najkasneje do 18. listopada 1906, 12. ure opoldne v c. kr. tobačni tovarni v Ljubljani. C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani, dne 2. oktobra 1906. Moller s. r. Pessiak s. r. fjtnro železo,! *< baker, cink in me- ^ ti denino u ^ kupuje po najvišjih cenah ^ A Franc Stupica Ji trgovina z železnino ^ na Marije Terezije cesti M L v Ijubljani. 8t,3 20 A Dobi se havelok zastonj ako se kupi za gld 4 JS sledečih 6 predmetov: za gospode I površnik ali zimsko suknjo, gorko podloženo I sukneno obleko, eleg. izgot., I posebne suknene hlače, ka- rirane ali progaste, I modern telovnik, najn. kroja, I klobuk, I čepico 2116 20 Angleško skladišče oblek 0. BERHATOVIČ Ljubljana, Mestni trg 5. Lepa stanovanja v novih hišah na Selu tik glavne ceste z 1, 2 ali 3 sobami, kuhinjo in drugimi pripadki se takoj oddajo po zelo nizki ceni. 2065 20 Več se poizve v Ljubljani, Ambrožev trg 7, priti. prva ljubljanska vele žgal ni ca za kavo z elektriškim obratom ter specialna trgovina za kavo in čaj v Ljubljani samo na Dunajski cesti, nasproti kavarne „Evropa" =rr=z== (postajališče cestne železnice) priporoča vsak dan na stroj sveže žgano kavo; najfinejše vrste in preizkušene zmesi po najnižjih cenah. Po pošti razpošiljam vsak dan. Najnovejše : : : kravate, srajce za gospode, nogavice ali žoki, platneni robci. Jagrovo perilo, galoše ruske pristne, milo in parfumi. Nagrobni venci od najfinejih do najcenejih. Trakovi za vence v vseh barvah. Najnovejše po najnižjih cenah. : : : : B91 245 »Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Podružnica v CELOVCU. Kupitj« ln »jradaJ« vrata rant, natavcih pisarn, prioritet, komunalnih obligacij, srečk, dulnlc i-siut, fovcav ln devu hromet* izda)« Ic vaaltamu rrebanjn. Akcijski kapital 12.100.00»'Rezervni zaklad K 200.900- %*menj»THL in skstiomptuj* Daj« predujme na Trudnoatne papirje. Uirsban* vrsdnostn* pspirjs Ln vneviu)'« T«»w«iru|» »rečk« proti kuraal upale kupone. I*flwbi- Vlnkuluje In aer 7.»klad K 7,000.000 Najkulantnejši nakup in prodaja vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, rastavnlc, srečk, deviz, valut in denarja. 9tr Zamrnjava in cskomptiraiije irtrnbar.ih tastavnic in obligacij, srečk in kuponov. Pariško 100 gld. se dobi: 1 potni ali ,mestni" kožuh ali naj- iineja zimska suknja, 1 angleška modna Športna suknja, 1 zimska obleka iz ševljota ali francoskega kaingarna, 1 ekstra fine karir. hlače, 1 svilen ali baržunast modni telovnik, l klobuk Iz zajčje dlake, mehek ali trd ali čepica iz bobrovine, 6 srajc iz blaga dobre kakovosti v Angleškem skladišču oblek O. BERNATOVIČ LJUBLJANA, Mestni trg št. 9. 1672 37 SrljitcKt Ferdinand Trnmler oblast, konces. mestni stavb, mojster Ljubljana — Pred škofijo 3 prevzema vseh vrst stavbe kot nove zgradbe, prezidave, adaptacije, prenovitve, rekonstrukcije, dalje izdelavo načrtov in proračunov, merjenje in cenitve. Speoialiteta cerkvene stavbe. Izvršitev umetnih načrtov za vseh vrst poslopja in izvedba perspektivnih risb za ista. Izredno kulantne cene in to&na izvršitev Polir 2294 se takoj sprejme pri 2-2 stavbeniku F. Trumler, Ljubljana, Pred škofijo št. 3. Poslopje, kakoršno je potrebno za gostilno, obstoječe iz nove hiše, hleva in š u p e , vse v najboljšem stanju, ob glavni cesti v Semiču na neugodnejšem prostoru, se da v najem za dobo 4 lat proti nizki najemnini. Hiša obstoji iz 7 sob. — Več s? izve pri upravništvu ^Sovenca". 2283 6 — 2 Ribolov u najem za 10 let. Odda v občinskem ribniku ob okrajni cesti v Zgornji Šiški, občina Zgornja Šiška dne 14. oktobra 1906, t. j. v nedeljo ob 4. uri popoldan v občinski pisarni Zgornja Šiška št. 36, kjer se bode vršila ustmena dražba. Pojasnila daje županstvo. Županstvo občine Zg. Šiška. 2258 4-3 'van Zakotnik. Sladki mošt in 2111 24-13 nova istrska vina rebula, muškat, belo vino, rdeče vino in teran se dobi naj zanesljiveje pri ftotcnu Ferlanu di CJicrgic, vinogradniku v T^cuinjti u I5H. Pariško gld. se dobi: 1 zimska suknja ali angleška športna suknja, 1 najfinejša zimska obleka, 1 ekstra modne hlače, 1 svilen ali baržunast modni telovnik. 1 klobuk iz zajčje dlake ali čepica iz bobrovine, 3 srajce iz dobrega blaga v Angle&kem skladiš&u oblek O. BERNATOVIČ LJUBLJANA, Mestni trg št. 5. Vljudno se priporoča trgovina s klobuki in M\\ Ivan Potflesnik mL LJUBLJANA, Stari t« Steo. 10. Velika zaloga. Solidno blago. Zmerne cene. 2178 104—5 „Andropogon'£ (Izoajditelj P. Herrmann, Zg. Poljskava.) je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi uspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, ki za- branl izpadanje las ln odstrani prahaje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. — Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. Glavna zaloga ii razpošiljate? t Ljubljani pri gosp. VASO PETRIČIC-u. V zalogi Imajo tudi gg. U. pl. Trnkociy In Anton Kane v Ljubljani, M. Rant v Kranju, In lekarna ^.Prl ! Sc nikdar! za 7 gld. dolgi jesenski ali zimski paletot za dame iz angleškega sukna v vseh barvah in najnovejšega kroja. Dobiva se le v Angleškem skladišču oblek O. Bernatovič 2298 3—1 Ljubljana, Mestni trg št. 5. Dunajski modni klobuki za dame in deklice« Najnovejši športni 2227 4-4 klobuki. Najnižje cene. Klobuki se sprejemajo tudi vedno za moderniziranje Pnulinn ReClMl, Mestni trs Steu- 3. Razpošiljanje blaga na vse kraje sveta! Najcenejša, največja eksportna tvrdka! 