knjižnica sevnica Trg svobode 10 8290 SEVNICA Skupni podvig Izgradnja HE na spodnji Savi Številka 118 Leto 5 Cena 240 SIT 28. oktober 2004 Naslednja številka bo izšla 11. novembra 2004. Evropa ne mara gobezdačev Sevnica - Republika Slovenija in Evropska komisija sta konec leta 2002 podpisali finančni memorandum, v okviru katerega so pridobljena sredstva iz evropskega programa za sofinanciranje izgradnje čistilnih naprav in kanalizacije v občinah Krško, Brežice in Sevnica. Skoraj 6 milijard SIT vreden projekt naj bi preko programa ISPA financirala Evropska unija. V Brežicah se še pripravljajo na razpis, v krški občini je bil razpis razveljavljen, saj nobeden od ponudnikov ni ustrezal razpisnim pogojem, v sevniški občini pa je javni razpis “padel” zaradi prevelike zgovornosti članov komisije za odpiranje in ocenjevanje ponudb. V skladu s pravili evropske komisije, ki določajo postopek vodenja javnega razpisa, so člani komisije dolžni spoštovati načelo zaupnosti podatkov, kar pomeni, da dokler predlog komisije o izboru izvajalca še niso potrdile ustrezne institucije, javnosti ne smejo posredovati nobenih podatkov o prispelih ponudbah. Ker pa so v sev-niškem primeru na dan pricurljali številni podatki in ugibanja o najugodnejših ponudnikih, je Ministrstvo za finance oz. njegova centralna finančna in pogodbena enota v skladu s pravili ISPA programa Občino Sevnica kot naročnika javnega razpisa pozvalo, da javni razpis razveljavi. Sevniški župan Kristijan Janc ne daje izjav, dokler ne dobi zapisnika komisije za odpiranje in ocenjevanje ponudb. Na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo pa so nam povedali, da sedaj čakajo, da dobijo v pregled objavo o razveljavitvi javnega naročila. Poznavalci razmer pravijo, da ni nobena tragedija, če pride do razveljavitve razpisa, saj se to pogosto pojavlja. Na Ministrstvu za okolje pa se bojijo, da zaradi rokov, ki jih določa finančni memorandum (zadnji možni rok za izbiro izvajalca in sklenitev pogodbe je december 2005), obstaja negotovost, ali bo sredstva za naložbe sploh mogoče črpati. Za ponovni postopek javnega razpisa bo namreč potrebnih več mesecev, v primeru zapletov s pritožbami pa še bistveno več. ...na strani 3 ** garsonjera za invalida - 35m2 ♦ garsonjere - 35m2 — enosobna stanovanja - 42m2 — dvosobno stanovanje - 60m2 dvoinpolsobna stanovanja - 66m2 — trosobna stanovanja - 78m2 M® sssSftos šmssšm Prodaja: LESNINA MTF, d.o.o., LJUBLJANA, Parmova ul. 53 1000 Ljubljana, tel.: 01/436-15-15.041-718-750 Boršta ne dajo za smeti Boršt - Zbirni reciklažni center Boršt je občinska investicija, namenjena izvajanju zakona o ravnanju z odpadki. Lokacija ni predvidena ne kot deponija ne kot prostor za kakršnokoli predelavo odpadkov, zatrjuje brežiški župan Andrej Vizjak. Tam se bodo odpadki zgolj stiskali v hermetično zaprte zabojnike za odvoz na deponijo pri Novem mestu. Prebivalci Krajevne skupnosti Cerklje in njihovi sosedje ne verjamejo, da ta zbirni center ne bo imel vplivov na okolje. Nočejo ga v svoji sredi. Preko 1000 ljudi je podpisalo peticijo za njegovo odstranitev, glavno akcijo proti dokončanju investicije pa vodi Odbor civilne iniciative na čelu z Branko Pirc. Odbor je tudi v odprtem pismu konec septembra pozval župana, naj ne nadaljujejo z gradnjo in opozoril na napake v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja. Med drugim na neurejeno lastništvo, saj naj bi bili dve od parcel na območju zbirnega centra še vedno v lasti fizičnih oseb. Stane Škulj mlajši iz Župeče vasi potrjuje, da je oče lastnik ene parcele v gramoznici in da se družina od leta 1982 brezuspešno dogovarja ali za zamenjavo ali vsaj za odpis dajatev. Krajevna skupnost Cerklje je vložila predlog za odpravo odločbe (v tem primeru gradbenega dovoljenja) po nadzorstveni pravici. ...na strani 3 Tukaj naj bi bil zbirni reciklažni center. Spanec ju ni premagal Brežice - Ena posebej zanimivih prireditev ob letošnjem prazniku občine Brežice je bil strelski maraton, ki ga je pri brežiškem vodovodnem stolpu pripravil Strelski klub. Kot je povedal Ernest Sečen, prvi človek brežiških strelcev, so želeli s 24-umim tekmovanjem promovirati občino Brežice in strelstvo ter predvsem privabiti čim več sponzorjev. Predvsem pa naj bi z enodnevnim neprekinjenim strelskim dvobojem Brežičana Roberta Ferenčaka (SK Brežice) in Roberta Kranjca (SK Olimpija) z zračno pištolo skušali doseči rekord za Guinessovo knjigo. Od 10. ure v soboto do 10. ure dopoldan v nedeljo sta z zračno pištolo v elektronsko Robert F. strelja, Robert K. pa počiva Vsem občankam in občanom čestitamo ob prazniku občine Brežice, vsem bralcem pa čestitamo ob dnevu reformacije! UrcdniStvo Radia Brežice, Radia Sevnica in časopisa SavaGlas aoriis s \S% oooustom za člane v^j IJS--' % °l /T\\\ Ceno ure vožnje B kategorije s 15% popustom za člane j študentskega servisa Posavc. ter 5%> količinskim popustom: /^T\ www.posavc.si tarčo oddala 1450 strelov in pri tem zadela 13.454 krogov (Ferenčakov najboljši rezultat je bil 562 krogov, Kranjčev pa 570, oba sta bila dosežena okrog 3. ure ponoči). S povprečjem 9,28 kroga pa sta dosegla izjemen dosežek ter izpolnila pogoj za vpis v Guinessovo knjigo rekordov. Doslej namreč menda še nikomur ni uspel podoben podvig, in tudi Roberta sta pred tekmovanjem povedala, da je streljanje z zračnim orožjem nadvse naporen šport, pri katerem močno trpijo roke in oči. Toda z vadbo, ko sta ponoči neprekinjeno streljala 6 ur, sta ugotovila, da bi tokrat morda lahko uspela. Samo tekmovanje je potekalo pod budnim očesom mednarodnega sodnika, pa tudi selektorja' pištolskega dela slovenske strelske reprezentance Roberta Teržana. Obiskovalci so si lahko ogledali razstavo izbranih primerkov orožja, ki ga uporablja strelski klub, ter 23 pokalov, kolikor so jih v pretekli strelski sezoni osvojili Brežičani. Mojca Kosem M&D - Krško 07/490 56 78 borzno posredništva vzajemni skladi KD Varčujte drugače: investirajte v vzajemne sklade ali v različne vrednostne papirje! .če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250 AKTUALNO POSAVSKE nVŠICE Dežela smehljaja in nasmeškov Po zadnjih dogajanjih sodeč, je Posavje ta čas najsrečnejša deželica na jugu države; na političnem področju si je izborila štiri poslance in skupaj z župani obetaven položaj za hitrejši razvoj v okrilju nove oblasti. Tu je še zaključek trgatve s tolikšnim pridelkom, da so kadi in sodi pre- Franc Kelher polni, glasbene in športne prireditve pa znova dokazujejo, da se nam s kakovostjo programov ni treba sramovati. Dirigent Drago Gradišek upravičeno trdi, da je uprizoritev Vražjega dekleta z množičnim vokalnim in instrumentalnim sestavom nova potrditev, kako je Posavje glasbena regija. In zborovodkinja Simona Rožman Strnad je lahko prav tako ponosna na uglašen mladi pevski zbor. Skratka, dežela smehljaja! Morda je Posavje res glasbena regija, nobenega dvoma pa ni, da je energetska regija. V njej tečejo ta čas velike elektroenergetske naložbe, območje je z nuklearko, brestaniško elektrarno in bodočimi vodnimi elektrarnami energetski bazen državnega pomena. In nadvse pomembno je, da so na čelu podjetij domači ljudje. Že združenje večine naših elektrarn, Holding Slovenske elektrarne vodi Drago Fabjan, NEK-uuspeš- pririnil do mnistra za promet, saj bi hitreje rešili zagate okrog letališča Cerklje, zgradili postajo v Dobovi, vse železniške podhode ter sanirali ceste, ki sojih uničili težki tovornjaki graditeljev avtoceste. Seveda pa ni mogoče prezreti nasmeška vseh tistih, ki so spremljali prvo popočitniško sejo brežiškega občinskega sveta. Ob zamudi in odsotnosti župana Vizjaka, ki te dni, ker nima podžupana in je tudi poslanec, skače z enega odprtja na drugo, je zasedanje spet dokazalo premoč “opozicijske koalicije”. Ta si vodenje ob-činske politike predstavlja po svoje in je med drugim zato v organe javnih zavodov vključila le ljudi iz svojih strank. Tragikomična seja, ki jo je vodil najstarejši svetnik Rok Kržan - hitro je ugotovil, da mu to delo leži in se verjetno ne bi branil tudi izdatnega plačila zanj - je obenem potrdila, da so svetniki res lahko tudi brez župana in - zanimivo - v njegovi odsotnosti so se še najbolj razgovorili svetniki iz vrst SDS. Zato pa se je v razpravi naklepalo zlasti o zbiranju odpadkov in gradnji osnovne šole Bizeljsko. Ker se ne zapleta le okrog Boršta, ampak bo prišlo tudi do zamude pri gradnji deponije v Leskovcu pri Novem mestu, bodo lahko Dobovčani še naprej sprejemali občinske odpadke. S tem pa vsaj še dve leti tudi lepe denarce. V primeru Bizeljskega pa je videti, kot da si krajani ne žele nove osnovne šole. Za razliko od minulih časov sta tokrat stopila skupaj Rok Kržan in Milko Veršec. Med drugim je bilo slišati veliko pripomb na račun predsednika KS Franca Kel-herja, češ da sploh ne zna voditi zborov krajanov. Bili naj bi nepripravljeni in zato tudi nesklepčni, okrog vprašanja referenduma pa celo zavajajoči. Vsakdanjik pa ni praznik Še bolj mrkih obrazov in brez nasmeška so seveda bolj poglobljeno spremljajoči dogajanj v vseh treh posavskih občinah, ki lahko ostanejo brez spremembo prostorskih planov, predraga. Menda je treba za parcelo odšteti 50 do 60 milijonov SIT, v bližnjem Šentjerneju pa je mnogo cenejša. Je skemu kulturnemu delavcu v najžlahtnejšem pomenu te besede. V Brežicah praznujejo te dni in z odprtji sovpadajo tudi prenovitvena dela v sta- Brežiško šotorišče bil zato nad oblastjo razočaran in jezen neznanec, ki je enemu prvih mož vse grozdje prelil z nafto? Bo morebiti zaradi naftne krize iz grozdja prideloval bencin, pri čemer je vprašanje, ali bi' bil boljši sremičan ali cviček! V Krškem medtem dozoreva smotrna rešitev, da bi namreč za Valvasorjevo knjižnico preuredili stari zdravstve- Rudi Stopar ni dom. A ga bo morala občina, ki ga je nekoč že prodala, zdaj spet odkupiti od Begrada! Š prenekatero zagato se bo spoprijemal tudi sevniški župan Kristijan Janc, ki z izvolitvijo v državni zbor občino spet vodi nepoklicno. K sreči ima dva podžupana in skupno bodo morali razplesti težave okrog HE Boštanj in HE Blanca, dogovoriti pa tudi zastoje, do katerih bo ob izgradnji krožišč v Boštanju prihajalo na železniškem prehodu. Malce bi morali pogledati tudi na Vranje. Za razliko od Ajdovske jame v krški občini namreč Ajdovski Gradec z oznakami vred sramotno propada. Pa je bilo toli- rem mestnem jedru; hišo obnavljajo Petanovi in NLB, z novogradnjo so pričeli Rim-čevi in tudi gradnja nove pošte naj bi stekla. Z vsem tem župan uresničuje svoje zamisli v mestu, ki ga za zdaj krasijo predvsem najrazličnejši šotori, golobnjaki, polivinilaste hišice ali arhitekturne nakaze imenovani. A Vizjak že smelo razmišlja o preureditvi tržne ulice, priložnost pa bo napeljava plina skozi mesto in mnogi meščani zato žele, da bi se Vizjak odrekel ministrovanju. Nevoščljivci pa že dodajajo, češ, višji so dohodki od županovanja ter poslanska plača z dodatkom za vodenje parlamentarnega odbora, kakor prejemki ministra. Zato je res bolje ostati! Končajmo s športom. Te dni so občane navduševali strelski rekorderji Vesna Kržan, ki premaguje moške, osvojila pa je tudi dvoje odličij na svetovni univerziadi, ter seveda Robert Ferenčak in Robert Kranjc z uspelim 24-umim maratonom. Za dosežke je najbolj zaslužen njihov predsednik in trener Ernest Sečen. Podobnih zaslug pa ni mogoče pripisati direktorju Zavoda za šport Brežice Cirilu Kolešniku, ki se mu izteka mandat. Z ukazi, češ, da bodo dame s salonarji - kot da športnice nosijo obuvala z visokimi petami - preluknjale talno oblogo, bi skoraj preprečil prireditev ob 100-let-nici Sokola, na kateri so se izkazali tudi starejši sokoli. Že tako je Kolešnik dosegel, da v dvoranska tla ni bilo mogoče vgraditi vezi za postavitev gimnastičnega orodja in zato v Brežicah ni nastopil Sokoli so presenetili in navdušili no načeluje Stane Rožman, za infrastrukturni del spodnje-savske verige HE skrbi Vojko Sotošek in prvi človek TE Brestanica je Bogdan Barbič. Vsaj za zdaj so to še najodgovornejši ljudje slovenske elektroenergetike. Bo tako tudi poslej, ob novi politični garnituri, ki ima menda dolg seznam direktorjev za odstrel. Prav bi-bilo, da bi vsi ravnali razsodno in si ne bi žagali vej, na katerih sedimo! Razumno ravnanje je mogoče pripisati tudi brežiškemu županu Vizjaku, če bi denimo postal minister. Najbolje bi bilo, če bi se evropskega denarja za gradnjo čistilnih naprav! V Krškem je premalo pozornosti namenjene podjetju Videm Vipap, kjer so očitno v vse večjih finančnih težavah, saj je treba vračati denar za velika vlaganja in reševati ekološke probleme. Investicije vodijo premalo usposobljeni kadri in vse večja bojazen je, da bi Čehi tovarno prodali. Občinsko vodstvo in Franci Češnovar menda medtem še naprej “prodajajo meglo” okrog nove celulozne tovarne. Nezadovoljni so tudi obrtniki, ki odhajajo drugam, saj so zemljišča, pridobljena s Robert Ferenčak, Robert Kranjc in Vesna Kržan ko razprav in načrtov okrog svetovni prvak Pegan. Tudi tega arheološkega najdišča! V zaradi podobnih