1932 18—7 H. SUTTHER uror, Ljubljano Mestni trg nasproti rotovža prej v Kranju priporoča svojo veliko, izborno zalogo finih švicarskih ur, brilantov, zlatnine in sre-brnine v veliki izberi t^ZZ po najnižjih cenah. Vflnlrav da ->e mo'c blas° rcs UUnaftj fino in dobro, je to, da ga razpošiljam po celem svetu. Na stotine pohvalnih pisem je vsakomur prostovoljno na ogled, da se lahko sam prepriča. Prosim, zahtevajte veliki, novi cenik, ki se pošlje zastonj in poštnine prosto. Pariško gld. se dobi 1 jesenski ali zimski poldolgi paletot za dame, najnovejšega kroja, 1 kostum elegantnega kroja, 1 dolga pelerina s kapuco ali doubl-ovratnik, 1 dolgi kolijer 2301 3—1 v Angleškem ekladiš&u oblek O. BERNATOVIČ Ljubljana, Mostni trg štev. 5. Borzna poročila. ,Kroditna banka'v LJubljani. Uradni kurzi dunajske borze 12. oktobra 1906. Zalolbenl papirji. C/, majeva renta ...... I*/, srebrna renta..... i*/, avstrijska kronska renta . I'/. . (lata renta . . . 4*/. ogrska kronska , ... f/. . ilata .... 4'/, posojilo dežele Kranjske . 4'/i*/, posojila mesta Spljet . . i V/. . . Zader . . 4*/,•/. bosn.-herc. iel. pos. 1902 . 4•/. češka dei. banka k. o. 4'/. . , , i-o. . . I1;',*/, zast. pisma gal. d. hip. b. . 4 V/. pošt. kom. k. o. s 10•/. pr. 4'/i*/. wst. pisma Innerst. hr. . *V/. • > ogr.cen.dei.hr. *V/. . n . hip. banko 4V/, obl. ogr. lokalnih iel. d. dr, 4 V/, obl. češke ind. banke . . 4*/, prior. Tret-Poreč lok. . . 4'/, prior. dol. ieL..... 37. . Jui. iel. kup. V/, • • * V/. avstr. pos. m iel. p. o, BroSb*. Srečk« od 1.18601/...... . . . 1864 ...... „ tizske....... „ tem. kreditne I. emisije . • . » , 1* • • „ ogr. hip. banke .... „ srbske i frs. 100 — . . , turške ....... Sasilika srečke . . . Kreditne II • • • Inomo&ke »i • • • Krakovske ljubljanske »» ... Avstr. rud. kriia „ ... Ogr. ....... Rudolfov« „ i . . Salcburške I, ... Dunajske kom. „ ... D alnl ••. [uine ieleznice....... Državne ieleznice...... Avstr. ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke .... Ogrske i» i> .... Zivnostenske ,, .... Premogokop v Mostu (Brttx) . Alpinske montan...... Praške iel. indr. družbe . . . Rima-MurAnyl....... Trbovljske premog, druibe . . Avstr. oroine tovr. druibe . . Češke sladkorne druib« . . . ▼ •lat*. C. kr. cekin........ 20 franki......... 20 marke......... Severelgn«........ Marke.......... f.aški bankovci...... Rubljl.......... Dolarji..... Dtui Blago 98 80 99— 99-90 10010 99— 9920 11646 116-66 94 65 94-85 112 40 112-60 9860 99-60 100-80 101-60 9930 100-30 100 05 101-05 99 26 99 75 98-86 95 45 100 15 10615 105 16 10616 100 — 100-10 100— 10020 100— 100-30 loo— 101 — 100-25 101-28 99-90 99-80 —*— 316 25 317-25 100— 100-80 213 - 218— 273 76 27677 151-50 183-bO 280— 288-60 284 - 292— 258— 267— 97— 105*— 160 50 161 60 21-43 23-40 462— 462— 78— «5— 87— 92— 56 25 62-25 47 80 49-60 28-75 30 25 56— 60— 70— 76— 104— 514-50 180 80 181 50 686 25 687 26 1760- - 1769 - 674 76 675 75 811 60 812 60 243— 244— 710— 717— 604 76 605 75 3789 - 2799— 87680 677 60 282 - 286 - 666— 670-— 166 — 167'— 11-36 11-39 19 U 19*13 23-47 23*66 23-98 24 06 1175) 117-70 98-50 95-70 362 80 263 60 4-84 i — „ 2290 3—T Proda se lepa hišno opravo. Kje, pove upravništvo „Slovenca". za Pariško 12- 50 gld. se dobi kompletna oprema za dečke ali deklice obstoječa iz: 1 zimskega plašča, 1 obleka, 1 pelerina s kapuco, 1 čepica ali 1 zimski plašč, i oblačilce, 1 pelerina s kapuco, 1 čepica 2302 3-1 v Angleškem skladišfiu oblek O. BERNATOVIČ Ljubljana, Mestni trg štev. 5. Priloga 234. itev. »Slovenca" dnč 12. oktobra 1906. turnim napredkom. Katoliška inteligenca mora na vseli poljih dostojno tekmovati z nasprotniki. Ce je nje velika prednost, da ima edina veličansko enotno svetovno naziranje, je vendar tudi v profanem znanstvu nihče nc sme prehiteti. Vsaj vsa prava znanost služi religiji in blaginji človeštva, kakor je laživeda eni ter drugi v kvar. Rečeni razlogi, ki so se zopet povdarjali na zadnjem občnem zboru »Leonove družbe«, so se zdeli odboru dovolj resni in močni, da jc sklical tc dni malo enketo. Sklenilo sc je, izdajati poslej revijo »Katoliški obzornik« pod splošnejšim imenom — »Cas«. Revija »Cas« bo izhajala po desetkrat na leto, v zvezkih v obsegu do 3 pol. Prinašala "bo v prvem delu krajše članke iz apologetike in filozofije, a tudi iz drugih strok, in sicer bolj kakor doslej: iz prava, sociologije, socialne politike, načelne državne politike, iz pri-rodoslovja in zgodovine, iz literature in umetnosti; skratka iz raznovrstnih strok človeškega znanja, seveda po prilikah in potrebah. Zlasti bo tudi »Cas« posvečeval svojo pozornost ljudski izobrazbi. Drugi del pa bo revija, obzornik za kratka poročila o napredku na raznih poljih, o novih iznajdbah, pridobitvah, o novih smereh in rezultatih moderne vede. Ker bo tako delo zelo naraslo, bodeta s sedanjim urednikom dr. A. Ušeničnikom sodelovala kot urednika prof. Evg. Jarc in dr. Er. Grivec. Uredništvo bo vse storilo, da pridobi novih sotrudnikov, veščakov v raznih strokah; izkušalo bo pridobiti listu sotrudnikov tudi iz vrst drugih slovanskih znanstvenikov. Naročnina bo kakor doslej 5 K, le za dijake srno prisiljeni radi velikih novih stroškov zvišati naročnino na 3 K. »Leonova družba« smatra, da bo mogla tako izpopolnjena revija dobro ustrezati časovnim potrebam. Seveda bi se bridko varala, čc sc ne bi smela zanesti na podporo občinstva. Vse žrtve duševnega truda bi bile zaman. Toda »Leonova družba« se trdno nadeja, ne le, da ji bodo zvesti ostali vsi dosedanji naročniki, marveč da bodo vsi dosedanji naročniki začeli živahno agitacijo za nove naročnike. Revija nam jc tako potrebna in cena ii je tako neznatna, da bi ne smelo biti v vrstah dobro misleče slovenske inteligence nikogar, ki ne bi bil naročnik revije »Cas«! »Cas« ne bo delal konkurence nobenemu slovenskemu listu, a če sc Slovenci oprimejo namesto tujih listov domačih, bo dobro izhajal »Cas« in bodo ž njim dobro izhajali vsi drugi naši znanstveni listi! Zato na delo! Delo je bolj kakor kdaj prej zahteva časa. Bodočnost nam bo prinesla le to, kar bo sejal naš čas! Za uredništvo »Časa«: Dr. Aleš Ušeničnik. Dnevne novice. + Dr. Tavčar izdal drugi koroški mandat! Sinoči smo sporočili med