nevšečnosti Sevnici bodo sicer kmalu praz- občina potrebuje večnamen-novali in prvič po novem pode- sko dvorano!! lili občinska odličja. Tudi Rudiju Stoparju, resnično vsestran- Vlado Podgoršek Zgrajen zbirni center za odpadke Sevnica - Že pred več kot desetletjem se je v Sevnici rodila ideja o ločenem zbiranju odpadkov, a je praksa pokazala, da čas za to še ni primeren. Z vstopom v EU pa je Slovenija prevzela evropski pravni red, ki med drugim določa postopke ravnanja s komunalnimi odpadki. To pomeni, daje porebno odpadke zbirati in ločevati na izvoru, pri uporabnikih. V ta namen je bil na območju industrijske cone v Sevnici zgrajen zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov, ki ga bodo slovesno odprli 15. novembra. Namen zbirnega centra, ki so ga zgradili z naslova taks za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov (investicijska vrednost je 40 milijonov SIT), je za polovico zmanjšati količino odloženih odpadkov na odlagališču in omogočiti večji odstotek reciklaže. Ob tem pa občanom skozi vse leto omogočati oddajanje različnih frakcij komunalnih odpadkov; ločene frakcije komunalnih odpadkov, kot so papir, karton, steklo, plastenke. Te frakcije se zbirajo na ekoloških otokih, ki jih je v sevniški občini trenutno 20; 16 v mestu in štirje zunaj mesta. Predpis namreč določa, da mora biti na vsakih 500 prebivalcev en ekološki otok. Na zbirnem centru na Savski cesti pa bodo občani lahko skozi vse leto oddajali tudi kosovni odpad (pohištvo, odpadni les, belo tehniko, sanitarne elemente, električno in elektronsko opremo ter drugi kosovni odpad iz gospodinjstev). Kljub temu pa je občina enkrat letno dolžna organizirati odvoz kosovnega odpada. Na zbirnem centru bo moč oddati tudi nevarne odpadke (akumulatorje, topila, baterije, škropiva, olja, zdravila ipd.). Zaradi te možnosti Komunala poslej ne bo več organizirala enkratne akcije odvoza nevarnih snovi, kot je to storila v lanskem letu. Na centru bodo frakcije komunalnih odpadkov iz gospodinjstev prevzemali brezplačno. Edini pogoj je, da je občan vključen v storitev odvoza komunalnih odpadkov in za to redno plačuje mesečne obveznosti. Na Komunali si prizadevajo, da bi bili v to vključeni vsi občani, čeprav imajo sedaj okrog tisoč izjem, ki jih obravnavajo individualno. Na sevniškem zbirnem centru frakcij komunalnih odpadkov ne bodo stiskali, temveč jih bodo odvažali v Novo mesto, kjer bodo poskrbeli za njihovo nadaljnjo usodo. Predvidevajo, da bodo po novem letu začeli tudi z zbiranjem mokrih odpadkov, ki jih bo kompostiral krški Kostak. Leta 2006 pa naj bi podoben zbirni center za ravnanje z odpadki zaživel tudi v Mirnski dolini, saj predpisi zahtevajo zbirne centre na vsakih osem tisoč ljudi. Nada Černič Cvetanovski Zbirni center za ravnanje z odpadki v Sevnici meri 1200 m2 in ima 800 m2 manipulativnih površin, ograjenih s kovinsko ograjo. Znotraj so locirani kontejnerji in zabojniki, sprejemna pisarna ter nadstrešnica. Zbirni center bo odprt trikrat tedensko ter vsako drugo soboto v mesecu. Avtomobilskih gum v centru ne bodo sprejemali. Te lahko občani oddajo vsako prvo soboto v mesecu med 8. in 12. uro na Planinski cesti v Sevnici. V nuklearki zamenjali hrvaškega člana uprave Krško - Člani nadzornega sveta Nuklearne elektrarne Krško (NEK) so na ponedeljkovi seji soglasno sprejeli gospodarski načrt za prihodnje leto. Po seji nadzornega sveta je potekala tudi skupščina NEK, na kateri so potrdili že napovedano zamenjavo hrvaškega člana dvočlanske uprave družbe. Kot je potrdil predsednik nadzornega sveta Kažimir Vrankič, je dosedanjega predstavnika hrvaškega elektrogospodarstva v upravi NEK Vladimirja Jelaviča zamenjal nekdanji tehnični direktor nuklearke Hrvoje Perharič. Vrankič je še povedal, da je hrvaška vlada že sprejela določene odločitve glede hrvaških obveznosti do NEK, te pa mora sprejeti in potrditi še hrvaški sabor. Kot je v imenu lastnika slovenskega dela NEK znova potrdil direktor družbe Eles gen Branko Ogorevc, seje Hrvaška zavezala, da bo v sklad za razgradnjo nuklearke prispevala svoj delež, čeprav hrvaška stran še ni ustanovila potrebnega sklada za razgradnjo-Glede na sklepe vlade iz začetka oktobra mora lastnik slovenskega dela NEK Eles gen povečati vplačila v sklad za razgradnjo nuklearke, kar je posledica novega, finančno zahtevnejšega programa. Glede na zadnje informacije Ogorevca pa se bo znesek realn° povečal z dveh na tri evre za megavatno uro šele s prvim januarjem 2005, kar pomeni povečanje s sedanjih pet milijonov na osem mn1' jonov evrov letno, odvisno od proizvedene količine električne energije v nuklearki. Eles Gen naj bi kljub trem milijonom evrov povečanim obveznostim v sklad za razgradnjo nuklearke do novembra 2008 uspe* odplačati investicijske kredite za elektrarno v Krškem. STA AKTUALNO KS Cerklje proti zbirnemu centru Nočejo denarja, ne odpadkov Cerklje - Občina Brežice je pred dvema letoma pričela na Borštu 400 m zunaj naselja urejati zbirni reciklažni center za odpadke. Postavljena je bila večnamenska skladiščna hala, pred kratkim pa so zakoličili še predvideni prostor za nadstrešnico. Krajevna skupnost (KS) Cerklje ob Krki je vložila predlog za odpravo gradbenega dovoljenja po nadzorstveni pravici, ker noče zbirnega centra na Borštu. Branka Pirc, ki vodi Odbor za civilno iniciativo Boršt in ta je pripravil predlog za odpravo gradbenega dovoljenja, je razložila, da je bila v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja za zbirni reciklažni center kršena pozitivna zakonodaja tako samega postopka kot materialnega prava. Opozorila je na občinski odlok kot dopolnitev prostorsko ureditvenih pogojev, ki ne omenja lokacije na Borštu kot zbirnega centra. Neurejeno je menda, kot smo že pisali, tudi lastništvo določenih parcel. Dovoz do zbirnega centra je po lokacijski informaciji opredeljen po nekategorizirani javni poti, po odloku pa po regionalni cesti. Po mnenju dr. Aleša Perca, strokovnjaka s področja varovanja zdravja in okolja, je največja pomanjkljivost projekta pomanjkanje tehnološkega načrta za zbirni reciklažni center, pravi Pirčeva. Brez tehnološkega na- črta namreč ni možno izdelati presoje vpliva na okolje. Predlog za odpravo gradbenega dovoljenja je prejelo osem naslovnikov, o njem pa bodo odločali na upravni inšpekciji Ministrstva za notranje zadeve, v uradu glavnega inšpektorja na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo ter na inšpektoratu v Novem mestu. Po Zakonu o uradnem postopku je možno odgovor pričakovati v 30 dneh po sprejemu predloga na omenjene naslove. Krajani Boršta in okoliških vasi se podpisujejo pod peticijo za odstranitev zbirnega centra. Doslej se jih je podpisalo 1032. Niso za pogajanja o odškodnini, ampak nepreklicno zahtevajo, da se zbirni center umakne s te lokacije. Direktor Komunalno stanovanjskega podjetja KOP Brežice Ferdo Pinterič pojasnjuje, da je zbirni reciklažni center namenjen vsem občanom za dnevni dovoz kosovnega in druge vrste odpada, da ne bodo starih štedilnikov, divanov in druge krame odlagali na črno v naravi. Gospodinjski odpadki se bodo s hidravlično “prešo” stisnili v hermetično zaprte zbir- Brcmka Pirc ne posode. Iz tega centra se bo vse odvažalo na deponijo v Novo mesto in njihov zbirni center za frakcijske odpadke, kamor že odvažajo odpadke iz ekoloških otokov. Pinterič zatrjuje, da lokacija na Borštu ni mišljena za nikakršno odlagališče niti za predelavo odpadkov. Namen tega centra je le, da s stiskanjem zmanjšajo volumen zbranih frakcij in namesto štirih voženj v Novo mesto naredijo eno, kar gospodinjstvom poceni odvoz smeti. KOP je vedno pripravljen za prebivalce okoliških vasi organizirati ogled delovanja zbirnega centra v Novem mestu, dodaja Pinterič. Takšen zbirni center, kot naj bi bil na Borštu, kjer ne gre za predelavo odpadkov, temveč za razvoz na druga mesta, ne more imeti tehnološkega načr- ta, ker ne gre za nobeno proizvodnjo in za noben škodni vpliv na okolje, pravi Pinterič. Na vprašanje, zakaj so s protesti začeli tako pozno, dve leti po začetku del, je predsednik KS Cerklje Darko Udovič dejal, da prej s projektom niso bili seznanjeni, ker niso stranka v postopku. Župan občine Brežice Andrej Vizjak se tudi sam čudi, kako da se je revolt proti zbirnemu centru začel šele s spomladi objavljenim razpisom za izvajalca. Dodaja, da je bil zbirni center Boršt finančno načrtovan že v predhodnih dveh občinskih proračunih. Proračun vedno dobijo vse krajevne skupnosti v občini in če ga pregledajo, lahko vedno zahtevajo še dodatne informacije. Doslej je bilo z naslova državnih taks in občinskega proračuna v projekt vloženih preko 85 milijonov SIT, še enkrat toliko bodo vložili letos z naslova regionalnih spodbud in če do konca leta investicija ne bo zaključena, je potrebno denar vrniti, opozarja Vizjak in dodaja: “Osebno zelo podpiram aktivnosti civilne iniciative za varovanje okolja, toda pričakujem, da si bodo prizadevali za izvajanje slovenske in evropske zakonodaje pri ravnanju z odpadki v občini. In pri omenjenem centru gre ravno za spoštovanje te zakonodaje. Brez vzpostavitve zbirnega centra ne more biti ločenega zbiranja odpadkov. Ločevanje frakcij za nadaljnjo predelavo za 35 odstotkov razbremeni okolje.” Branka Dernovšek Za azbestni odpad ni uradne prijave Zveza ekoloških gibanj Slovenije (ZEG), nevladna okoljska organizacija, je obvestila Ministrstvo za okolje, Občino Brežice in Odbor civilne iniciative Boršt, da se v neposredni bližini zbirnega reciklažnega centra Boršt nahaja na črno odložen gradbeni odpad azbestnih plošč. Ekološka patrulja ZEG bo v začetku novembra preverila, če so pristojne inštitucije ukrepale v zvezi z okoljevarstveno zakonodajo. Predsednik ZEG Karel Lipič dodaja, da zakopane azbestne plošče najverjetneje ne predstavljajo zdravstvenega tveganja za ljudi, tudi če pridejo azbestna vlakna v podtalnico. V glavni pisarni inšpektorata v Ljubljani so povedali, da uradne prijave o azbestnem odpadu na Borštu nimajo, je pa njihova inšpektorica to informacijo zasledila v elektronskih novicah o okolju. Nanjo je opozorila kolega na enoti v Novem mestu, pristojnega za Posavje, in ta se bo odpravil na ogled. Kdor jezika špara, evropskih sredstev ne strada! Sevnica, Ljubljana - Konec septembra seje iztekel rok za oddajo ponudb za gradnjo sevniške čistilne naprave, kije ovrednotena na 1,8 milijarde SIT. A do gradnje ne bo prišlo, saj je Ministrstvo za finance pozvalo sevniško občino, naj javni razpis razveljavi. Zaradi jezičnosti nekaterih članov komisije za odpiranje in ocenjevanje ponudb, ki so po evropskih predpisih zavezani molčečnosti, so namreč na dan pricurljali nekateri podatki, ki ne bi smeli. Republika Slovenija in Evropska komisija sta konec leta 2002 podpisali finančni memorandum, v okviru katerega so bila pridobljena sredstva iz evropskega programa ISPA za sofinanciranje izgradnje čistilnih naprav in kanalizacije v občinah Sevnica, Krško in Brežice. Skupna vrednost investicij naj bi znašala več kot 5 milijard SIT, kar 80 odstotkov sredstev za pokritje investicij pa naj bi prispevala Evro-Pa. Pri Brežičanih je prišlo do fahle zamude pri izpeljavi projekta zaradi problemov pri lokaciji čistilne naprave. Krška °bčina je izpeljala ves posto-Pek za izgradnjo kanalizacij-skega sistema, a je bil razpis Uveljavljen, saj nobeden od Ponudnikov ni ustrezal razpisnim pogojem, zato so v fazi Ponovnega razpisa. Sevniška °kčiria pa je aprila letos oblila javni razpis za oddajo §radbenih del za izgradnjo ^ntralne čistilne naprave za ^00 uporabniških enot, ka-rn.0r spd.i še 10 km kanaliza-ClJskega omrežja. Rok za odda-J0 Ponudb je potekel 27. sep-embra letos. Člane komisije a odpiranje in ocenjevanje P°nudb, med katerimi je bil j * vodja oddelka za okolje n Prostor na Občini Sevnica Roman Perčič, je predlagal sevniški župan, potrdila pa centralna finančna in pogodbena enota na Ministrstvu za finance. V skladu s pravili evropske komisije, ki določajo postopek vodenja javnega razpisa, so člani dolžni spoštovati načelo zaupnosti podatkov, kar pomeni, da dokler predlog komisije o izboru izvajalca ne potrdijo ustrezne institucije, javnosti ne smejo posredovati nobenih podatkov o prispelih ponudbah ali delu komisije. Očitno so bili nekateri člani komisije preveč zgovorni, saj so v javnost že pred časom pricurljali podatki o tem, kdo se je prijavil na razpis, kdo je najugodnejši ponudnik in za koga navija komisija. Tako naj bi se komisija ogrevala za izvajalca Primorje Ajdovščina, čeprav je bil menda avstrijski ponudnik Novum Waser Tech-nik precej cenejši, med ponudniki pa naj bi bili še SGP Veleposlanik - vodja delegacije evropske komisije v RS Erwan Fouere se je pred časom skupaj s posavskimi župani in koordinatorko projekta Janjo Špiler v Krškem udeležil novinarske konference, na kateri je bil predstavljen projekt čistilnih naprav in kanalizacijskih sistemov v posavskih občinah. Pomgrad iz Murske Sobote ter konzorcij SCT, Nivo, NGR ter Ginzler. Ker so bile javnosti posredovane informacije o delu komisije, s čimer je bilo kršeno temeljno načelo zaupnosti postopka javnega naročanja, je Ministrstvo za finance oziroma njegova centralna finančna in pogodbena enota v skladu s pravili ISPA programa Občino Sevnica kot naročnika javnega razpisa pozvalo, da javni razpis razveljavi in o tem pisno obvesti vse ponudnike. Za ponovni postopek javnega razpisa bo potrebnih več mesecev, v primeru zapletov s pritožbami pa še bistveno več, ugotavljajo na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo. Zadnji možni rok za izbiro izvajalca in sklenitev pogodbe, ki ga določa finančni memorandum, je december 2005, zato obstaja nevarnost, da sredstev za naložbe sploh ne bo mogoče črpati. Janja Spi-ler, koordinatorica projekta za Posavje, je prepričana, da bodo vse tri posavske občine uspele pravočasno izpeljati projekte, za katera so zagotovljena tudi evropska sredstva, čeprav jo skrbijo nekateri roki, ki jih določa finančni memorandum. Nada Černič Cvetanovski Koliko resnice in koliko laži? Brežice - Svet Centra za socialno in svetovalno delo v Brežicah je imel na zadnji seji na dnevnem redu tudi imenovanje direktorice. Toda z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve so na brežiški center poslali dopis, naj se svet ne sestane, ker še ni konstituiran. Imenovanje direktorja naj bi se tako preložilo. To je sprožilo val govoric in tudi obtožb na račun brežiškega centra, med drugim je v javnost prišlo anonimno pismo, polno obtožb. Pismo, ki govori o domnevnih nepravilnostih Kostevčeve, naj bi prišlo v javnost zaradi nezadovoljstva z direktorico, ki ima menda trdno podporo župana Vizjaka. Vsebina namiguje na vrsto nepravilnosti v brežiškem centru za socialno delo, ki se nanašajo na rejništvo, pa na letovanje v Savudriji, kjer naj bi poleg direktorice letovala tudi njena družina, in da že od leta 1996 ni zavedena v sodnem registru kot direktorica javnega zavoda. Eden od hudih očitkov pa govori o tem, da naj bi brežiški župan Vizjak v svoji občini podpiral tako imenovani “Črni les”. Po navedbah v pismu naj bi namreč s soglasjem direktorice Kostevčeve ena delavka brez izobrazbe, ki je bila na centru za socialno delo zaposlena preko javnih del, imela v stanovanju na Bizeljskem stare in osamljene ljudi, prenekateri pa naj bi ji zapustil tudi premoženje, hkrati pa naj bi prejemala osebni dohodek od države. Koliko je v pismu resnice in koliko natolcevanj, je težko ugibati. Vd. direktorica Marjetka Kostevc Zigante je bila ob našem poizvedovanju na službeni poti oziroma na predstavitvi novih programov, kot nam je povedala, in zato ni uspela odgovoriti na očitke, omenjene v pismu. Dejala je le, da očitek v zvezi s “Črnim lesom” ne drži, za ostale obrazložitve si bo vzela čas po povratku s službene poti. Na Zavodu za zaposlovanje so nam povedali, da Center za socialno delo Brežice koristi javne delavce. Javna dela jim odobrijo v skladu s kriteriji, imajo pa tudi nadzorno službo, ki kontrolira, če delavec res opravlja dela, za katera so ga zaposlili in vsako prijavo jemljejo resno. Raziskovalna pot nas je pripeljala tako na Okljukovo Goro, kjer naj bi imeli pri Kunejevih nastanjene stare ljudi, pa tudi na Bizeljsko, kjer v bloku biva Vlasta Najger. Povedala nam je, da ima v skladu z zakonom trenutno v oskrbi invalida, rade volje pa poskrbi tuch za znance ah sorodnike, potrebne pomoči. Še najbolj zgovoren in ogorčenje bil v zvezi z anonimnim pismom brežiški župan Andrej Vizjak, ki ne vidi nikakršne povezave med občino in Centrom za socialno delo. Center za socialno delo je državni zavod in je pod pristojnostjo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Glavni organ centra je svet zavoda, v katerem je v skladu z novo zakonodajo sedem članov, od tega le en predstavnik lokalne skupnosti, dva predstavnika zaposlenih, štiri sedeže pa imajo predstavniki vlade in med temi so kar trije Krčani. Od vsebine obtožb v pismu se Vizjak distancira; če pa so nepravilnosti, naj jih ministrstvo in ustrezne službe preverijo, pravi brežiški župan in dodaja, da gre za nepodprto in neosnovano povezavo občine in župana s centrom. Gre za politični konstrukt, saj je v teku ponovni razpis za imenovanje direktorice centra, pravi Vizjak, ki meni, da naj bi odprto pismo prišlo iz političnega kroga alternativne kandidatke iz vrst LDS. N.Č.C. Novi nadzorniki Radna - V Jutranjki Sevnica je bila skupščina družbe, na kateri so izvolili nov nadzorni svet, predlagane spremembe statuta na predlog uprave pa delničarji niso potrdili. Nov nadzorni svet je bilo potrebno izvoliti zaradi odstopnih izjav Marjana Rabiča in Mirjane Sulek, ki sta se kot predstavnika kapitala na lastno željo umaknila. Direktor Jutranjke Miha Rabič je na njuno mesto predlagal Slavico Mirt iz Jutranjke in sindikalnega sekretaija Marjana Urbanča. Urbanču je bilo sicer nenavadno in mimo Zakona o gospodarskih družbah, da bi v novem nadzornem svetu sedeli samo predstavniki interesov delavcev, na kar seveda niti delničarji niso pristali. V nov nadzorni svet so bili imenovani Marica Cizelj kot predstavnica interesov delavcev ter Rihard Jerebic iz RMN Ljubljana in Primož Pinoza iz Borzno posredniške hiše Ljubljana kot predstavnika interesov kapitala. Na dnevnem redu skupščine je bilo še glasovanje o spremembi statuta družbe, ki pa ga delničarji niso potrdili. Primož Pinoza je povedal, da delničaijem direktor Rabič ni znal pojasniti, za kaj gre v predlaganih spremembah, zato so jih zavrnili. Upravitelj prisilne poravnave Martin Drgan, ki na skupščini družbe ni bil prisoten, je za SavaGlas pojasnil, da se je predlog nanašal na reševanje Jutranjke, če bi se v prisilni poravnavi kdo od upnikov - morda država -odločil za dokapitalizacijo. Novi nadzornik Pinoza tudi ni seznanjen z namero o pripojitvi Jutranjke Naložbe iz Velenja k sevniški Jutranjki. Obvestilo o nameri je bilo 29. septembra poslano Okrožnemu sodišču Celje in Krško. Sodišče sklepa najbrž ne bo izdalo, saj ima uprava družbe, ki je v prisilni poravnavi, omejene pristojnosti. Nameravano, pripojitev bi moral obravnavati upniški odbor in ugotoviti, če takšno dejanje ne vpliva na poslabšanje položaja upnikov Jutranjke Sevnica. Upniški odbor po naših informacijah- sploh še ni konstituiran. Velenjska Jutranjka Naložbe je bila kot hčerinska družba sevniške Jutranjke lani ustanovljena z namenom, da bi na svoj račun prejela razvojna državna sredstva za realizacijo trgovinske mreže, pravi Martin Drgan. Po njegovem mnenju se s pripojitvijo situacija v podjetju bistveno ne bi spremenila. Upniki seveda ne vedo, če bi bila ta poteza res zgolj formalizem ah bi se skozi pripojitev velenjske hčere kot večinske lastnice Jutranjke iz godlje reševal direktor s svojimi delnicami, ki jih ima v tem podjetju. Miha Rabič bi najbolj verodostojno razložil, če je pripojitev del načrta finančne reorganizacije za prisilno poravnavo, a žal z novi-naiji ne komunicira. Novi nadzorniki pričakujejo, da bo uprava družbe čim prej sklicala sejo, na kateri bo izvedena primopredaja s starim nadzornim svetom. B.D. GOSPODARSTVO, KMETIJSTVO Kdo bo “osvojil” Dance? Krško - Že v prejšnji številki SavaGlasa smo na kratko zapisali, da se danska multinacionalka za proizvodnjo izolacijskih materialov Rockwool, ki ima podjetja v 14 državah s skupaj preko 7000 zaposlenimi, odloča ali bo svojo novo tovarno postavila v Sloveniji ali na Hrvaškem, v Krškem ali v Pazinu. V Krškem projekt vodi Franc Češnovar, ki je pohvalil angažiranost in sodelovanje direktorja Agencije za gospodarsko promocijo in tuje naložbe Mateja Kovača. Agencija, ki deluje pri gospodarskem ministrstvu, si je v pogovoru s predstavniki Rockwoola skupaj s Krčani ves čas prizadevala za novo tovarno izpostaviti prednosti lokacije v Krškem. Občina ponuja 10 ha že pripravljenega zemljišča ob tovarni Vipap, kjer je vsa potrebna infrastruktura od plina, železnice do stabilne električne oskrbe. Danci, ki so v septembru obiskali Krško, so Si lokacijo ponovno ogledali, v pogovoru pa razčistili nejasnosti. Ponudba za prodajo zemljišča v Krškem je že na Danskem. Franc Cešnovar ni prepričan v zmago Krškega, saj hrvaški konkurent Pazin ponuja istemu podjetju večje zemljišče in ugodnejšo ceno po m2. Strategija Rockvvoola je namreč, da običajno kupuje večji kompleks, kot ga potrebuje za prvo proizvodno enoto na novi lokaciji, ker se praviloma kasneje širi, je v pogajanjih izvedel Cešnovar. Občina Krško bi lahko Franc Cešnovar ponudila še dodatnih 11 hektarjev, ki pa danes nimajo statusa industrijskega zemljišča. Potreben bi bil postopek za spremembo in infrastrukturno opremljanje, kar bi zahtevalo precejšnja sredstva. Cešnovar meni, da bi Ministrstvo za gospodarstvo lahko pomagalo tako, kot pri širitvi Renaultove proizvodnje, za katero je namenilo stimulacijo v višini 10 odstotkov od vrednosti načrtovane investicije. Če bi na ministrstvu zmogli pogum za hitro odločitev, bi Danci gradili v Krškem, je s precejšnjo gotovostjo dejal Češnovar. Tako bi rešili problem brezposelnosti ob načrtovanem zaprtju Vidmove-ga obrata celuloze. Rocvvool bi namreč v prvi fazi zaposlil 200 delavcev, z možnostjo širitve proizvodnje pa kasneje še enkrat toliko. Medtem ko se v Sloveniji predstavniki države še vedno lahko izgovarjajo na povolilno (ne)pozicijo, ima Pazin za svojo ponudbo vse obljube gospodarskega ministra. Morda pa bi komu v Sloveniji celo ustrezalo, da tovarna izolacijskih materialov z Gorenjske ne dobi tekmeca v Krškem. Branka Dernovšek ffCp m Skupni podvig Izgradnja HE na spodnji Savi Holding Slovenske elektrarne organizira dva vodena ogleda gradbišča HE Boštanj, ki bosta v soboto, 6. novembra, in v soboto, 13. novembra, v času od 10. do 12. ure. Vabljeni! Minister za gospodarstvo dr. Matej Lahovnik je pred časom osebno sprejel na pogovor predstavnike danskega podjetja Rockvvool, ki so mu predstavili projekt načrtovane investicije. Minister takšno “greenfield” investicijo ocenjuje kot zelo primemo za Slovenijo, zato je vlada RS pripravila svojo ponudbo za podporo investiciji in z njo seznanila investitorja. Minister Lahovnik ve, da bodo Danci izbirali med dvema možnima lokacijama in pričakuje, da bo tudi Občina Krško z ustrezno ceno zemljišča pripomogla k bolj privlačni ponudbi. V Krškem o konkretnih številkah za m2 niso govorili, so pa povedali, da za 2 evra po kvadratu zemljišča ne morejo ponujati, kot naj bi po neuradnih podatkih to počeli na Hrvaškem za industrijsko cono v kraju med Pazinom in Labinom, ki jo ponujajo Rocwoolu. »Ne glede na to kaj počnemo, vedno smo nekje okoli pozitivne ničle ... pa se delamo iz dneva v dan več!« Od 0 do SO milijonar USB (letno!) »Če je tapeto meni, lahko uspe tudi vam.« Tom (Veliki Al) Schreifer Tom Schreiter je podjetnik, avtor knjig, predavatelj, lastnik ved podjetij (največje z 80 milijoni USD letnih prihodkov). Začel je pred 25. leti, praktično brez dolarja v žepu. Marketing, predvsem pa vedenje potrošnikov, razume v. dno duše. Na lastni koži je spoznal, kaj je potrebno narediti, da kupec določen izdelek kupi in da na koncu podjetje še narredi dobiček. Tom ve. kat se splača in zakaj. Ve, kdaj je pametno delati skupaj s nartncrii in kdaj se to ne obnese. Predvsem le Tom pravi eenii za iskanje dodatnih zaslužkov, ne glede na dejavnost In velikost podjetja. V Tomovih zgodbah (resničnih) se njegovo občinstvo vedno spozna. Na predavanju boste imeli občutek, da goved vam in o vašem podjetju,,Prepoznali se boste v njegovih zgodbah, hkrati pa boste dobili ideje za povečanje prodaje, ki jih boste začeli izvajati takoj po seminarju. Učite se na izkušnjah najboljših in poskrbite, da boste z veseljem prebirali izpiske, ki vam jih pošilja banka. Delajte manj in učinkoviteje. Program: • Kako povečati prodajo? • Kako prehiteti konkurenco? • Kako motivirati sebe in zaposlene? • Kako pripraviti boljše oglase od konkurence? • Kaj poudariti pri vaših izdelkih in storitvah? • Kako poiskati podjetja, ki bodo krila stroške ■ vašega marketinga? • Kako s pomočjo internega časopisa, seminarjev, prireditev, oglasov do več strank in večjega profita? • Kako prodati podjetje ali projekte, ki ste jih siti in vam ne prinašajo dobička? • Kako na internetu postaviti profitabilen posel? » Kako ugotoviti, kaj vaše stranke res želijo? • Konkretni odgovori na vprašanja poslušalcev! Seminar bo v četrtek, 4. novembra 2004, začetek ob 9.00 uri, konec ob 14.00 uri! Kraj; dvorana hotela Mons, Ljubljana. Cena za seminarje samo 29.990 SIT + DDV! Za prijavo pokličite go. Mojco na brezplačen telefon 080 1509! Lisac Lisac Dunajska 106,1000 Ljubljana / * *** ■—'V m* 0801509) www.oeltkial.com Letošnje investicije vredne skoraj 10 milijard Čatež ob Savi - V Termah Čatež so predstavili poslovne rezultate letošnjih prvih osmih mesecev poslovanja, generalni direktor Borut Mokrovič pa je napovedal naložbe, ki jih to naj večje slovensko zdravilišče načrtuje v prihodnjih mesecih. Letošnje investicije naj bi znašale okrog 10 milijard SIT, Denar je, kaj pa delovna mesta? Sevnica - Do 29. novembra imajo delodajalci v sev-niški občini čas, da se prijavijo na razpis za občinska sredstva, ki so namenjena za odpiranje novih delovnih mest. Na razdelitev čaka 12 milijonov SIT. Sevniška občina je v lanskem letu prvič rezervirala sredstva za odpiranje novih delovnih mest. Gre za pomoč obubožanemu gospodarstvu, ki mu občina subvencionira odpiranje novih delovnih mest. Višina subvencije znaša do 50 odstotkov bruto plače, ki jo določi delodajalec. Predmet razpisa je trajno odpiranje novih delovnih mest. Delodajalec je dolžan zaposliti osebo, ki je prijavljena kot brezposelna oseba na Zavodu za zaposlovanje v Sevnici. Pogoj je še, da mora biti novo delovno mesto ohranjeno vsaj dve leti po enoletnem prejemu pomoči, skupaj torej tri leta. Upravičencem se sofinancira do 10 brezposelnih oseb, ki jih delodajalec razporedi na nova delovna mesta, v poštev pa pride tudi samozaposlovanje. Na razpis se lahko prijavijo gospodarski subjekti ali pa obrtniki na območju Sevnice, ki so zaposlili osebo v času od lanskega 6. oktobra dalje. Prosilci morajo predložiti ustrezno dokumentacijo oziroma potrdila, vključno s tem, da se ne nahajajo v postopku prisilne poravnave ali v stečaju in da v ta namen še niso pridobili sredstev iz drugih virov. Lani se je na ta račun v občini zaposlilo 44 brezposelnih oseb, ki so dobile delo pri 23 zasebnikih oziroma podjetjih. N.