brzojavnimi vestmi, da je dr. Tavčar stavil v odseku za vol. reformo predlog za reasumiranje Koroške. Danes nam došla poročila pa so nas jako razočarala, kajti dr. Tavčar je storil zopet velikansko nerodnost, ki irtogne postati osode-polna za vso koroško zadevo. Dr. Tavčar namreč ne zahteva za slovenske Korošce 2 mandatov, ampak se zadovoljuje z enim, on zahteva le, da se iz sedanjega vol. okraja izločijo kraji Borovlje, Spodnji Ljubelj in Guštanj. Tačas, ko sc trudijo poslanci »Slov. zveze«, da bi dosegli za Korošce dva slovenska mandata, pa dr. Tavčar buti v odseku iavno na dan s predlogom, ki ima naravnost namen, Molče je nadaljeval starček svojo pot. Domišljal se je resnih dogodkov iz davnih dni. »Kako čudno,« reče zopet čez nekaj časa, ko zopet postoji, »kako čudno, da ne morem razumeti tc spletke! Pa saj jc umevno, da tudi on išče državne službe, kakor jo je imel njegov oče. Vendar pa mi pravi nek notranji glas, da mu ie odločil Bog drugo pot.« »Ambrož naj se zdaj le pridno uči,« pripomni starejši brat Satir, »da bo sposoben za vsak stan, kamor ga Bog pokliče.« »Jaz nočem nič druzega postati kakor govornik,« zakliče deček. »Kaj je lepšega, kakor da stojim na trgu na onem govorniškem odru, na katerem je govoril nekdaj Cicero rimskemu narodu?« »Da, da,« pravi smeje starček, »zato stopaš že sedaj na stol, da govoriš svojim tovarišem. Toda čc postane enkrat iz tega stola govorniški oder, ali . . . ali pa prižnica ...?« Nato koraka ded zopet dalje. Ambrož je bil njegov ljubljenec, njegov Benjamin. Nenavadna nadarjenost dečkova jc vzbujala veliko upanja; po rodovinskih zapiskih bi se uresničila na polju političnega delovanja. Nato se jc obračalo tudi dečkovo mnenje. In vender je slutil starček, da je začrtana njegovemu vnuku druga pot. Marcelina se poprime pretrganega dedo-vega vprašanja: ali govorniški oder, ali prižnica. Ona, ki ie dala slovo sijaju in slavi sveta, preprečiti in izključiti dva slovenska koroška mandata! Res, za glavo se mora prijeti vsakdo, ki ve, kako se je očitalo izdajstvo dr. Šu-steršiču, ki vendar vse svoje moči postavlja tudi za koroške Slovence — seveda ne s praznim vpitjem in z blamažami, kakor dr. Tavčar. Radovedni smo, ali bodo zdaj imeli obmejni voditelji dovolj poguma, da bodo obsodili dr. Tavčarjevo početje in dali čast onim, ki jo zaslužijo! Čujemo, da je bil dr. Tavčar opozorjen, naj te budalosti nikar ne naredi, ker hočejo poslanci »Slov. zveze« z drugimi Slovani v plcnumu ob ugodni priliki nastopiti za dva koroška slovenska mandata. Dr. Tavčar je pa nalašč že v odseku pokopal drugi slovenski koroški mandat in celo nemško Ge-meinblirgschaft že naprej opozoril iti razdražil da tem gotoveje Slovenci prav nič nc dosežejo. Kako naj se imenuje tako početje? + Naval Pogačnik na dvorni operi. Brzojavno se nam naznanja, da je naš rojak gospod Fran Naval Pogačnik pri včerajšnjem gostovanju v dvorni operi dosegel velikanski uspeh. Hiša je bila razprodana, in Pogačnik je očaral izbrano občinstvo s svojim krasnim petjem. Današnji jutranji listi so polni hvale; zlasti hvalijo njegovo duhovito igro in izborni tenor, ki stavi gospoda Fran Naval Pogačnika med prve pevce-umetnike. XŠkofovskih konferenc na Dunaju sc udeležuje tudi ljubljanski knezoškof dr. Anton Bon. Jeglič. X Imenovanje. C. g. Gothard Pavletič župnik v Mirnu je imenovan župnikom dekanom v Št. Petru pri Gorici. X Deželni predsednik gospod Schwarz je včeraj v družbi vladnega svetnika g. Haasa odpotoval v Postojno. + »Pokret« — glasilo zagrebške frama-sonske lože. Neki ugledni član zagrebške fra-masonske lože »Hrvatska Vila« je izjavil, da je štirideset akcij lista »Pokret« v rokah zagrebške lože. Tržaška podružnica »Slov. plan. društva« priredi v nedeljo, dne 21. oktobra prvi letošnji jesenski celodnevni izlet na Slavnik (1029 in). Odhod iz Trsta z vlakom do Podgorja. Povrat popoludne na Hcrpelje.Slavnik odlikuje se zlasti po obširnem iu krasnem razgledu. V vlaku okradeni trgovec. — Tatovi skočili iz vlaka. Gospod Hafner, trgovec v Kropi, je bil včeraj ponoči na potu iz Bosne med postajama Velika Gorica-Zagrcb, ko ga jc spanec okolu 1. ure ponoči premagal, okra-den. Ukradena mu je bila zlata ura z zlato verižico. Ko je tat kradel, je g. Hafner nakrat za-čutli, kaj se jc zgodilo. Hitro skoči za lopovom v bližnji kupe, a tat skoči med vožnjo iz vlaka in pobegne. Kakor njegov tovariš, tako tudi on skoči iz vlaka, ne da bi se komu kaj zgodilo. To priobčujemo v svarilo potnikom po ondotnih krajih. Laška druhal napadla hrvaškega lekarnarja. Na Reki je laška druhal napadla lekarnarja gospoda Blaževiča in ga tako pretepla, da so ga morali odvesti v bolnišnico. Sploh se reški Hrvatje niti na cesto ne upajo ponoči, ker niso varni pred »črno četo«. Reški Hrvatje poživljajo guvernerja, naj napravi red in prepreči poulične napade laške druhali. Gospod Blaževič je znan tudi Ljubljančanom, ker je nekaj časa posloval tudi v tukajšnji lekarni gospoda Levstika. — »Zabavni klub« v Radovljici priredi v soboto, 13. oktobra ob 8. uri zvečer v salonu g. Kunsteljna znanstveno predavanje. Predava živinozdravnik g. Josip S t e g u o »škodljivih in umetnih živilih«. Ob jednem priredi tudi g. sc je z veseljem pomtidila pri misli, da bi videla svojega brata enkrat kot duhovnika pri altarju. Nato položi s prijaznim smehljajem svojo roktf na dečkove rame in reče: »Vprašanje o tvoji bodočnosti, ljubi Ambrož, hočemo priporočiti danes v skupni molitvi dobri zaščitnici naše rodovine. Ona bo izprosila od Boga, kar bi bilo le za te in za nas najboljše.