Č.C. Spodbuda za prevzemnike kmetij Sevnica - Občina bo v šolskem letu 2004-2005 podelila največ pet štipendij za šolanje na kmetijskih, veterinarskih in vrtnarskih šolah od tretje do sedme stopnje strokovne izobrazbe. Za pridobitev štipendije lahko kandidirajo tisti dijaki in študenti kmetijskih strok iz občine Sevnica, ki bodo po končanem šolanju ostali in delali na domači kmetiji kot njeni bodoči prevzemniki. Kandidati, ki se potegujejo za štipendijo, morajo izpolniti vlogo, ki jo dobijo na občini, predložiti potrdilo o vpisu, izkaz učnega uspeha predhodnega šolskega leta, potrdilo Zavoda, za zaposlovanje o nepreje-manju oz. neupravičenosti do republiške štipendije, potrdilo o katastrskem dohodku lastnika kmetije za leto 2003 ter kopijo subvencijskih obrazcev A, B in C. Vloge za štipendije je potrebno oddati na občino Sevnica najkasneje do 30. oktobra. N.Č.C. Na Čatežu so že začeli graditi oziroma obnavljati zdraviliški hotel, z opremo bo investicija vredna 3 milijarde SIT, od tega je okrog 900 milijonov SIT sredstev iz strukturnih skladov evropske skupnosti. Nov hotel bo namenjen predvsem družinam; tako bo poleg 125 sob z 250 ležišči na voljo še 122 dodatnih ležišč, imel pa bo štiri etaže in mansardo, njegova površina bo okrog 4800 m2. Gradnja hotela s pripadajočim “wellness” in “spa” programom naj bi bila končana maja prihodnje leto. Za zadovoljevanje vseh potreb bi ob polni zasedenosti potrebovali 200 delavcev, sicer pa bo zunaj poletne sezone številka zanesljivo nižja. V Termah bodo prenovili tudi hotelski informacijski sistem, s čimer bo obveljalo pravilo enkratnega vnosa podatkov, k racionalizaciji pa naj bi pripomogla tudi standardizacija vseh storitev. Maja Nosan, pooblaščenka uprave, je z letošnjimi poslovnimi rezultati zadovoljna. Razveseljuje jih tudi podvojitev števila francoskih gostov v prvih osmih mesecih, kar je po njenem mnenju posledica prenovljenih spletnih strani, ki so sedaj dostopne tudi v francoščini. Pozitivno rast gostov beležijo še na nemškem trgu, kar je spodbudno za razliko od ostale Slovenije, kjer število nočitev nemških gostov že drugo leto zapored upada. V bližnjih Mokricah so že ob- novili kašče in golf klub, povečati pa nameravajo tudi število igrišč za golf (teh naj bi bilo v prihodnje 27), obnovili bodo še Hercegovo vilo in Logaijevo kočo. Kašče so zavarovane, zato bodo morali upoštevati prvotne gabaritne mere; en del bo preurejen v dvorano za sestanke in kongrese, drug del pa bo oblikovan kot depandansa mo-kriškega hotela. Sicer pa Terme gradijo tudi v Sarajevu, v Termah Didža, v katerih je čateško podjetje lastnik 90 odstotkov delnic. Gradnja zunanjega bazena z valovi, ki je večji od tistega v San Cityju, bazena nepravilnih oblik, toboganov in več kupol naj bi bila dokončana aprila prihodnje leto. Z evropsko banko za obnovo in razvoj se bodo pogajali tudi za sofinanciranje investicije, ki jo bodo nadaljevali z gradnjo hotela in bazenov. Širiti pa se nameravajo tudi v Portorožu; marino bodo povečali za dvakrat, zgradili bodo še City Marino in tri hotele. Gradnja, ki je težka milijardo in pol SIT, naj bi se pričela že letos, če bo sofinancirana iz evropskih skladov. Glede Sunčanega Hvara pa je Mokrovič dejal le, da so bib nedavno tam in posneb tamkajšnje stanje, o ponudbi term pa ni želel govoriti. Prav tako je le potrdil novico, da je prodal del svojih delnic v podjetju, govorice o znižanju plač zaposlenih pa je zanikal. M.K. Maja Nosan, Borut Mokrovič in Tomaž Mencinger, izvršni direktor za Istro V Rogaški Slatini so sredi meseca podebli priznanja in kristalne neptune v akciji “Naj kopališče 2004”. Največ glasov so prejele Terme Čatež, ki so se v sam vrh v kategoriji velikih termalnih kopališč povzpele z lanskega tretjega mesta. Drugo mesto je pripadlo lanskim zmagovalcem Naravnemu parku Terme 3000, Terme Olimia pa so z Aqualuno zasedle tretje mesto. Ob svetovnem dnevu kmetic Ljubljana - Slovenija obeležuje 15. oktober kot svetovni dan kmetic od leta 1998, lani pa so prvič pripravili tudi izbor kmetice leta, omenjeni naziv je pripadel Primorki Afri Prinčič. Zveza kmetic Slovenije je doslej obeležila dan kmetic na različne načine, s katerimi bi poudarila pomen in vlogo kmetice v družbi, vendar ni dosegla pričakovanega odziva. Ob tem je članica upravnega odbora pri Zvezi kmetic Slovenije Veronika Fabinc s Črnca pri Brežicah povedala, da se vendarle premika na bolje; v zadnjem času kmetice vedno več pozornosti posvečajo izobraževanju, ki je pre-raslo okvire raznik kuharskih in šivilskih tečajev, sedaj se računalniško opismenjujejo, učijo se tujih jezikov, da lahko na kmetiji sprejmejo tudi tuje goste, poudarek dajejo dopolnilnim dejavnostim na kmetiji ter osveščenosti in poznavanju osnovnih pravnih zadev, da bi se kmetice znale postaviti zase. Lani so se na Zvezi kmetic Slovenije odločili za vseslovensko akcijo “Izbor kmetice leta”, Posavje je imelo le eno predstavnico. Letos je bilo kandidatk 21, predlagala so jih Društva kmetic, ki so morala upoštevati določene kriterije; kandidatka mora biu kmetica, starostne omejitve ni, živeti in delati mora na kmetij1’ biti mora aktivna v društvu, njeno društvo pa mora biti član Zveze kmetic Slovenije, vsa slovenska društva namreč niso vključena v zvezo. Med letošnjimi kandidatkami sta bili tildi dve kmetic1 iz Posavja; Društvo kmetic Krško je predlagalo svojo predsednico Nuško Abram iz Kostanjevice na Krki, Društvo kmetic Brežice pa Mojco Krošelj iz Zg. Pohance. Častni naziv so dodeli 4J' letni Mariji Sedonja iz Tišine pri Murski Soboti. Svečana razglasitev je bila 15. oktobra v Ljubljani. J.K. ŠOLSTVO, ZDRAVSTVO Don Pierinove otroke greje ljubezen in nova fasada Razbor - Don Pierino Gelmini, ustanovitelj 230 komun, ki pomagajo mladim pri vrnitvi iz zasvojenosti v odgovorno, osvobojeno življenje, je v Kobilju na slovensko-madžarski meji odprl šesto slovensko komuno. Dan pred tem seje mudil na Razborju, kjer je edina dekliška komuna. Navdušen nad krajem in ljudmi si don Pierino želi preživeti del jeseni življenja prav na Razborju. Pater Karel Geržan in don Pierino Gelmini s prevajalcem Še preden so krajani in gostje do zadnjega kotička napolnili vaški dom, so ponehala sobotna deževja in naredil se je sončen jesenski dan. To je znamenje nečesa dobrega, je ugotovil oče skupnosti srečanje don Pierino Gelmini, ki je na Razborju vselej drag in dobrodošel gost. Tam se namreč nahajajo tudi njegovi otroci ljubezni, kot imenuje mlade ljudi, ki so se trdno odločili izviti se iz objema drog in najti pot nazaj v življenje. Na Razborju je trenutno sedem deklet, med njimi tako rosno mlada deklica, ki bi ji lažje prisodil igranje v peskovniku kot zlorabo drog. Sobotna priložnost je bila ena redkih, ko so dekleta smela iz doma in so skupaj s krajani in don Pierinom prisostvovala prireditvi, ki je bila nabita s čustvi in v kateri ni manjkalo ne solz ne smeha. Don Pierino bi moral blagosloviti staro šolo, v kateri bivajo dekleta in ki s pomočjo krškega Lyons kluba ter s pomočjo sredstev, zbranih na dobrodelnem koncertu, dobiva novo fasado s toplotno izolacijo. Ker dela še niso končana, je bil don Pierinov blagoslov namenjen obnovitvenim delom in prisrčnemu srečanju z ljudmi. Veliko zaslug za razborsko komuno nosi padre Karlo, kot je dejal don Pierino in patru Karlu podelil zlato medaljo, prejela pa sta jo tudi sevniški župan Janc in podžupan Te-raž, na presenečenje zbranih pa so brez nje ostali prizadevni krški “lionsi”. Temperamentni in karizmatični Italijan se je javno veselil zgodovinskega preloma, ko je dosegel, daje banka v Trevizu postala tudi etična ustanova. Na njegovo pobudo je 120 študentom odobrila štipendijo. Don Pierinove ustanove namreč pomagajo tudi zapuščenim otrokom - 25 tisoč jih je v domovih pod njegovim okriljem. Don Pierino ima tudi svojega posinovljenca, ki je star 7 let. Kot dojenčka mu ga je dala begunka, ki je vedela, da bi otrok ob njej umrl. Ker ni imel nobenih dokumentov, saj uradno sploh ni bil rojen, ga je don Pierino posvojil. Vsakokrat, ko se don vrne, ga sin pričaka na letališču z vencem orhidej. Mladi Razborjani so mu simbolično podarili kruh in belo ptico miru, ki jo je spustil na svobodo. Sicer pa je don Pierino navdušen nad Razborjem. Pravi, da ga ima rad kot svojo rojstno vas, očaran je nad pokrajino in nad ljudmi, ki tu živijo povezani, kar je pokazala udeležba na prireditvi in tudi program. Nastopili so tako šolarji OŠ Jurklošter kot upokojenska folklorna skupina z Razborja pa pevci z Razborja ter mladinski pevski zbor pod taktirko 80-letne dirigentke. Tudi don Pierino bo januarja dopolnil 80 let in bi rad malce izpregel. Takrat bo imel tudi več časa in nekaj bi ga rad prebil na Razborju. “Vesel bom, če bom lahko nekaj svojih zadnjih dni življenja prebil prav na Razborju”, je dejal don Pierino Gelmini. Dragi sodelavki Suzani Vahtarič ob rojstvu prvorojenke Karle iskreno čestitamo! Nada Černič Cvetanovski Novi “zoiseki” Čatež ob Savi - Tudi letos je sevniški Zavod za zaposlovanje izbral nove Zoisove štipendiste, generalni direktor Zavoda RS za zaposlovanje Jože Glazer pa jim je podelil certifikate. Letos jih je precej manj kot lani; 10 novih štipendistov prihaja iz brežiške občine, po 17 pa iz sevniške in krške občine. Razlogi za zmanjšano število prejemnikov štipendij je manj prijav oziroma manj šolajočih dijakov, so pa seveda tudi razlike med generacijami. Sicer pa je prejemnikov republiških štipendij v tem šolskem letu med dijaki zaenkrat 1281, 200 vlog pa na zavodu še rešujejo. Vse prisotne je pozdravil direktor območne službe Sevnica Anton Koren, sledil pa je pogovor s Zoisovim štipendistom Jonatanom Vinklerjem. Šlednji je Zoisovo štipendijo prejel med šolanjem v srednji tehnični šoli, nato pa se je preusmeril v drugi stroko. Študiral je namreč primerjalno književnost in za diplomsko nalogo obdelal češko literaturo, za kar je prejel tudi Prešernovo nagrado. Vinkler je iz iste tematike tudi magistriral, sedaj pa pripravlja še doktorat, kar je za mladeniča, ki še ni dopolnil 30 let, vsekakor velik dosežek. Na zavodu za zaposlovanje so se letos prvič odločili za takšno obliko predstavitev, kar bo 44 novim posavskim štipendistom zagotovo koristilo pri izbiri študija. Svečanost so zaključili z umetniškim programom. M.K. Sodelavci Radia Brežice, Radia Sevnica in SavaGlasa rojstva v porodnišnici brežice Rrajnčičeva Anja ■'' H posegali po rahlo futurističnih y |j tombinaciTklasifno telega to- • I k..,, < i | najnovejši Kopitamini kolekciji so pl-i&vM čil, vsa pa so skladno dopolnila obutev iz lesa, plute in usnja. M.K Za praznik odprli most Krmelj - S spominskim pohodom od Hinje do Gabrijel so Krmeljčani zaključili praznovanje krajevnega praznika. Na slovesnosti so podelili priznanja krajevne skupnosti, pred tem pa odprli most za pešce čez Hinjo. Krmeljčani si že nekaj časa prizadevajo, da bi obnovili most čez Hinjo v neposredni bližini tamkajšnje osnovne šole. Most počasi propada, poleg tega pa je zelo nevaren, saj nima hodnika ža pešce. Ker niso uspeli pridobiti dovoljenja za sanacijo starega, so v neposredni bližini zgradili most za pešce, ki bo varoval otroke na poti v šolo in iz nje. Dobrih 16 m dolg most z nadstreškom jih je veljal 7,5 milijona SIT. Dva milijona je prispevala občina, ostalo pa KS s pomočjo sponzorjev in krajanov, ki so pomagali pri izgradnji. V letošnjem letu so Krmeljčani financirali tudi javno razsvetljavo, obnovili streho na domu Svobode, sanirali strop in nabavili stole za dvorano. Ze v lanskem letu so začeli z izgradnjo kanalizacijskega omrežja v Gabrijelah, dokončali so drugo fazo vodovoda v dolžini 4 km. V prihodnjih dveh letih naj bi zgradili še sekundarni vod oz. povezavo z uporabniki. Doslej so za omenjeno vodovodno omrežje porabili že 110 milijonov SIT. To je velik zalogaj ob dejstvu, da v Krmelju nimajo krajevnega samoprispevka in da letni proračun KS znaša 12 mili- jonov SIT. Kljub skromnim finančnim sredstvom pa imajo v kraju obilo načrtov. Predsednik KS Janez Močan je prepričan, da bodo uspeli preplas-titi nekatere ceste, zgraditi pločnike, urediti kanalizacijo v Krmelju, zgraditi poslovno stanovanjski objekt ter rekreacijski center v sklopu rib-nika.Tudi knjižnico, ki se sedaj nahaja v kulturnem domu, nameravajo prestaviti v prostore nekdanje trgovine Media. Močan ne dvomi, da bodo izpeljali zastavljene cilje, saj z delom pomagajo številni krajani. Najzaslužnejšim so na proslavi ob krajevnem prazniku podelili priznanja. Prejeli so jih aktivistka RK Justi Flajs, nekdanja vodja lekarne in organizatorica pohodništva v kraju Silva Dobnik, ravnatelj OS Krmelj Rado Kostrevc, ki se aktivno vključuje tudi v življenje v kraju, ter trenerki^ krmeljskega judo kluba Olga Štirba in Ina Toropejava, ki sta s krmeljski-mi varovanci dosegli odlične rezultate. Med drugim imajo v Krmelju evropsko prvakinjo Tino Kukec, ki je na pravkar končanem svetovnem prvenstvu v judu osvojila sedmo mesto. Nada Černič Cvetanovski Igre brez ovir Brežice - V brežiškem “balonu” so potekale igre brez ovir z naslovom “Žanjemo, kar smo sejali”. Sportno-rekreativna akcija je namenjena druženju odraslih z motnjo v duševnem razvoju, glavno sporočilo iger pa seje glasilo “Odkrijte naše sposobnosti”. Sodelovalo je 180 tekmovalcev iz enajstih varstveno-delovnih centrov po Sloveniji, ki so se odzvali vabilu leskovškega varstveno delovnega centra. Namen športnih iger pa je bil tudi pritegniti ljudi k razmišljanju o pomoči ljudem s posebnimi potrebami. Obiskovalce so že na začetku prijetno razveselile glasbene predstave gojencev vseh treh varstveno-delovnih centrov iz Posavja. Viže znanih narodnozabavnih ansamblov so spremljali na bobnih, tamburinu, bučkah s semeni ali zgolj ploskanjem, s Konjic se ukvarja z vrtnarstvom in kmetijstvom nasploh, Mur-skosobočani pa so navdušili z živahnostjo. Ljubljančani, člani centra Tončke Hočevar, imajo v svojih vrstah tudi izjemnega tenorista, tekmovalci iz Šentjurja so se predstavili v ličnih uniformah-trenirkah. Zasavci iz Zagorja so se predstavili s pesmijo, podobno veseli pa so bili tudi Kranjčani, No- Tekmovalci so se pred igrami predstavili čimer so samouki glasbeniki ponovno dokazali svojo muzi-kalnost, harmonija tonov pa je bila tudi izvrsten uvod v igre. Te so bile sicer tekmovalne narave, čeprav zmagovalci niso bili proglašeni, namesto točk pa so delili jabolka. Pred samim začetkom iger so se tekmovalci tudi predstavili. Mariborčani, združeni v zavodu Polž, so se pohvalili z velikim številom članov, pa tudi prostornimi bivalnimi enotami, nazadnje so jih pridobili v Rušah. Enota centra iz Slovenskih vomeščani, Koprčani in goje0' ci jeseniškega centra Škrat. Glavni pokrovitelj iger, ki s° lani potekale v Tržiču, je bd Občina Brežice, s svojima P1'1-’, pevkoma pa sta sodelovali tu krška in sevniška občina, starS Bojana Zevnik in krški Euro sad. Tekmovalce in kakih 4 obiskovalcev je pozdravil brs žiški župan Andrej Vizjak, jim je zaželel čim več zaba^j igre pa sta spremljala tudi kis IZ LOKALNIH SKUPNOSTI za mlade Ekskurzija na Žalostno goro V torek, 5.oktobra, smo se učenci izbirnega predmeta verstva in etika odpravili na Žalostno goro nad Mokronogom. Tam nas je že čakal prijazen duhovnik. Na začetku nam je povedal, da je tukaj romarska cerkev. Potem nas je popoljal po poti mimo sedmih kapelic. Pri vsaki smo se ustavili in duhovnik nam je razložil, kaj pomenijo poslikave v kapelicah. Ta pot je peljala do kapele, kjer so bile svete štenge. Vsak izmed nas je šel po njih in to po kolenih, saj taka je navada. Stene na kapelici so bile poslikane. Nazadnje pa smo se odpravili še v cerkev. Na glavnem oltarju je bila upodobljena Marija z mrtvim Jezusom v naročju. Zato se tudi imenuje Žalostna gora. V cerkvi so bile čudovite freske. Potem nas je duhovnik popeljal v svojo klet, kjer nam je natočil sok in ponudil piškode. Zunaj nas je že čakal avtobus, da nas odpelje v šolo. Poslovili smo se od prijetnega duhovnika in odšli. Meni je bila ta ekskurzija zelo všeč, saj sem zvedela veliko novega. Lidija Orešnik, 7/9, OŠ Šentjanž Na plavalnem tečaju Septembra smo začeli s plavalnim tečajem. Z nami so bili trije učitelji. Takoj prvi dan smo morali pokazati svoje znanje v plavanju. Po sposobnostih posameznika so nas razdelili v tri skupine. Vsaka skupina je dobila svoje ime. Eni so tako bili orke, dragi morski psi in tretji sekirice. Učili smo se plavati, prav tako pa smo se tudi igrali in zabavali. Dnevi so hitro minevali. Prišel je zadnji dan. Vedeli smo, da je to dan testiranja. Vsi smo bili zelo uspešni. Za uspehe smo bili nagrajeni z zlatim, srebrnim ali bronastim delfinčkom. Stanko Kramer, 4.r„ OŠ Dobova Bili smo pravi planinci V soboto, 2. oktobra, smo se otroci iz vrtca v Koprivnici skupaj s starši odpravili na planinski izlet. Na rame smo oprtali nahrbtnike, v katerih smo imeli sendviče in sokove ter se izpred vrtca podali raziskovat njegovo okolico. Za prvo pot smo izbrali bližnji hrib na Velikem Dolu. Spoznali smo, da v teh gozdovih živijo takšni čudni medvedi, ki nam na drevesa obesijo bonbone in pod njimi pustijo ledeni čaj. Se bolj čudna pa je bila trava na cilju, v kateri namesto rožic rastejo kar lizike. Po zasluženi malici in počitku smo se z obroči in žogami malo poigrali, videli koze, ki smo jih tako prestrašili s kričanjem, da so kar pobegnile iz ograje. Naj večje veselje pa je bil psiček Čapi, ki se je z nami prijazno igral. Na koncu smo ugotovili, da smo bili res pravi planinci, saj smo prišli domov blatni in z malo mokrimi hlačami, ker smo hodih po rosni travi in pešpoteh, ne samo po asfaltu. Manca Kostevc Nova šola V Kapelah so zgradili novo šolo. Sola je lepe barve in velika. Ima veliko učnih prostorov. Imamo tudi novo knjižnico, v kateri si lahko sposodimo knjige za domače branje. Sola ima tudi športno dvorano in novo igrišče. V šoli so naše prijazne učiteljice, ki vedno skrbijo za nas učence. Ne smem pozabiti tudi na gospo Ireno, ker nas vedno postreže z jutranjo malico. Zelo mi je všeč naša nova šola, v katero rada hodim. Barbara Levak, 4. r„ PŠ Kapele Za smele zamisli in prave poteze Vaše poslovne poteze vam v NLB pomagamo dolgoročne investicijske kredite iz kreditne uresničiti z različnimi oblikami dolgoročnih linije Evropske investicijske banke. Ponudbo si tolarskih in deviznih kreditov za pravne osebe lahko ogledate na spletnem naslovu www.nlb.si. in zasebnike. Če se boste odločili za tolarski dolgoročni mikro kredit, vam ponujamo ugodno obrestno mero, prednost te oblike financiranja pa je tudi Preprostejši postopek odobritve. Med deviznimi krediti vam ponujamo ugodne devizne Vabimo vas, da se oglasite v poslovalnici NLB, kjer vam bodo naši poslovni skrbniki svetovali, katera oblika kreditiranja je za vas najugodnejša. Pričakujemo vas z veseljem, znanjem in zaupanjem. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Posavje - Krško rtcitu rsciKi NadaHalambek ”Ko sliko vidim, sem srečna!” Kljub temu, da sem likovna dela treh Halambekovih na razstavah spremljala krepko čez desetletje, so mož in sin ter med njima žena in mama Nada, naša sogovornica, bili kot zarečeno na vseh odprtjih nesporno skromni. Skromno se je odzvala tudi na moje povabilo: ”Jaz se še nisem nikomur odkrivala!”, je dejala vljudno in nelagodju. Nevsiljivo, z zanimanjem in tiho v množici sledi odprtjem in slikam. A sojo vselej odkrivale njene slike in barve na njih in - ker vse pride ob svojem času, je tu. Toplo me je sprejela, rekoč: ”Veliko sem razmišljala o svojem življenju, tole sedaj pa mi je kot izpit.” Skrbna rakica je mešane občutke pogladila s spomini: ”Moja starša sta bila Franc in Terezija Narobe, rodila sem se jima leta 1948 v brežiški bolnišnici, odraščala pa sem v Brežini in Brežicah. Po osnovni šoli sem leta 1968 naredila sprejemni izpit na Srednji šoli za oblikovanje v Ljubljani, ki je bila petletna in sem jo končala v Zagrebu na oddelku za plastično oblikovanje in sicer na odseku za notranjo arhitekturo in pohištvo. Med okoli 200 prijavljenimi sem bila med 32, ki so izpit naredili, dijake pa so razdelili v dva razreda. Učiteljski in razredni svet mi je podelil pohvalo za dobro učenje in vzorno vedenje in to je bila lepa zgodba, velika potrditev in velika sreča. Za nadaljevanje šolanja v Zagrebu sem se odločila preprosto zato, da sem bila bližje domu. Tam sem se v 2. letniku “našla” tudi z možem Ivanom.” Vseskozi je živela z željo, da bo študirala arhitekturo, naredila je izpit na fakulteti, vendar ji je usoda to hotenje preprečila: ”Ko mi je umrl očka, bila sva si zelo blizu, me je mama nagovorila naj ostanem doma. Našla mi je službo v Tovarni pohištva Brežice in ker mesta oblikovalca ni bilo, so me sprejeli na de- lovno mesto konstruktorja. V tovarni sem delala 36 let in prišla tudi do upokojitve. A srčne želje po arhitekturi še danes nisem prebolela, to neizpolnjeno hotenje me bo vedno spremljalo.” Najbrž tudi čas nekaj naredi iz neizpolnjenih želja, tako se mi je zdelo, ko se je odpirala in k času še to, da je starejši sin Željko diplomiral na arhitekturi. ”Ko sem dobila prvo plačo, sem jokala, pa ne od sreče, ker sem naredila izpite za fakulteto in je bil vpis tudi za mojega očka veliko veselje.” Pove, da je risala in barvala, odkar se zaveda. Pred kosilom, po večerji, kadar koli: "Slike so našle svoje razstavno mesto že v osnovni šoli. Prvi^me je nekako odkril gospod Škrabi, ki me je učil matematiko in likovni pouk, zadnje leto pa gospod Vlado Cedilnik. Sedaj je že več kot 20 let, od kar nas je našel naš prvi predsednik Bojan Horvatič, nas zbral in nas vključil v Likovno društvo Brežice. Tam sem se srečala s svojimi likovniki in mentorji - Cvetko Miloš, Vladom Cedilnikom, tudi Vladko Štovi-ček. S slikarskim ustvarjanjem kompenziram nikoli dokončano arhitekturno zgodbo. Z njimi mi je lepo - na kolonijah in ob skupinskem razstavljanju, kjer je na ogled naše skupno delo. Dolgo sem delala z oljnimi pasteli, sedaj pa delam samo olje na platno. Rada in zvečine rišem motive tihožitij in narave v živo, kjer sama “pograntam” sence, svetlobo in barve. Prerisano ni nikoli tako pristno doživeto.” Pokoj ji je prinesel spremembo v življenju. Začela je uživati v skupinski telovadbi in aerobiki, kar sama ne bi nikoli počela. Nadi je v oporo in podporo družinsko ustvarjanje, kjer se lahko pogovorijo, dopolnjujejo, so drag drugemu ocenjevalci, kljub temu da mož in sin potujeta na delo v Zagreb. Tja raziskovalno odko-lesari tudi sin Ivan, gimnazijec 3. letnika, s čimer skrbni mami privozi kilometre strahu in groze. Sedaj vsaj za okus vem(o), kdo so trije in še eden Halambekovi... Natja Jenko Sunčič —J RECEPT ZA VSAK DAM Špinačni žličniki Sestavine: 300 g špinače 2 žemlji 2 jajci malo mleka 2-4 žlice moke maslo, žajbelj parmezan Postopek: Špinačo očistimo in skuhamo v slanem kropu. Odcedimo vodo in špinačo sesekljamo na drobno. V posodi zmešamo sesekljano špinačo, žemlji, ki smo ju pred tem namočili v mleku, dve jajci in moko, da dobimo precej gosto maso. Špinačno maso z žlico oblikujemo v žličnike in kuhamo v slanem kropu. Ko priplavajo na površje, so kuhani. Zabelimo jih z maslom, v katerem smo po-cvrli žajbelj in izdatno potresemo s parmezanom. Solata z bučnimi semeni______________ Sestavine: 4 zreli paradižniki 1 zelena paprika 1 rdeča paprika bučno olje sol, vinski kis za pest praženih bučnih semen Postopek: Paradižnike očistimo in narežemo na ozke rezine. Papriki očistimo in narežemo prečno na ozke trakove. Solato začinimo z bučnim oljem, soljo in vinskim kisom. Dobro premešamo. Po • solati izdatno potresemo pražena bučna semena. Postrežemo ohlajeno. Palačinke z grozdjem Sestavine: 3 jajca gladka moka po potrebi mleko po potrebi malo soli 2 jedilni žlici olja olje za pečenje 6 jedilnih žlic kristalnega sladkorja 2,5 dl mleka pol zavitka praška za vaniljin puding 3 jedilne žlice sladke smetane Šilce vinjaka 40 dag grozdja sladkor v prahu za posip stepena smetana in čokoladni ostražki za okras Postopek: Cela jajca pomešamo z malo soli, oljem in toliko presejane moke, da dobimo zelo židko testo; po potrebi primešamo mleko, da nastane redko tekoče testo, ki naj počiva 20 minut. V ponvi močno segrejemo olje in spečemo tanke majhne palačinke; na toplem jih prihranimo. Grozdje operemo, odcedimo in jagode osmukamo. V ponvi karameliziramo sladkor, dolijemo tri četrtine mleka in gladko zmešamo. Prašek za puding pomešamo z ostalim mlekom, s tem povežemo omako in vmešamo vinjak. Ko se omaka nekoliko ohladi, vmešamo sladko smetano in grozdne jagode. Nadev porazdelimo po palačinkah, jih zložimo v trikotnike in serviramo na tople krožnike. Preden palačinke ponudimo, jih posipamo s sladkorjem v prahu, okrasimo s smetano in čokoladnimi ostražki. KULTURA SavaOts, 28.10.2004 Darilo rojstnemu mestu Krško - Oktobra pred 100 leti seje v Krškem rodil