« Naši popotniki dospo do spomenika Kor-nelijcev. Od tega se odcepi na desni strani apijske ceste steza, ki pelje navzgor po vinogradu h kapeli sv. Soterc. Cela pot je bila danes posuta s svežim lavorjevim listjem. Kapelica je bila vsa okrašena. Različne svetopisemske slike so krasile notranje kapelične stene. Krsta niučenicc, ki je ležala pod oltarjem, jc bila ozaljšana z duhtečimi venci iz rož. Kroginkrog so gorele neštevilne lučice. Ko pride naša četica do svetišča, se ji umaknejo ljudje s posebnim spoštovanjem. Vse oči so se obrnile na starčka. Ženske so stikale glave skupaj, in tiho je priponmla ta in ona kako besedico sočutja za starčka. Vsak ga pozna ,iu vse ga spoštuje. Bravec je že davno uganil, kdo je ta starček. Pol stoletja je minulo, odkar jc pokopal na ta dan Ambrozij truplo svete Soterc v katakombah. Od takrat jc veliko deloval bodisi v vojski, kakor tudi v miru in žel jc povsod slavo. Dolgo vrst let bil je najvišji Rožun, fotograf iz Litije, projekcijske predstave. — Sveče se podraže. Avstro-ogrski izdelovalci sveč so sklenili podražiti stearin -sveče. Zavoj boljših bo za 6 vinarjev dražji, zavoj slabejših pa za 4 vinarje. Pri Sv. Gregoriju bo v sredo 17. t. m. konierencija »Sodalitatis« ribniške dekanije. Začetek ob poluenajstih. — Umrl je v Trstu mornariški zdravnik dr. Karol F 1 e i s c h m a n n. — Parni mlin zgorel jc v Ladimirevcih (ni Valporu. Mlin je bil last Miiller & Aman. Skoda je velika. Dvojno nagrado za rešitev življenja jc dobil Jožef Sever iz Tacna, ker je rešil iz vode W illiama Witkina z Dunaja in Janeza Snoja iz Tacna. Vesti iz Amerike. Dne 1. t. m. se je vršilo na obali Michiganskega jezera v slovenski naselbini Wankeganu (lil.) deveto glavno zborovanje K. S. K. Jednote. To društvo jc baš sedaj v najlepšem razvoju. Vedno sc množi število članov in želeti je katoliškemu društvu tudi v bodoče najlepših uspehov. — V Jolietu jc umrl poldrugo leto stari sinček Josipa Gr-šiča. V Indianopolisu (Ind.) grade Slovenci novo cerkev. - V Pueblo (Colo.) jc ponesrečila Marija Luzar. Peljala sc jc z vozom, ko se je splašil konj in sc voz prevrnil. Zlomila si .ie nogo. — V Johnstovnu (Pa.) je umrl Anton Tomec za vročinsko boleznijo. Doma je iz Loža na Notranjskem. — Modistlnji ln krojači v Trstu še dosedaj niso od mojstrov dobili povolinega odgovora. Mislijo štrajkati. — Neznanega samoumorilca so našli v gozdu na Cerini v Bosni. Poleg samoumorilca je ležala izpraznjena steklenica konjaka. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda »Pivka« za Št. Peter in okolico priredi svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne 14. ^oktobra l. 1. z navadnim dnevnim redom v Št. Petru u a Kras u pri g. Zafredu. Začetek ob pol 5. uri popoldne. K polnoštevilni udeležbi vabi uljudno odbor. — Podjetni tatovi so vsekakor tržaški. Ko je vse drlo proti gledišču Rossetti, so tatovi želi obilo žetev. Nekemu mladeniču so ukradli listnico s 7 kronami, nekemu delavcu uro in verižico, vredno 20 kron, nekemu zidarju 30 kron vredno srebrno uro, drugemu delavcu zlato uro, vredno 48 kron iu neki služkinji srebrno urico, vredno 36 kron. Policija si ni vedela pomagati drugače, kot tako, da je prihodnji dan, ko jc zopet vse hitelo v gledišče, nastavila med množico cclo armado detektiv ov. Detektivi so sicer zapazili več ličkov, ki so že večkrat sedeli zaradi tatvine v zaporu, toda prebrisani tatovi so pa tudi videli svoje stare znance, detektive, iu so rajši hitro izginili s pozorišča. Le enega je policija vjela, 241etnega Silvia Saulija, ki je pa tudi med vsemi najnevarnejši in popolnoma nepobolišliiv. . Cigan okradel cigane. Na Rožicah pri Gorici se je tc dni utaborila tolpa ciganov, ki sc bavi s popravljanjem kotlov. Tej tolpi sta zmanjkala dva konja. Aretovali so cigana Tomaža Hudoroviča, ker leti na njega sum. da je konja ukradel. 44 let stari gimnazijec. V VII. gimnazijski razred v Novem Mestu je vstopil kot redni dijak umirovljeni orožniški postajevodja gospod Anton Bratkovič, ki je sedai star 44 let. Radi ustanovitve italijanske šole pri sv.Ivanu pri Trstu priredi pri sv. Ivanu prihodnjo nedeljo politično društvo »Edinost« shod. Umrla je včeraj v Trstu soproga slovenskega trgovca gospa Marija Vesel. V Celju je umrl vpokojeni glavni davkar gospod Tomaž Kummer. Za legarjem je umrl v Kromerižu enoletni prostovoljec 84 pešpolka Bcrgmann. Na legarju so oboleli še štirje vojaki. poglavar Galije. Kristjani so spoštovali z veselim ponosom visokega državnega uradnika kot zvestega in gorečega spoznavalca njihove vere. Njegova pravičnost in nesebičnost, kakor tudi njegova očetovska skrb za svoje podanike, je ogrela srca paganov, da so mu izrekli enoglasno priznanje. Ko jc dosegel sedemdeseto leto, je dal slovo svojim službam in častem, da bi sc v Milanu v tihem življenju pripravljal na smrt. Od tedaj prihaja vsako leto leto na praznik sv. Soterc v Rim. Njegovi pobožnosti sc mora zahvaliti kapelica za veličasten kras, ker jc prevlečena z dragocenim marmorjem, za bogastvo na cerkvenih posodah, oblačilih in preprogah. Po njegovi naredbi ne manjka nikdar po nasadih krog kopelice krasote cvetlic. Pred mnogo leti jc pokopal Ambrozij svojega očeta Avrelija Sempronija tu v kapelici pred krsto svete Sotcre. Tam je pripravil grob tudi samemu sebi; tja je žc položil svojo ženo in sina. Njegova soproga je bila v sorodu z sveto Sotero. Tako jc pristopilo k duhovnemu tudi krvno sorodstvo, da bi mogli smatrati deviško mučenico kot varhinjo rodovine — ono, katere veličastna smrt je prekosila vso slavo prednikov. Marcelina je bila prejela o velikonočnem prazniku preteklega leta v baziliki apostolskih prvakov pajčolan po papežu Liberiju. Danes prihaja prvič v oblačilu Bogu posvečene device k grobu deviške mučenice, katere glas jo Štajerske novice. š Potrjena volitev. Cesar je potrdil zopet-no izvolitev g. dr. Josipa Georga, odvetnika v Š m a r j u p r i J e 1 š a h, načelnikom in g. Frana F e r 1 i n c a, učitelja ravnotam, pod-načelnikoin šmarskega okrajnega zastopa. š Iz rogaškega