literarni zgodovinar, pesnik, prevajalec in pisec strokovne literature Alfonz Gspan. Čeprav se je družina v njegovem najzgodnejšem otroštvu preselila v Ljubljano, profesor Gspan rodnega mesta ni pozabil. Njegova bogata zasebna knjižnica skupaj s pohištvom je po volji Gspanove žene prešla v last Valvasorjeve knjižnice Krško. Mesto pa seje velikemu rojaku oddolžilo s postavitvijo spominskega obeležja. Žena Alfonza Gspana profesorica Nada Gspan Prašelj, slavistka, zgodovinarka, ger-manistka in bibliotekarka je kot edina dedinja bogate moževe knjižnice, ki obsega 2308 enot gradiva in 18 kosov pohištva, presodila, da bi ta zaklad moral ostati kot celota dostopen širši javnosti. Poklicala je direktorico Valvasorjeve knjižnice Krško Ido Merhar, če bi bila pripravljena prevzeti takšno darilo. Merharjeva, ki je kot študentka poslušala predavanja utemeljitelja sodobnega bibliotekarstva prof. Gspana, je bila ob ponudbi ganjena in ponosna. Na občinski svet je poslala pobudo, naj mesto 100- Ida Merhar in Nada Gspan Prašelj letnico Gspanovega rojstva oznani s postavitvijo spominskega obeležja na mestu, kjer je nekoč stala njegova rojstna hiša, danes pa je tam lepa secesijska hiša v lasti družine Dornik. Na občini so se na pobudo hitro odzvali in postavili spominsko obeležje v bližini Dor-nikove hiše, ki ga je župan Franci Bogovič pred dnevi odkril v prisotnosti Gspanovega sina in žene. Pred tem pa je bila v Dvorani v parku svečanost ob podpisu darilne pogodbe med Valvasorjevo knjižnico in Nado Gspan Prašelj, s katero po njeni smrti knjižnica prevzema dediščino, za katero bo začela pripravljati ustrezen prostor kot spominsko sobo Alfonza Gspana. “Jezik je največje bogastvo malega naroda in ljudje, ki svoje ustvarjalno življenje, posvetijo temu poslanstvu, so neprecenljivi”, je v zahvali ob darilu dejal krški župan. Branka Dernovšek Srečanje izbranih oktetov Slovenije Brežice - V brežiški Viteški dvorani je potekala tretja revija izbranih oktetov Slovenije, ki seje je udeležilo pet slovenskih oktetov in dva noneta. Koncert je organiziral Javni sklad za kulturne dejavnosti (JSKD), območna izpostava Brežice, udeležili pa so se ga tudi vodje območnih izpostav sklada iz Velenja, Novega mesta in Ribnice. Koncert je s tremi pesmimi, kot je že navada na revijah oktetov, odprl Oktet Adoramus iz Novega mesta, ki je v 13 letih nastopanja uspel zbrati že 240 nastopov. Med drugim je obiskal tudi Atene, dosedaj pa je izdal že dve zgoščenki. Na oder je nato pristopil logaški oktet, ki obstaja že 32. leto, doslej pa so nastopali že v Rusiji, na Nizozemskem, s svojimi predvsem ljudskimi pesmimi pa so razveselili tudi argentinske Slovence. Na predlanski reviji oktetov v Novem mestu so prejeli zlati žig. Prvi sklop oktetov je zaključila še osmerica pevcev, delavcev Termoelektrarne Šoštanj, ki so zbrani v oktetu TEŠ, med svoje največje dosežke pa uvrščajo gostovanje v Sankt Petersburgu pri ansamblu Glinka. Tudi oni so na novomeški reviji prejeli zlati žig. Maloštevilno občinstvo je navdušil tudi nastop noneta Brda iz Dobrovega, ki v svoji 18-letni zgodovini beleži 400 nastopov. Lani je kot edina slovenska skupina nastopil na evropskem festivalu vinskih pesmi, letos pa se bo udeležil mednarodnega zbo- rovskega festivala v Budimpešti. Bricem je sledil še ženski nonet Vitra iz Ribnice pod mentorstvom Bernarde Kogovšek. Deluje od leta 1974, sprva pa so ga sestavljale učenke višjih razredov tamkajšnje OŠ Franceta Prešerna. Pevci iz Litije in bližnjega Šmartnega so že 19 let zbrani v oktetu Valvazor, ki se je sprva imenoval litijski. Poslušalci so ostali prikovani na sedežih predvsem ob petju mladega solista, ki je novinec v oktetu, znanem po organizaciji božičnih koncertov in srečanj na gradu Bogen-šperk. Lani je oktet obiskal Kanado in ZDA. Koncert pa se je zaključil s petjem okrnjenega okteta iz Ribnice, ki se imenuje po znamenitem skladatelju, rojenem na tleh današnje Slovenije, Jacobbusu Gallusu. Ribniški Gallus slovi po izvedbah vzhodne pravoslavne pa tudi sakralne glasbe, eno izmed teh so izvedli tudi v Brežicah. Vsi udeleženci so za nastop na reviji iz rok Simone Rožman Strnad prejeli posebno priznanje Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in simbolično darilo, samo prireditev pa je spremljal tudi strokovni sodelavec sklada Marko Vatovec iz Ljubljane. Mojca Kosem slovenski dom ■■ naš drugi dom "Naj se politiki začno pogovarjati na drugi osnovi!” Slovenci na Hrvaškem skrbno in dosledno spremljajo vse, kar se dogaja v matični domovini in je povezano z njo. Predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem in SKPD Slovenski dom Zagreb Darko Šonc odgovarja na vprašanja o perečih dogodkih, ki vplivajo na življenje rojakov na Hrvaškem; o dolgoletnih mejnih morskih sporih, volilni glasovi rojakov žal niso pripomogli k izvolitvi Jožeta Avšiča v slovenski parlament, na vseslovenskem druženju članov šestih slovenskih društev pri Slovencih v Pulju so ugotovili, kako zelo so Slovenci razkropljeni po Hrvaškem, 3. decembra bo v gledališču Gavella v Zagrebu svečanost ob 75-letnici SKPD Slovenski dom Zagreb. Kdo j'e kriv za zdrahe? Na vprašanje, kako dolgoletne poletne in znova letošnje morske razprtije vplivajo na sobivanje Slovencev na Hrvaškem, je predsednik Darko Šonc znova poudaril, da ob vseh nastalih incidentih vrsto neugodnosti na svoji koži občutijo prav manjšine - tako slovenske na Hrvaškem kot hrvaške v Sloveniji, v predvolilnem obdobju v Sloveniji pa so se nizke strasti še toliko bolj vnele. "Politikom in politični eliti vedno znova poudarjam - začnite se pogovarjati resno in na drugih osnovah, na kulturni ravni. Mediji na Hrvaškem pa o tem poročajo v zelo negativnem tonu. Ni bilo pozitivnega mnenja medija. Kar koli se je novega zgodilo, hujše so bile reakcije. Na ulicah je bilo slišati veliko ostrine, kar je bilo za nas vse prej kot prijetno”, pravi predsednik Šonc in pričakuje več pozitivizma iz prispevka na Novi TV, kamor so ga povabili v oddajo, ki je po dogovoru potekala v pozitivnem vzdušju. Na Hrvaškem po volitvah brez Avšiča Poslanec v dosedanjem sklicu državnega zbora (DZ) Jože Avšič je bil tudi podpredsednik Komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu, po letošnjih oktobrskih volitvah v slovenski parlament pa so Slovenci na Hrvaškem žal ostali brez njegove zavzetosti za njihove probleme. Predsednik Šonc je ob tem dejal: ”Nam je zelo žal, tudi meni osebno, kajti bil je zanesljiva oseba in vez z nami in slovenskim parlamentom. Kadar sem prihajal v Ljubljano, je vselej organiziral in pripravil vse potrebno za sestanke. V DZ je bil aktiven, v času njegovega županovanja je občina Brežice postala pokroviteljica, ne finančna, pač pa moralna, Slovenskemu domu Zagreb, potem je ta vez žal usahnila. Sicer pa moramo tudi sedaj z novo garnituro dobro sodelovati. Slovenci na Hrvaškem imamo svoje stališče. Pravice Slovencev na Hrvaškem so namreč zapisane v ustavi. Torej, država mora zaščititi manjšine na Hrvaškem. Seveda pa je odvisno, kdo in kako deluje v DZ in komisijah.” Potrebno vseslovensko druženje Iz slovenskih društev v Zagrebu, Reki, Šibeniku, Splitu in Dubrovniku se je okoli 200 članov udeležilo vseslovenskega srečanja pri SKPD “Istra” Pulj z namenom, da se sestanejo na spoznavnem druženju ob petju slovenskih pesmi in plesu, ogledali pa so si tudi Pulj in arhipelag na Brionih. Sicer se srečujejo na svetih zveze in drugih sestankih, a so pogrešali takšno srečanje v sproščenem vzdušju. Pripravljali so ga dolgo, tokrat s pomočjo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ter ugotovili, kako potrebna so takšna druženja. SKPD “Istra” Pulj je staro pet let, člani so prizadevni in delovni, društvene prostore so dobili od Občine Pulj. 75-letnica Slovenskega doma V Slovenskem domu Zagreb so že v intenzivnih pripravah na slavnostno obeležitev obstoja in delovanja zagrebškega slovenskega društva, ki je najstarejše na Hrvaškem in v svetu. V ospredje bodo postavili rdečo nit “slovensko - hrvaške vezi” in sicer s poudarkom na izjemnem pomenu umetnosti in kul--turnih vezi, pa tudi kaj Slovenci pomenijo v tem kulturnem pros- toru. Osrednja prireditev bo potekala pod pokroviteljstvom predsednikov dr. Janeza Drnovška in Stjepana Mesiča. Sicer pa so zagrebški rojaki gostili izvrstni 60-članski PZ Matica iz Ljubljane; se odpravili na izlet v Radeče, si privoščili teoretično in praktično splavarjenje po Savi, bili so postreženi s splavarskim golažem in si ogledali najdebelejši kostanj v Sloveniji; v skrivnostni svet ptičjega petja pa jih je na zelo prijeten način v sliki in besedi popeljal dr. Tomi Trilar iz Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani (na fotografiji s predsednikom Darkom Šoncem). Natja Jenko Sunčič Dalmatinska pesem za dušo Brežice - Glasbena šola Brežice in njena vokalna skupina “Solzice” sta v goste povabili Klapo “Volat ” iz Pučišča na Braču (na fotografiji), obe skupini pa sta v farni cerkvi Sv. Lovrenca v Brežicah izjemno velikemu številu poslušalcev poklonili sijajne koncertne trenutke. Če zemlja pleše v tako čudovitih ritmih in če je glasba plemeniti most med narodi, je pevcem obeh skupin uspelo še veliko več - napolniti duha in pobožati vsa čutila. Klapa “Volat” je pričela s petjem 1995, vmes je doživela nekatere spremembe, letos pa jim je uspelo izdati zgoščenko. Goste so toplo pozdravili ravnatelj prof. Dragutin Križanič, dirigentka Marjetka Podgoršek Horžen v svojem in imenu Solzic, dekan g. Milan Kšela ter poslušalci, ki so z navdušenimi aplavzi izvabljali podaljške ob mediteranski glasbeni nostalgiji. N.J.S. napovedi 29. oktober Krško - Proslava ob dnevu reformacije, ob 19. uri, Dvorana v parku Šentjanž - Proslava ob prazniku KS Šentjanž, ob 18. uri, Kulturni dom 30. oktober Sevnica - koncert Trainstation, Jetrokill, ob 20. uri, prostori MSOS za Hotelom Ajdovec 10. november Krško - plesna predstava za otroke “Vila čira čara” v izvedbi plesnega foruma Čelje, ob 17. uri, Kulturni dom mm ROŽMAN INTERNET FOTOGRAFIJA Brezplačen program Mile na m sirarn www.foto-rozmn.si od malih mami do ictershn povcčav AKCIJA OKTOBER POVEČAVA 30X45cm REPORTAŽE, NASVETI... avtomobilizem jr feng shui a Audi A6 3.2 FSI QUATTRO Mala “osmica”. To je bila prva reakcija na novi A6. Toda to drži samo delno, ali pa še to ne. V teh nekaj mesecih si je nova Audijeva limuzina, ki ne skriva ambicij po prestižu visokega razreda, zgradila pov- kompromis med športnostjo kupeja in udobjem limuzine, novo podobo “šestice” pa ustvarja zlasti idejno nov, elegantno agresiven prednji del z veliko trapezasto masko motorja in ozkimi žarometi. sem svoj ugled. Z 12 cm več kot prej se novi A6 vidno dviga nad predhodnika in približuje največji hišni limuzini -A8, ki ji je v določenih elementih oblikovno, v tehničnem pogledu pa predvsem vsebinsko zelo blizu. Skladnost novih form, ki izražajo vzorno ravnovesje zunanjih mer, daje novemu A6 svojevrstno identiteto. Poudarja jo trendovski kupe-jevski zadek limuzine, ki išče Zmogljivosti: - najvišja hitrost 250 km/h - pospešek 0-100 km/h: 7,1 s - poraba po podatkih proizvajalca: 8,1/10,9/15,7 l/100km -testno povprečje: 10,8 1/100 Notranje udobje, oprema in prostornost sta povsem na ravni statusnega poslovnega razreda limuzin nad desetimi milijoni SIT. Voznikovo počutje poleg visoko kakovostnih sedežev, odlične ergonomije, približa zelo blizu popolnosti elektrika, ki pomika domala vse. Nemalo pa prispeva k temu tudi dobra preglednost in vodljivost ter kljub skoraj petim metrom dolžine tudi izjemna okretnost na ozkem manever-skem prostoru, predvsem pri parkiranju. Kdor je že sedel v večji “osmici”, bo v designu armaturne plošče in sredinskega dela z velikim ekranom, na katerem so pod nadzorom vse pomembnejše funkcije, odkril veliko skupnega. Posodobljen MMI - multimedijski elektronski sistem na sredinski konzoli, ki je za doplačilo, je dokaj enostaven in hitro razumljiv, tako daje dostop do navigacije, telefona ali glasbe in TV sprejemnika neproblematičen. Udobje potnikov zadaj zaradi nižje strehe ni čisto na enaki ravni kot spredaj, čeprav ga dviga vrhunska akustika in odlična zvočna izolacija. Vozniku je v zadovoljstvo tudi novi trikra-ki volanski obroč s srednjim delom, idejno enakim kot maska motorja. Seveda pa je poleg visokega čelu z novim, sodobnim 3,2-litr-skim šestvaljnikom 255 KM, ki se oglaša z izjemno uglajenim, vabljivim zvokom ter odzivna in že znana šeststopenjska Audijeva avtomatika, ki omogoča vsaj tri različne možnosti prestavljanja, pa tudi prav tako znani štirikolesni pogon Quat-tro, ki pod elektronskim nadzorom ESP zagotavlja zanesljivost in stabilnost vozila. Navdušuje predvsem motor s svojimi prepričljivimi zmogljivostmi. Audi A6 3.2 FSI Quattro ni družinsko vozilo, čeprav lahko s prostornim in prilagodlji- udobja in luksuzne opreme prestižnega pomena omembe vredna še tehnična vsebina na Motor: - bencinski šestvaljnik V 90° -FSI - prostornina: 3123 cm3 - največja moč: 255 KM (188 kW) - navor: 330 Nm pri 3250/min. vim prtljažnikom zadovolji tudi take potrebe, vendar ga osnovnih 12 milijonov in 400 tisoč SIT oddaljuje od takih namenov in uvršča tja kamor sodi; v reprezentančni razred poslovnih limuzin ob bok Mercedesu razreda E in BMW-ju serije 5. Torej v razred limuzin z izrazito statusno simboliko. Aleksander Krebelj Derma Art Trajno lasersko odstranjevanje kapilar poraščenosti in pigmentnih sprememb (07/49- 66-044, 031 681-401) Modnosti, ki vam jih ponujamo VIPL - laserskem kabinetu varno, strokovno in hitro odstranimo različne nevšečnosti oziroma kožne spremembe: - odstranjevanje motečih dlačic - odstranjevanje žilnih sprememb in kapilarna obrazu - odstranjevanje solarnih pigmentacij in starostnih lis - terapije glivično spremenjenih nohtov - odstranjevanje različnih virusnih izrastkov - fibromov na vratu in pod pazduho - učinkoviti tretmajiza aknasto kožo ~ fotoregeneracija kože in metode odstranjevanja gub Daniela Truden, www.dermaart.si wt®« m 117.4® MA iAPOU i^EŽSCi DN'SŠAMJ) SiWBOi Šola rocka / School of Rock The New York Times - igra Jacka Blacka je neznansko smešna, odlična. Njegova žareča komična energija bi ga morala uvrstiti med najbolj popularne filmske divjake. The wall Street Journal - ta zabaven film je nekaj posebnega in Jack Black je enostavno veličasten, epski zvezdnik. Entert ainment Weekly - odlična, zabavna, vesela rokenrol zgodba, otroci so neprecenljivi, igra Jacka Blacka pa najbolj smešna, kar smo jih letos videli. Good moming America - Jack Black ustvarja veselje, strast, celo nedolžnost rokenrola, skupina je enkratna, film prav tako. Troja / Troy V tem spektakularnem videnju Iliade Brad Pitt vzame meč in uresniči zelo močno interpretacijo znanega grškega vojščaka Ahila. Orlando Bloom in Diana Kruger igrata legendama ljubimca Parisa in lepo Heleno, zaradi katere se vojna tudi začne. Erič Bana je hrabri princ, ki se drzne zoperstaviti Ahilu. Peter OTool pa vlada Troji kot kralj Prijam. “V najboljši tradiciji filmov, kot sta. Gladiator in Pogumno srce, je Troja film v svoji najboljši izdaji!” Količinski popust/ Cheapter by the Dozen Mirni Tom Baker (Martin) dobi službo nogometnega trenerja v Chicagu. Selitev s podeželja v velemesto bi bila veliko lažja, če z ženo Mary ne bi imela kar dvanajst otrok. Čeprav najstarejša hči Anne ne živi več z njimi, so v primerjavi z drugimi družinami še vedno pravo pleme. Poleg tega pa bo Mary končno izdala knjigo, ki jo že dolgo piše, zato je potrebno razdeliti vse družinske obveznosti... Rubriko je pripravila: VIDEOTEKA STUDIO & NELI pri vodovodnem stolpu v Brežicah Značilnosti dobre lokacije (Nadaljevanje iz št. 116) Objekti, ki jih postavljamo za pospešitev pozitivnega energetskega toka: - fontane in na splošno umetne, postavljene vodne površine (pri projektiranju teh objektov je potrebno zagotoviti, da ne pomanjšujejo hiše; za hišo tlorisne površine lOm x lOm je neprimerno, da ima zraven olimpijski bazen); - eventuelne tople kopeli ali jacuzziji na prostem (potrebno je upoštevati, da so okrogle oblike); - vrtni okrasi, senčniki, hišice za ptice in podobno. Posebno pozornost je potrebno posvetiti položajem glede na reko, jezero ah cesto. V tem primem so nosilci pozitivne energije: - blage, meandrirajoče reke ali ceste podobnih oblik, - krožni toki prometa in sicer na mestih, kjer ni ostrih križanj različnih smeri. Značilnosti lokacij, ki prinašajo bogastvo oz. revščino Bogastvo: - hiša je na rahlo višjem položaju glede na okolico (nikakor ne na vrhu hriba ), - masiven, zaščitni hrib, stavba za hrbtom, - cesta s sprednje strani in potok oz. reka med zadnjo stranjo hiše in hribom, ki ščiti hrbet. Revščina: - izolirane stavbe in lokacije, - odsotnost zaščitnih naravnih ali umetnih objektov, - zaščita obstaja, vendar je grdega videza (nevzdrževane stavbe, hribi pod vplivom močne erozijske aktivnosti itd.), - odsotnost vodnih površin in pravih dohodnih poti, - voda je prisotna, vendar je umazana in močno onesnažena, - ovire s sprednje strani hiše (npr. vhod gleda v hrib ali bližjo steno). Se nekaj praktičnih nasvetov: - hiše na samem ne zagotavljajo napredka in razvoja, naj bo objekt v naselju; - objekt naj ne bo prevelik glede na število stanovalcev; razkazovanje moči in bogastva ni v duhu doktrine; zdi se, da prevelik prostor za majhno število stanovalcev povzroča odtujenost; po načelih doktrine je skromnost (ne revščina) vrlina. V naslednjem prispevku bomo pričeli z analizo notranje ureditve objekta. Nadaljevanje sledi v 120. ševilki SavaGlasa. Za vprašanja lahko pokličete od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure na tel. št. 07/49-63-091. Goran Ledič moda Vrnimo se k trenutnim trendom jeseni 2004. Kaj je absolutni “must have” te sezone? Tvid! Tvid ima zgodovino, kot vsaka reč v modnem svetu. Izhaja iz Velike Britanije, uporabljal se je kot “countrywear”. Konec 19. stoletja je prišel na modne brvi. Slavo mu je prinesla Coco Chanel. Kostimi iz tvida so doživeli v 50 in 60 letih velik uspeh in ne moremo trditi, da danes niso več modemi. Nasprotno, to sezono prihaja tvid v modo še veliko bolj zvez; z novimi kroji, naj gre za hlače, krilo ali plašč, v novih barvah, kot so roza, črno-bela in naravna, pa tudi v kombinaciji z drugimi materiali, kot so jeans, svila, šifon. Tvid je mogoče kombinirati tudi z modnimi dodatki, kot so lepe ogrlice in pasovi. Skratka - tvid je v modnem svetu to sezono “zakon”. ŠPORT jubileji Telovadna akademija ob 100-letnici Brežice - Telovadno društvo Sokol Brežice je v petek obeležilo 100-letnico delovanja, ki so jo s svojim prihodom počastili Miroslav in Zdenka Cerar, Jelica Vazzaz in mnogi ugledniki, med njimi tudi strokovni delavci Brodnik, Marin in Urbanc. Prišlo pa je tudi več potomcev ustanoviteljev brežiškega društva Josipa Uršiča in Josipa Vorija ter Ignaca Poljanška. Ob tej priložnosti so v društvu izdali katalog, ki je dopolnjena izdaja tistega izpred desetih let, ko je društvo praznovalo 90. rojstni dan. Ob tem so se v društvu razveselili še ene pridobitve, čisto novega prapor-ja, ki ga je razvil Miloš Poljanšek, Ignačev vnuk. Star prapor je namreč že dolgo v muzeju za stekleno vitrino. Mimica Avsec, predsednica brežiških Sokolov, je prisotne spomnila na dogajanja prejšnjega stoletja, ki so usodno vplivala na razvoj društva, sama ga sooblikuje od leta 1957. V prvotnem Sokolu je delovala inteligenca, pa tudi kmečka in delavska mladina ter odrasli, člani uprave in vodniki, zadnji od teh je bil denimo Josip Zdolšek, ki je imel tudi najdaljši staž. Med 2. svetovno vojno so bili člani Sokola prvi izgnani, mnogi pa so šli tudi v partizane. Po vojni je bil Sokol razpuščen, nastala so popularna fizkulturna društva, leta 1950 pa društvo Partizan, ki je vključevalo pravzaprav vse športe. Marija Veble je imela takrat in ima tudi še danes pomembno vlogo pri vzgoji naraščaja, nekoliko kasneje, leta ’66 pa se je vanj vključil tudi Jože Senica. Začetek sedemdesetih je bil za klub trofejen, saj so takrat prvič organizirali tekmovanje republiškega ranga v športni gimnastiki. Po osamosvojitvi so organizirali srečanja s Sokoli iz Zagreba in Košič, kar so leta ’94 kronali s preimenovanjem društva v Telovadno društvo Sokol Brežice. Višek svojega delovanja so dosegli leta ’99 z nastopom v Clevelandu, njihovi tekmovalci Klemen Križ- Mladi brežiški “sokoli” med nastopom man, Kaja Galič in drugi pa sodijo v sam slovenski vrh. Razvitju praporja je sledil telovadni nastop članov brežiškega Sokola, ki je bil nadvse privlačen predvsem ženskemu delu publike, svoje veščine pa so prikazali tudi brežiški dijaki in dijakinje ter mladi sokoli v rdeče-modrih trenirkah pod “taktirko” Elice Tom-še. Navdušili so tudi člani in članice Sokola, ki so svoje vaje na vzmetni ponjavi, parterju, preskoku, nekateri pa še na orodjih opravili z odliko, nič manj pohvale pa ni požela tudi vaja v parih in živa slika na koncu. Za poslastico pa sta poskrbela še mladinska reprezen-. tanta Slovenije, ki sta svoj zahtevni nastop na konju z ročaji in enovišinski bradlji opravila zelo rutinirano. Po koncu prireditve so v posavskem muzeju odprli še sokolsko razstavo, ki bo na ogled do 28. novembra. Mojca Kosem Na turnirju tudi Brglez, Božič, Ostrelič Brežice - V soboto je v brežiški športni dvorani Rokometni klub Brežice obeležil 50-letnico svojega delovanja. Ob tej priložnosti so v klubu pripravili rokometni turnir veteranov, predtem pa so si obiskovalci ogledali še tekmo mlajših upov brežiškega rokometa. Obiskovalci so si takoj ob vhodu lahko ogledali razstavo fotografij, pokalov in plaket iz arhiva Rokometnega kluba Brežice od ustanovitve dalje. Ideja za ustanovitev kluba je nastala daljnega leta 1953, udejanjila pa se je že naslednje leto. Klub je sicer do leta 1970 deloval pod okriljem društva Partizan, kljub temu pa je že takrat v moški konkurenci dosegel uspehe v štajerski conski ligi. Leta 1971, leto pa ustanovitvi povsem samostojnega kluba, je brežiški rokomet dosegel svoj vrhunec, takrat se je namreč ženska ekipa uvrstila v zvezno ligo. V sezoni 1971/72 so tudi rokometaši dosegli svoj največji uspeh - 2. mesto v republiški konkurenci. Čez dve leti je v ligi nastopala že pomlajena ekipa. To in še marsikaj je povedal Stane Tomše, predsed- nik brežiškega kluba, ki se mu menda obetajo boljši časi. To je potrdil tudi brežiški župan Andrej Vizjak, ki je obljubil 12 milijonov SIT za obnovo tal v športni dvorani. Vizjak je še dejal, da rokomet, pa tudi sokolska gimnastika, predstavljata mladostni potencial mesta, ki je nekdaj nekaj pomenil tudi v jugoslovanskem merilu. Zato upa, da bo mlada generacija vrnila ugled in položaj brežiškemu rokometu. Abraham brežiškega kluba je počastil tudi sekretar Rokometne zveze Slovenije Leopold Kalin, kije spomnil na velika imena brežiškega rokometa, Dušana Božiča, Vlada Brgleza, Staneta Ostreliča, predsedniku kluba pa je podaril slavnostno plaketo. Sledil je še najbolj zanimiv del praznovanja, turnir, na katerem so se po- Prva tekma med starejšimi veterani in superveterani, ki so jo dobili slednji z 17:11. tajski boks Spet medalja Praga - V češki prestolnici je potekalo evropsko prvenstvo v tajskem boksu, ki so se ga udeležili tudi slovenski tekmovalci in domov prinesli pet medalj. Krčan Rožle Jazbinšek je v kategoriji do 75 kg osvojil bron. V četrtfinalu je suvereno premagal Angleža Ver-neya, v naslednjem krogu pa je moral zapustiti ring sklonjene glave, saj mu je Italijan Siciliani pripravil presenečenje takoj v začetku dvoboja. Sodniki so tesno zmago s 3:2 dosodili Italijanu. ples Tokrat zmagovalca Bjelovar - V soboto seje odvijal mednarodni plesni turnir, ki se gaje udeležil tudi plesni par Plesnega kluba Lukec Krško Luka Vodlan in Amadeja Plevel. Ponovno sta blestela v obeh zvrsteh plesov, tokrat tudi z novimi oblekami. V kategoriji mladincev sta suvereno zmagala v standardnih plesih. V latinsko ameriških plesih sta tudi dobro odplesala ter dobila kar 14 prvih mest od možnih 25. tenis Živa uspešna Ljubljana - Tudi letos je Teniška zveza Slovenije povabila najboljše igralke in igralce iz posameznih starostnih kategorij na zaključni (masters) turnir. V kategoriji deklet do J 8 let seje turnirja udeležila tudi Živa Založnik, ki se je prebila v polfinale, kjer jo je ustavila kasnejša zmagovalka Taja Mohorčič. Po velikem uspehu na mastersu do 18 let je Živi Založnik, ki je zaključila zelo uspešno sezono, uspel še preboj na članski masters.V kategoriji do 12 let pa je to uspelo tudi Hani Umek, obe pa sta turnir zaključili v prvem krogu. merili superveterani, starejši veterani, mlajši veterani in najmlajši ciciveterani ter dve ženski ekipi starejše in mlajše veteranke. Med moškimi so slavili mlajši veterani, ki so v finalu premagali še izredno vitalne superveterane, med ženskimi ekipami pa so slavile starejše. Obiskovalci so bili zelo nav- dušeni nad predstavo super-veteranov, ki so imeli v svojih vrstah Brgleza, Božiča, Ostreliča, Poldeta Rovana, tekme je spremljal tudi Marijan Gorišek. Obiskovalci pa so med polčasi lahko sodelovali v nagradni igri, ko so poskušali zadeti vrata Gorazda Škofa (le na panoju). rokomet Oločilne zadnje sekunde Dobova - V soboto je bilo v dobovski dvorani prav peklensko, tudi zaradi “čudnih” sodniških odločitev (skoraj dve minuti so domačini igrali le s tremi igralci). Dobovčani so ves čas lovili zaostanek za ekipo iz Velike Nedelje, ki je polnila dobovsko mrežo s topovskimi streli zunanjih igralcev, pa tudi lepimi preigravanji na črti. Dobovski igralci imajo za preboj v 1A ligo v prihodnosti velik potencial, če jih le ne bodo izdali živci in izgredi navijačev.' Svojo zrelost so pokazali z izenačenjem v zadnjih sekundah, potem ko je imela celo srečanje gostujoča ekipa veliko prednost, največjo za 9 golov. Zelo sta se izkazala zunanji igralec s topovsko desnico Klemen Cehte ter mojster preigravanj Toni Canžer. Taje tudi odločil srečanje (končni rezultat 39:39), odličen gostujoči vratar je bil ob večini njegovih strelov nemočen. ^7 CVETLIČNI ARAN ČERNELČEVA 9, 8250 BREŽICE i TEL.: 07/49-61-090, 07/49-93-240 | FAX: 07/49-93-241 1 GSM: 041/619-455 