okrajnega zastopa. Slovenski odborniki, ki so bili pri zadnjih volitvah izvoljeni iz kmečkih občin v okrajni zastop rogaški, so bili 9. t. tn. vabljeni v Rogatec k konstituiranju odbora. Prišli so, a so odložili vsi svoja mesta, da s tem protestirajo proti temu, ker je slavni glavar Underrain nepo-stavno razpustil prejšnji okrajni zastop, v kojem so imeli Slovenci poleg kmečke izku-pine tudi ono večje obrti. Sedaj bo morala vlada volitve na novo razpisati. Izvoljeni bodo v kmečki skupini zopet Slovenci, ki pa bodo gotovo zopet svoja mesta odložili, tako, da krivična vlada ne doseže nikoli konstituiranja odbora. Na ta način bo poleg celjskega okrajnega zastopstva visel v zraku tudi rogaški. ~ Kdor seje veter, žanje vihar! Kaj takega bo vlada na Štajerskem lahko še večkrat doživela! š Srečno pot so želeli dne 10. t. m. ptujski nemčurji odhajajočemu okrajnemu glavarju Antonu Underrain pl. Meysing, ki je bil poklican k graškemu namestništvu. Tudi Slovenci celega ptujskega okraja so Underrainu želeli srečno pot s pristavkom, da se ne vrne več. Krivice, ki jih jc Underrain nakopičil proti ptujskim Slovencem, so neštevilne. Bil jc vzor vsenemškega okrajnega glavarja. š Sestro obstrelll. Brat dvanajstletne učenke Katarine Zupan iz Stenskega pri Laškem je streljal na kavke. Pri tem jc tako nerodno meril, da je zadel sestro v spodnje stegno. Težko ranjeno so pripeljali v celjsko bolnišnico. š Skrivnostna smrt dečka, llletni zidarjev sin Karol Satler iz NVeintzena pri Gradcu jc to sredo zjutraj šel z doma v šolo, in se ni več vrnil. Zvečer ga je^začel oče iskati in poizvedovati po njem. Še-lc včeraj zjutraj je našel fanta ležati v neki globini pri Gornjem Andritzu. Sin ie bil mrtev, a ni imel nikakih znatnih poškodeb. Na lice mesta došla sodna komisija ni mogla dognati, kaj jc vzrok smrti, zato so prenesli dečkovo truplo v mrtvašnico, da ga obducirajo. Govori se, da je gotovo kedo Satlerja pahnil v globino, in da je pri tem dobil smrtonosen sunek v srčno stran. Najbrže je pa fant, ki je bil krofast in torej težko dihal, bežal pred kakim preganjalcem, ko je prišel do globine, mu jc pa sape zmanjkalo, ter ga začelo tako dušiti, da ga je zadela kap. š Čudna sinrt. Franc Š u m e n j a k, pre-vžitkar iz Polenšaka, je nameraval iti k svojemu prijatelju Andreju J a n ž e k o v i č v Haloze. Peljal sc je proti vinogradom sam na senčnem vozu. Med potjo se jc ustavil v Ptuju in popival z nekaterimi znanci pozno v noč. Bil je precej vinjen in še bolj omamljen, ker je dobil pred leti na glavi težko telesno poškodbo. Kljub temu sc je po noči že proti jutru peljal naprej, pa na vozu zaspal. Konj jc šel mirno po cesti naprej, dokler ga ni neka deklica, ki jc prišla nasproti, z bičem udarila. Takrat je konj poskočil in zdirjai v stran proti neki stoječi vodi (bajarju). Konj jc zbežal v vodo in je pri tem prevrgel Šumenjaka z voza. Ljudje so sicer hitro prišli na kraj nesreče, a so se v prvi vrsti pobrigali za konja in voz. Ko so ta dva iz vode potegnili, so še-le začeli iskati voznika. Našli so ga sicer in spravili na breg, a je v par minutah umrl. š Na paši užgala se je triletna deklica kmeta Jak. Rihtarič v Boračevi. V strašnih bolečinah je tretji dan potem v bolnišnici umrla. Svarilen slučaj za stariše, da pazijo na svoje male otroke, to zlasti, ker je ravno na tistem travniku v teku zadnjih trideset let zgorelo žc troje otrok. je klical že od mladih nog iz nemirnega sveta v hišo miru. Pri vratih kapelice vsprejme cerkveni služabnik starčka in njegove spremljevalce in jih pelje k nalašč za nje pripravljenemu sedežu. Toda Ambrozij gre pred krsto svetnice, tam poklekne in moli. Z globoko ganjenostjo pritisne svoji ustnici k mrzlemu mraniorju. Besede, ki so tiho prihajale iz njegovih ust, so pričale o najprisrčnejši pobožnosti, s katero jc molil. Dolgo jc že klečal tukaj, bil bi še dalje molil, da ga ni spomnil slednjič Satir, ki je skrbel za starega očeta, na ločitev s tem, da je položil svojo roko na starčkovo ramo. S solznimi očmi gre Ambrozij za svojimi. Na pragu se še enkrat obrne, da se še z zadnjim pogledom na oltar poslovi od tega dragega kraja. »Moji otroci,« pravi potem z ginjenim glasom, »zadnjikrat sem molil sedaj ob grobu svetnice. Mojc življenje gre h koncu; kmalu bo pretrgana nit. Vi poznate mojo zadnjo željo: pokopan hočem biti pri njenih nogah med vsemi svojimi dragimi. Vem, sladka Sotera mi bode dodelila to milost. Ona mi bode tudi prišla nasproti, ko bo odbila moja zadnja ura, in tnc popeljala v večni rajski mir... Starček ni mogel govoriti dalje vsled notranjega ganjenja. Molče gre za svojimi vnuki, da pride v mesto. Smrtna slutnja sc ic uresničila hitreje, š Umor. V noči od 5. do 6. t. m. je Ignac Kovačič, vulgo Hanžov Naeek hodil koruze kožuhat iz Štarske strani od župnije sv. Bol-feuka na Medjuinursko stran, v Stanetince, župnija štrigova, k Matiji Podgorelcu, vulgo k Tunekoveinu Matjašeku. Ko so šli kožuhači domu, je Karol Hrvat, vulgo Cižmarov sin, napadel Ignaca Kovačiča nagorskega sina v Jastrebcih, z nožem, ga zarezal v vrat in Nacek ie bil v trenotku mrtev. Pravijo, da sta ta dva že dolgo imela eden na drugega piko. Ljubljanske nouice. li Luka Jelene in dr. Tavčar zopet »poročena«. Govori se danes, da sta se dr. Tavčar in Luka Jelene (»Slov. Narod« in »Učiteljski Tovariš«) sprijaznila, zato prinese že današnji »Tovariš« izjavo obeh, da obžalujeta nasprotne napade. — Smejemo se prav od srca! Take voditelje imajo imajo slovenski liberalni učitelji! To so res konsekventni možje! lj Poročena sta bila včeraj v stolnici g. Mihael Salberger, učitelj na Jesenicah z ondotno učiteljico gdč. Rozo M e r v a. li Shod poštnih uradnikov ljubljanske podružnice društva poštnih uradnikov na Dunaju, se bode vršil v nedeljo, dne 14. oktobra 1906, ob 4. uri popol., v salonu hotela »Ilirija« v Ljubljani. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika ljubljanske podružnice (g. oficial K. Mayer). — 2. Časovni avanzma, skrajšanje službene dobe na 35 let, času primerni disciplinarni red, nedeljski počitek in dopusti (poroča g. oficial Iv. Sirnik). Ij Razmere paznikov v prisilni delavnici. Upravičeni glasovi o krivicah, ki se gode paznikom v prisilni delavnici in ki so našli pot v javnost, so napotili g. grofa Barbota, referenta za ta zavod v deželnem odboru, da se je osebno potrudil v prisilno delavnico ter tam poklical paznike pred se. V navzočnosti vodstva jim je prebral članek v listu, ki je razmere v delavnici opisoval, kar smo tudi mi že večkrat storili, ter paznike pričo vodje spraševal, je li res, kar govori javnost o slabih razmerah paznikov. Izvedel je grof Barbo pač to in ono, ali čisto določenega malo. Kriv je temu popolnoma napačni način, kako se ic Krof Barbo šel prepričavat o nedostakih v prisilni delavnici. Paznike naj bi poklical k sebi posamezno in bi bil marsikaj zvedel, kar vedo vsi le on ne. Vpričo vodstva pazniki ne morejo vsega potožiti, ker jih to terorizira in šikanira, da potem trpe občutno materialno in moralno škodo, ki jim je grof Barbo gotovo ne bi poravnal. Marsikaj zelo nerednega se je pri tem razgovoru dokazalo vodji, toda ta se je nasproti grofu izgovarjal in ostalo je pri starem. Pazniki prisilne delavnice imajo na dan 15urno službo, od 5. zjutraj do 8. zvečer, kolikokrat pa morajo pazniki ostati ločeni od doma in družine v službi po eno noč iu dva dni, to je 36 ur, po dve noči in tri dni, to je 60 ur, po tri noči in štiri dni, to je 84 ur. Tako se vrsti ta služba redno in le nekateri so izvzeti, da^ imajp samo po 38 in 60 ur vsega skupaj. Ce ima človek ponočno službo, mora drugi dan biti prost, kakor je na pošti, ali pa naj se za ponočno službo posebej plača. Tako je po vseh drugih kaznilnicah, le v prisilni delavnici ne, ker deželni odbor slepo verjame vodstvu, ki seveda te razmere skriva. Kakor se je videlo iz poizvedovanja g. grofa Barbota, poklicani faktorji teh neznosnih razmer ali ne vidijo, ali nimajo moči, da bi jih odpravili ali pa jih odpraviti nečejo. Pisali bomo še o drugih stvareh, ki se gode v tem deželnem zavodu! li Kai je * legarjem v Ljubljani? Z ozirom na notico o lcgarju med dijaštvom pojasnjujemo, da je zbolel le eden dijak, ki se je oddal takoj v bolnišnico. Pač pa so se morali za nekaj dni kontumacirati sostanovalci obolelega, tako da ie izostalo iz šole z bolnim vred deset dijakov. V jesenskem času se vsako leto pojavijo v mestu slučaji legarja, toda vsi so zaneseni iz dežele, ker prinese bolnik kal bo- kakor so njihovi vnuki pričakovali. Ze v naslednji noči ga je zagrabila močna mrzlica in bilo se je bati najhujšega. Rojstni praznik naše svetnice bode za njega dan smrti. Ko je že ležal v zadnjih zdihljajih, obdan od svojih vnukov, ki so jokali ob njegovi smrtni postelji, sc nabero naenkrat poteze na njegovem licu v blažen smehljaj. Zaprte oči se še enkrat odpro: »Sotera!« zadoni iz njegovih ust. Še en zdih in duša je odšla v deželo miru. — —-- Zopet je zatonilo v večnost petindvajset let. Tudi sedaj so romali pobožni verniki ob prazniku svete Sotere iz bližnjih in daljnih krajev na njen grob. Neki škof opravlja na oltarju nad krsto sveta daritev. Bil je postavne rasti in prikupljive postave. Ko opravi sveto daritev, poklekne k nekemu grobnemu spomeniku v kapelini veži, na tem je bil napis: Tu počiva Avrelij Ambrozij. Živel je osemdeset let. V miru. Škof je prišel v spremstvu matrone in mladega moža; z njima zapusti tudi kapelo. »Kdo je ta škof, kdo so njegovi spremljevalci?« vpraša nek romar iz daljine cerkvenega služabnika. »To je Ambrož, veliki škof iz Milana,« se je glasil odgovor, »mlajši gospod pa je slavni govornik Avguštin, katerega je on iz-preobrnil h krščanstvu; starka pa jc njegova mati Monika.« lezni seboj; tudi letos se je med občinstvom pojavilo v zadnjih tednih šest slučajev legarja, ki so vsi tudi iz različnih krajev došli v mesto in tu obloleli. Vsi bolniki, razen enega, ki je doma strogo izoliran, so v bolnišnici in se do sedaj ni med stanovalci pojavil noben drug slučaj. Med vojaki ljubljanske garnizije ni več legarja. lj Repertoire slovenskega gledališča. Danes zvečer prvič operna noviteta »B i s e r i« G. Bizeta. Velike in naporne vloge imajo gospod pl. Rjezunov (Nadir), ga. Skalova (Lejla), K. Ourednik (Zurga) in g. Bctetto (Nuzuhud). Opera je prav skrbno pripravljena. — V nedeljo popoldne ob pol treh ljudska predstava ob znižanih cenah »Revček And rej -č e k «. v kateri nastopita prvič nova člana K. Vukovič in gdč. Košak. — Zvečer ob pol osmih velepriljubljena Verdijeva opera »T r tiha d u r«. v kateri nastopi prvič v večji vlogi gdč. Reissova, nova mezzosopranistka. Drama pripravlja G. Hauptmannova »E 1 g a« in izvirno cnodejanko Zofke Kvcder-Jelov-škove »Egoizem «. lj Občni zbor pevskega zbora »Glasbene Matice« bo v ponedeljek, d n e 15. t. m. ob 8. uri zvečer v pevski dvorani »Glasbene Matice.« Častni člani ženskega in moškega zbora se uljudno naprošajo, da pridejo na občni zbor poinoštevilno. Ij Mirovoz priredi danes zvečer »Društvena godba«. Ij Razpisana je učiteljska služba na III. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani. — Na realki je razpisana služba asistenta za prostoročno risanje. lj Karavanski bratje v Ljubljani prirede v soboto dne 20. t. m. vinsko trgatev v gostilni g. Vettra, Florijanske ulice št. 6. Začetek točno ob osmi uri. Po trgatvi prosta zabava. Vstopnina za osebo 30 vin. K obilni udeležbi uljudno vabijo karavanski bratje. Ij Za kruhom. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 14 Slovencev in 30 Macedoncev. Iz Amerike je prišlo šest Slovencev in 15 Hrvatov. Ij Potni list ie kupil včeraj 201etni Martin Požgaj iz Ribnice od Janeza llostnika za 34 kron in z istim nameraval oditi v Ameriko ter sc izogniti vojaški dolžnosti. Na južnem kolodvoru pa mu je nadstražnik Jakob Kržan povedal, da potni list ni njegov in ga odvedel v zapor. li Mestna policija je aretovala Franceta Urbana in Franceta Rauscha, rodom iz Bero-lina, radi sumljivega stikanja po raznih hišah. Ij Nogo zlomil. Včeraj zvečer je davčni praktikant g. Ivan Cerkovnik iz Kranja zamudil gorenjski vlak. Misleč, da bode še ob pravem času prišel na Rudolfov kolodvor je tekel za vlakom in je padel v jamo za pepel ter si zlomil levo nogo v kolenu. Ponesrečenca so prepeljali z rešilnim vozom v dež. bolnico. Ij Panorama-Kosmorama nam kaže tekoči teden razne posebno zanimive slike gornje in dolnje Avstrije od doline reke Ine po-čenši preko Linca do Dunaja. Krasna stavba je samostan Molk, poslopje v velikanskem obsegu. Dalje vidimo grad Meierling, kraj grozne nesreče, ki je zadela v februariju 1889 prestolonaslednika Rudolfa. Mimo Semeringa pridemo na Dunai, kjer vidimo poleg raznih stavb ter notranjščin n. pr. magistrata, dvornega muzeja itd. procesijo sv. Rešnjega Telesa, pri kateri odkrit koraka za baldahinom, obdan od generalitete, Njegovo Veličanstvo, cesar Franc Jožef. izpred sodišča. Ciganska nadležnost. Dne 10. avgusta t. I. zjutraj je šel Janez Peternel z Dovjega v svislje po seno. A kako ostrini, ko vidi več ciganov ležati na senu. Ko jih je zato stavil na odgovor, skočil je po koncu cigan Edinund Rajhard in mu zagrozil, da ga bo zdrobil, če se proč ne pobere. Rajhard je bit kasneje aretovan in je vpričo orožnikov Peternelu zagrozil, da mu bo že pokazal. Cigana so obsodili na en mesec težke ječe. Trije zreli ptički. 15 let stara Tine Bajt in Janez Ccglar, tovarniška delavca na Skvi, ter Pavel Cerne, mesarski vajenec na Javorniku, so se okoristili dne 5. avgusta t. I. zvečer pri Sokolovi veselici na Savi s tem, da je Cegiar prerezal platno paviljona, v katerem je prodajala Ferjančičeva hči Ivanka pijačo in jedila in ii s kasete izmaknila bankovec za 20 K. Cerne se je pa pred paviljonom mudil ter stra-žil, da je mogel Cegiar izvršiti tatvino. Za to je dobil 1 K. Cegiar jc potem srečal Bajta, s katerim sta šla pit, okolu polnoči se pa zopet vrnila k paviljonu in porabila priliko. Ko se je za nekaj trenotkov odstranila prodajalka, izmaknil je bajt kaseto z vso vsebino. Orožniki so jo našli drugidan v travi za paviljonom, v nji je bilo le 41 K 12 v, 74 K 20 v je bilo pa vzetih. Večino vzetega denarja so še pri zadnjih dveh obdolžencih našli. Bajt in Cegiar sta dobila vsak po en meseč ječe, Cerne pa 14 dni zapora. Močen udarec. Na večer 4. junija t. 1. so se fantje v Grossmanovi gostilni na Studencu sprli in potem prepir na cesti nadaljevali. Pri tem je pa delavec Jožef Brežic iz Iga Martina Bolho tako močno s koloni po glavi udaril, da je nezavesten obležal. Sedel bo zato pol leta v težki ječi. Razne stvari. Nemška državna banka je zvišala diseont na šest odstotkov. Tudi v Londonu se zviša diseont. Pekovska stavka v Budimpešti. Malone vsi budimpeštanski pekovski pomočniki, 2500 na številu, so sklenili, da prično stavkati, ker so odklonili mojstri njihove zahteve. Hunhiiški morski roparji. Na parnik Ana, ki je pilil iz Vladivostoka v Cifu, se je vtiho- tapilo deset za Kitajce preoblečenih Hunhu-zov, ki so zvezali kapitana in častnike in ušli v šalupi s plenom 7000 rubljev. Enega Hun-huza so prijeli. Pogreb Adele Ristori, slavne italijanske tragedinje, se je vršil v Rimu z izvanrednimi slovesnostmi. Najlepši je bil venec kraljice-matere Margerite. Maščevanje nad sodnikom. V mestu Hofu na Bavarskem je napadel z nožem neki Schvvab sodnega nadsvetnika Miillcrja in ga smrtno ranil. Mttiler je pred časom sodil Schvvaba in ga izpoznal krivim. Schvvab, potnik iu kolporter, sc je sklenil nad Miillerjem maščevati in je to zdaj storil. Atentat na profesorja. V Berolinu je ustrelil na kliniki za zobe praktikant VVinkler s samokresom na svojega šefa, ki mu ni maral dati izpričevala, da ic zmožen za poslovanje na kliniki. Ženo pretepel do smrti. Kavarnar v Kra-kovu Franc Kubicki, ki je pretepel v nekem prepiru svojo ženo tako hudo, da je vsled poškodb umrla, je bil te dni obsojen na tri leta težke ječe. Obisk Barcelone se omogoči žurnallstom. Mesto Barcelona jc odredilo letno 30.000 pe-set v pomoč tistim časnikarjem, ki bi si radi ogledali Barcelono in njene lepote opisovali potem po listih. Avtomobilna dirka s človeškimi žrtvami. Pri dirki avtomobilov, ki jo jc priredil znani ameriški milijarder Vanderbilt na Lony Islau-du. je dobil prvo darilo Francoz Wagncr, ki man, je dobil prvo darilo Francoz Wogner, ki je prevozil vsako minuto eno angleško miljo. Pri dirki sta bili ubiti 2, ranjenih pa 20 oseb. Gledalcev so našteli 300.000. Pekovska stavka v Parizu. Zaradi tedenskega počitka se je bati, da prično stavkati pariški peki. Dne 7. t. m. zato niso dobili vojaki neki nobenega dopusta. Izmed 2090 pariških pekarij so v 1893 ponoči na 7. t. m. izdelali dvojno množino kruha. Odpustili so 100 pekov, ki niso hoteli izdelovati dvojne količine. Telefonska In brzojavna poročila" SLOVENCI IN DRŽAVNI PRORAČUN ZA LETO 1907. — VIŠJA GIMNAZIJA V KOČEVJU. Dunaj, 12. oktobra. V današnji seji državnega zbora je finančni minister imel skoro dveurni ekspozč o predloženem proračunu, Slovenci najmanj dobe. To, kar dobe Slovenci, se lahko našteje na prstih ene roke. Za zgradbo II. državne gimnazije je proračunjeno obrok 29.000 K, vsa zgradba je proračunjena na 440.000 K. Nato je za Slovence par obrokov za mostove in regulacij rek ter cest. Za kranjske Nemce ie določeno posebno darilo: kočevska nižja gimnazija se z dnem 1. septembra 1 907 poviša v višjo g i in n a z i j o ter je za opravo določena še posebno vsota 2100 K. Za slovenske kulturne namene na Koroškem in Štajerskem v proračunu sploh ni ničesar, dočim dobe v Brucku na Muri Nem novo realko ter se razširita nemški realki v Gradcu in Knittelfeldu. Za celjske slovenske vzporednice ie isto besedilo kot lani: da se določa vsota 20.000 K za zgradbo poslopja p r i Celju. DRŽAVNI ZBOR. Dunaj, 12. oktobra. Predsednik Vetter je otvoril sejo državnega zbora ob II. uri 16. minut dopoldne. Predložen je nujni predlog nemških socialcev da se uveljavi že petkrat od nižjeavstrijskega deželnega zbora sklenjeni zakon, da bodi edini učni jezik na ljudskih in meščanskih šolah v Nižji Avstriji nemščina. Poslanci dr. Susteršič, Perič in Robič so ulo-žili nujne predloge za oškodovane po nezgodah. Dr. Gregorčič je uložil interpelacijo radi imen postaj in postajnih napisov ob južni in bohinjski železnici na Primorskem. Poslanec Biankini je interpeliral radi postopanja davčnih organov proti dalmatinskemu ljudstvu, posl. Voušek v zadevi Lave na železnici Celje-Ve-lenje. Zbornica je na to razpravljala o nujnem predlogu glede reduciranja sladkornega davka. Predlog je bil odkazan proračunskemu odseku. CEHI IN VOLILNA REFORMA. Praga, 12. oktobra. Mnogo čeških okr. zastopov in dež. poslancev je brzojavilo češkemu državnozborskemu klubu, naj CehFbd-klonijo vol. reformo, če se bo poizkušalo delati posebne narodnostne vol. okraje in naj volilno predlogo obstruirajo, ako se bo hotela uveljaviti dvetretjinska večina. AVSKULTANATI. Dunaj, 12. oktobra. Pravosodni minister je odredil, da se vsote, ki jih določa zakon o avskultantih, takoj izplačajo. DVETRETJINSKA VEČINA. Dunaj, 12. oktobra. Kompromisne obravnave glede dvetretjinske večine danes popoldne niso dovedle do nobenega uspeha. Upajo pa, da prihodnji teden dosežejo kompromis. OGRSKI PRORAČUN. Budimpešta, 12. oktobra. V današnji seji je finančni minister predložil proračun, ki izkazuje 1.262,053.561 K dohodkov (za 20.320 K več nego izdatkov). Minister Košut nadalje prelaga zakonski načrt o potrebah domače industrije, o pomoči paroplovbi, o zavarovanju delavcev proti nezgodam. BOLEZEN NADVOJVODE OTONA. Dunaj, 12. oktobra. Tudi danes je bil položaj nadvojvode Otona boljši. Skoro gotovo nadvojvodo v kratkem prepeljejo na Dunaj. SLOVENCI V TRŽAŠKEM MESTNEM SVETU. Trst. 12. oktobra. V seji občinskega sveta so se Slovenci iz znanih razlogov vzdr- žali glasovanja glede povišanja podpore za paralelke na laški gimnaziji. Pač pa je občinski svet sprejel predlogo Rybafa, naj šolski odsek proučuje vprašanje, kako Iii kje ustanoviti večerno šolo za odrastle s slovenskim učnim jezikom v tržaški okolici. ŠTRAJK KROJAŠKIH POMOČNIKOV V TRSTU. Trst, 12. oktobra. Krojaški pomočniki hi modistinje v Trstu štrajkajo. ZVEZA BALKANSKIH DIJAKOV. B e 1 g r a d . 12. oktobra. V drugi polovici meseca oktobra se bodo sešli tu delegati bolgarskih, srbskih, hrvaških in slovenskih dijakov, ki bodo izdelali program za bodočo »zvezo balkanskih dijakov«. KRITIČEN POLOŽAJ V LODZU. L o d z j. 12. oktobra. Tu tudi danes še traja generalna stavka. Razburjenje je veliko. Včeraj je bila glavna ulica dve uri zaprta. Velikanska množica Je z rdečimi zastavami demonstrirala po ulicah in potem zastave obesila na tvorn.'ške dimnike. Vojaštvo je oddalo več salv. Mnogo oseb je ranjenih. Veliki oddelki kavalerije patruljirajo po mestu. Trideset aretirancev. ki so izkopali trupla ustreljenih revolucionarjev, pride pred vojno sodišče. VOJAŠKA VLADA NA RUSKEM. Peterburg, 12. oktobra. Polkovnik Dumbadze ie pozval k sebi mestne svetovalce sevastopolske ter jim zapretil, da bo dva predmestja pokril s krogljami, ako mu ne izročijo revolucionarjev. ŠKOFJE PROTI CIVILNEMU ZAKONU NA ŠPANSKEM. Madrid, 12. oktobra. Vsi škofje Španske. Kanarskih iu Balearskih otokov so vložili protest proti zakonu o civilni poroki. Ministrstvo namerava vse tožiti. ŠTRAJKI NA FRANCOSKEM. L a R o c h e 11 e , 12. oktobra. Tu štrajkajo vsi delavci v ladjedelnicah. Konsignlrano je vojaštvo. NOV ZRAKOPLOV ZEPPELINOV. F r i e d r i c h s h a f e n , 12. oktobra. Grof Zeppelin je poizkusil vožnjo z novim zrakoplovom. Zrakoplov se da s krmilom izvrstno voditi. MED AVSTRIJO IN ITALIJO. Rim, 12. oktobra. O priliki razinotrivauj o socialističnem protivojaškem gibanju je Izjavil znani poslanec Barzilai, da, odkar se vtr-juje vshodna meja, »je med Avstrijo In Italijo samo še papirnata stena.« Zahvala. Povodom svoje petindvajsetletnice, kar delujem na polju »črne umetnosti«, sem dobil od vseh strani toliko čestitk, da mi je nemogoče se vsakemu posebej zahvaliti. Najiskre-neje se zahvaljujem svojim ožjim tovarišem, kateri so mi priredili lepo slavnost, ter mi ob tej priliki izročili krasno darilo. Vsem ostalim tovarišem in prijateljem, tudi izven Ljubljane, kateri so se me spomnili ob tej priliki. Iskrena hvala! Ljubljana, 10. oktobra 1906. ___Rajko Pirkovlč. 2a hvala. Po p'emcnit ideji gos p. J\ntona tfamposeha, hotelirja v grand hoielu „l{n!cn", pnrcditt cd hodni koncert v dobredelne namene, je došlo vodpisani bolniški blagajni po sl- mestnem n\a-g iS ratu ){ 89 25. Odbor s> Šteje v največjo do jnost, velecenjenemu gospodu Jfamposchu izreči najtoplejšo Zahvalo na tem veledušnem darilu. Dal Pjog mnogo tako človekoljubnih posnemovalcev ! /jolniska blagajna gost Iničarjev, t{3varnarjeo itd., vpisana pomožna blagjjna 3 omejenim poroštvom v JLjubljani. 2:-03 1 t )van ti, načelnik- notel „južni kolodvor" ----- prej LORBER -•■■-•— V soboto, 13. in v nedeljo 14. t. m. koncert ljublj. društvene godbe Začetek ob 1 8. zvečer. Vstop prost. K obilni ude',ežbi vabi najuljudneje 8304 2-1 A. SEIDEL, hotelir. Mlad, izurjen 2309 1 skladiščnik vajen vsakega dela kakor tudi v pisarni, dobi službo s 1. novembrom pri RUDOLF OROSZY, Ljubljana.