f? POGREBNE STORITVE Delovni čas: 7.00 -19.00 ob sobotah; 8.00 -13.00 nedelje in prazniki zaprto strelstvo Velik uspeh Vesne Kržan Plzen - Brežiška strelka z zračno pištolo Vesna Kržan se je s svetovnega univerzitetnega prvenstva v češkem Plznu vrnila kar z dvema odličjema. V dramatičnem petkovem finalu posameznic seje s 5. mesta prebila na 3., bronasto kolajno pa je osvojila še na sobotnem ekipnem tekmovanju. V petek si je Kržanova kljub dvema, zanjo neobičajnima napakama, ko je obakrat zadela zgolj sedmico, s 373 krogi zagotovila nastop v večernem finalu najboljše osmerice, kjer jo je čakalo še deset strelov. V boju z živci in časom je pokazala svojo pravo vrednost in se z zadetimi 98,6 kroga prebila do brona. “Ker smo bile v boju za 3. mesto kar štiri tekmovalke ves čas povsem izenačene, je o odličju odločal prav zadnji strel,” je po vrnitvi s Češke povedala presrečna Vesna Kržan. V ekipnem delu, v katerem sta za slovensko univerzitetno reprezentanco poleg Kržanove nastopili še Nataša Marinček iz Ljubljane in Špela Mušič iz Trzina, so naša dekleta za srebrom na 3. mestu zaostala za vsega tri kroge. Enak uspeh je pripadel tudi slovenskim fantom v streljanju z zračno puško. To je bila “smetana na torti” ob praznovanju brežiškega občinskega praznika, ki sta ga že prej s svojim dosežkom za knjigo rekordov primemo počastila Ferenčakov in Kranjčev Robert. Poslovanje z nepremičninami Jožef Kos, s.p., CKŽ 132a, Krško H V Nakupovalnem centru Mercatorja v Krškem na Cesti krških žrtev 132 a (za frizerskim salonom, skupni vhod s čistilnico! praviloma vsak delovni dan med 8. in 11. uro ali kadarkoli po predhodnem telefonskem dogovoru - telefon: 07/49-05-980, 041-689-445, fax: 07/49-05-981 Našo ponudbo lahko spremljate tudi na spletni strani: www.nepremicninekos-krsko.si POSREDUJEMO PRI PRODAJI IN ODDAJI NASLEDNJIH NEPREMIČNIN: NADOMESTNA GRADNJA, ZAZIDLJIVA ZEMLJIŠČA OBČINA KRŠKO 1. ZDOLE: prodamo stanovanjsko hišo uporabne površine 190 rr>2. V prvi etaži ima poleg pomožnih prostorov sobo in kopalnico z masažno kadjo, v medetaži kuhinjo in dnevno sobo, v nadstropju dve spalnici, podstrešje je možno uporabiti, vendar ni dokončano. Objekt je zgrajen leta 1985. Cena je 140.000 EUR. STANOVANJSKE IN STANOVANJSKO POSLOVNE HIŠE OBČINA BREŽICE 1. DOBOVA: prodamo dvostanovanjsko hišo (eno stanovanje cca 100 m2), parcelo cca 700 m2 in nedokončano garažo. Leto gradnje: 1960. Cena je 120.000 EUR. 2. VELIKE MALENCE: prodamo stanovanjsko stavbo cca 60 m2 z vsemi priključki razen vode (kapnica) in zemljišči v skupni izmeri 3997 m2 za ceno 50.000 EUR. Leto obnove: 1999. OBČINA KRŠKO 1. BRESTANICA: prodamo dvostanovanjsko hišo z vsemi priključki in CK v velikosti 424 m2 ter travnikom v izmeri 2620-m2. Leto gradnje: 1955. Cena 102.300 EUR. 2. KOSTANJEVICA NA KRKI, Dolšce: prodamo domačijo z gozdom in travnikom v izmeri 9593 m2. Leto gradnje: 1950. Cena je 20.000 EUR. 3. RAKA, CENTER: prodamo starejšo hišo, primerno za poslovno dejavnost, v velikosti 147 m2, potrebno temeljite prenove ali za nadomestno gradnjo. Leto izgradnje: 1915. Cena je 13.350 EUR. OBČINA SEVNICA 1. DOLENJI BOŠTANJ: prodamo starejšo hišo v izmeri cca 70 m2 ob reki Mirni z vsemi priključki, primerno predvsem za nadomestno gradnjo. Leto izgradnje: 1936. Cena 12.500 EUR. 2. BOŠTANJ: prodamo samostojno enostanovanjsko hišo tlorisa 98 m2 (uporabna površina cca 196 m2) s parcelo v velikosti 549 m2, zgrajeno leta 1981. Cena je 21.500.000 SIT. STANOVANJA OBČINA KRŠKO 1. BRESTANICA: prodamo trisobno stanovanje v Elektrarniški v izmeri 96,35 m2 (bivalna površina 71,75 m21. Stanovanje je v celoti prenovljeno in ima vse priključke. Leto izgradnje: 1950. Cena 41.180 EUR. 2. BRESTANICA, SUTNA: prodamo dvosobno manjše stanovanje v izmeri cca 50 m2 z vsemi priključki, brez CK, potrebno adaptacije. Leto izgradnje pred 1850. Cena je 1.600.000 SIT. 3. KRŠKO: prodamo ali oddamo v najem enosobno opremljeno in obnovljeno stanovanje velikosti 36 m2, zgrajeno leta 1985. Cena je 1.000 EUR/m2. Najemnina 200 EUR/mesec in stroški. OBČINA BREŽICE 2. BREŽICE, CENTER: prodamo dvosobno meščansko stanovanje v izmeri 64,75 m2. Leto obnove 2000. Cena je 60.000 EUR. KMETIJE, ZEMLJIŠČA OBČINA BREŽICE 1. STARA VAS (pri Bizeljskem): prodamo manjši gozd (mlada bukev! v izmeri 5.366 m2. Cena 2.550 EUR. OBČINA KRŠKO 1. SENOVO: prodamo tri parcele, od katerih naj bi dve v izmeri 1076 +1274 m2 postali s spremembo prostorskega plana občine zazidljivi, ter kmetijsko zemljišče v izmeri 661 m2. Cena za prvi je od 12 dol5 EUR/m2, za tretjo pa 2 EUR/m2. 2. MALI KAMEN: prodamo zemljišča manjše nekdanje kmetije na lepi legi, ki jo predstavlja solastniški delež do 2/3 travnikov in gozda v skupni izmeri 11.402 m2. Cena je 750.000 SIT. 3. MALI KAMEN: prodamo del preostale kmetije, ki ima stanovanjsko stavbo v izmeri 46 m2 (leto gradnje ni znano, vendar pred letom 1900, dvorišče 404 m2, dvorišče 316 m2, gospodarsko poslopje 68 m2 in pašnik 1061 m2. Cena za vse skupaj znaša 2.500.000 SIT. OPOMBA: Vse cene, navedene v EUR, se preračunavajo v SIT po tečaju, določenem v posredniški pogodbi na dan plačila nepremičnine. KRONIKA Sava Glas, 28.10.2004 Kaprun na sevniški progi? Jelovec - Potniški vlak, ki je vozil na relaciji Sevnica - Novo mesto se je zaradi skal, ki so se zrušile na železniško progo za predorom v Boštanju, zaletel. Prišlo je do požara. Na izredno nedostopnem terenu je bilo treba rešiti 15 potnikov. Vse seje srečno izteklo, saj je šlo le za vajo v sklopu aktivnosti v mesecu varstva pred požari. Gasilska zveza (GZ) Sevnica je v sodelovanju z gasilskimi društvi in občinskim štabom za civilno zaščito (CZ) izpeljala operativno taktično vajo zaščite in reševanja v predoru Poddobje na železniški progi Boštanj -Tržišče. Predor je dolg 193 m, dostop pa je možen le po železnici ali preko reke Mirne. Vaja se je začela s predpostavko, da je vlak trčil v plaz oz. v skale, ki so se usule na železniško progo. Vlak je ostal v predoru. Prišlo je do požara na strojnem delu, ki seje razširil na potniško kompozicijo.V simulaciji nesreče je bilo predvideno gašenje in reševanje 15 potnikov, ki so bili poškodovani in pogrešani v zadimljenem tunelu. Strojevodja je o nesreči obvestil železniško postajo v Sevnici, prometnik pa za tem Regijski center Krško in zahteval pomoč operativnih enot. Hkrati je obvestil pristojne službe na železnici. Regijski center pa je najprej obvestil dežurnega sevniškega gasilca in policijo. Kmalu za tem so ! začele tuliti sirene, aktivirana . je bila operativna gasilska eno- h ta s tehničnimi vozili, za tem so bili obveščeni še boštanj ski t gasilci, zdravstveni dom, zaradi evakuacije potnikov in odstranjevanja posledic nesreče pa še prostovoljna gasilska društva Tržišče, Studenec, Breg in Veliki Cirnik. Sklican je bil štab CZ, ki je bil zadolžen za organizacijo dodatnih nosil, postavitev šotora in podobno. Zaradi nedostopnosti terena - do kraja nesreče, ki so ga učinkovito zadimili, je bilo namreč moč priti le po železnici ali preko Mirne - so morali preko Mirne zgraditi most. Gasilci so z dihalnimi aparati in svetilkami gasili požar v tunelu, drugi so reševali in prenašali potnike, pomagali pri transportu. Za reševanje z dihalnimi aparati so porabili kar 25 jeklenk, pri reševanju pa je pomagalo 56 gasilcev. Planinci so na bližnjem travniku postavili šotor za ranjence in po dveh urah je bilo reševanje končano. Poveljnik GZ Sevnica Milan Kajič ocenjuje, da je vaja - z nekaj pomanjkljivostmi - do- Gasilska vaja bro uspela, čeprav se ekipa prve pomoči pri občinskem štabu CZ sploh ni odzvala klicem na pomoč. Vaja sama pa je opozorila na problem reševanja na težko dostopnih terenih. V spominu še kako živi železniška nesreča v Kaprunu. Tudi železniška proga Sevnica-Trebnje, ki je skupaj dolga 12,7 km, na njej pa je kar pet predorov v skupi dolžini slabega km, je zelo problematična. Prvič zato, ker so štirje predori daljši od 100 m, najdaljši meri kar 314 m. Trije predori so dostopni z večjo reševalno opremo samo po železnici. Več kot 50 odstotkov omenjene trase je nedostopne za gasilska vozila. Več kot 70 odstotkov proge poteka pod hribovitim področjem, ki predstavlja potencialno nevarnost za rušenje plazov. V vseh predorih bi gasilske intervencije zahtevale ustrezno tehniko, kot so dihalne naprave, oprema za osvetlitev in agregati za prezračevanje. Hribovito območje pa predstavlja oviro in težavo tudi pri vodenju, obveščanju in alarmiranju ustreznih enot za zaščito in reševanje, saj tudi klasične telekomunikacije, kot so mobilni telefoni, v tej dolini obmolknejo. Nada Černič Cvetanovski Potresi na Dobovškem Dobova - V zadnjih dneh so se v okolici Brežic, natančneje na področju Dobove in bližnje okolice dvakrat stresla tla, ki so preplašila tamkajšnje prebivalce. Na Uradu za seizmologijo RS zatrjujejo, da takšni manjši potresi niso nič nenavadnega, tudi niso povezani z nuklearko, in jih v naprej ni mogoče napovedati. ' Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so v zadnjih štirinajstih dneh zabeležili dva potresna sunka. Po prvih podatkih je bilo žarišče prvega potresa 7 km vzhodno od Brežic, preliminarno ocenjena magnituda je bila 1,8, čutili pa so ga prebivalci Dobove in okoliških vasi. Podobno se je na istem območju dogajalo nekaj dni kasneje, prav tako Pozno zvečer. Takrat so seizmografi zabeležili zmeren potresni sunek, katerega žarišče je bilo 6 km jugovzhodno od Brežic, preliminarno ^ ocenjena niagnituda pa 1,5. Čutili so ga Prebivalci Dobove in okoliških naselij. Zakaj prihaja do omenjenih potresnih sunkov, ki so kljub majhni jakosti preplašili tamkajšnje prebivalce, so povedni z nuklearko, in ali se bodo ('a na tem območju še tresla, je v°dja sektorja za seizmologijo 111 geologijo na Uradu za seizmologijo Mladen Živčič tako-*e pojasnil: “Na področju Bre-?1ško-krškega polja imamo ,tlrežo štirih potresnih opazo-'jnlnic, ki redno spremljajo ak-lvnosti na tem področju. Za *adnje potrese lahko povemo, a gre za običajno potresno aktivnost, za navaden naravni pojav, kot sta dež ali sneg, le da se bolj poredko dogajajo in jih ni mogoče napovedati.” Sicer pa so potresi na tem področju pričakovani, pravi Živčič, v prejšnjem stoletju jih je bilo več, tudi močnejših, omenil je tistega iz leta 1917, 29. januarja, seizmologi ga imenujejo “brežiški potres”, ki je v Brežicah povzročil kar precej škode. Temu so sledili potresi leta 1924, 1928, leta 1953 je bil močnejši potres z intenziteto 7. stopnje po evropski 'makroseiz-mični lestvici na področju Krškega. “Tako lahko v povprečju na 50 let na tem področju pričakujemo potres intenzitete 7, enkrat v stoletju pa tudi potres intenzitete 8,” je povedal Živčič in dodal, “zadnji potresi, ki so jih čutili na področju vzhodno od Brežic, so bili leta 1994. Značilnost teh potresov je, da se čutijo na majhnem področju, žarišča so precej plitva, 2 do 3 km globoko, kar pomeni, da so takšni potresi dokaj močni na majhnem področju, povzročajo hrup, kar prebivalce še bolj prestraši kot samo tresenje. Jelica Koršič Brezhibno vozilo je varno vozilo Posavje - Sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ^Seh treh posavskih občin tudi letos pripravljajo akcijo “Brezhibno vozilo je varno vozilo”, ki bo potekala v soboto, 6. n°vembra, od 8. do 13. ure. Sodelovali bodo tudi Policijska uPrava Krško, Združenje šoferjev in avtomehanikov Brežice m Krško ter službe za tehnične preglede motornih vozil. Sled-nie bodo v okviru akcije omogočile brezplačne vizualne pre-Ventivne tehnične preglede motornih vozil in sicer na terenu, Pa tudi v tehničnih bazah Integrala Brebusa v Brežicah, Avto--ltlu v Krškem in Sava avtu v Sevnici. Policisti bodo lahko prepovedali približevanje Slovenija, Posavje - Policisti lahko od 26. septembra kot novo zakonsko pooblastilo uporabljajo ukrep prepovedi približevanja, kije namenjen učinkovitejšemu ukrepanju v primeru družinskega nasilja. Veljati je namreč začel pravilnik o prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi, ki gaje na podlagi zakona o policiji izdal minister za notranje zadeve v soglasju z ministrico za pravosodje in ministrom za delo. Ukrep prepovedi približevanja lahko policisti izrečejo ob utemeljenemu sumu, da je oseba storila prekršek z elementi nasilja oziroma, če jo bodo pri tem dejanju zalotili, ob tem pa bo obstajal sum, da ogroža življenje, osebno varnost ali svobodo bližnjega družinskega člana. Ukrepajo lahko tudi na podlagi dotedanjega grdega ravnanja kršitelja, na podlagi zbiranja obvestil žrtve ali drugih prič in na podlagi podatkov centra za socialno delo. Policist kršitelju na kraju izreče ustno odredbo, s katero mu prepove približevanje določenemu kraju oziroma oškodovancu. Ukrep zajema tudi prepoved nadlegovanja po komunikacijskih sredstvih, kršitelj pa bo moral ustno odredbo upoštevati in kraj dogodka takoj zapustiti, sicer ga bo policist lahko odstranil. Policist mora v šestih urah o izrečenem ukrepu izdati pisno odredbo, o ukrepu pa takoj obvestiti tudi krajevno pristojni center za socialno delo. Strokovni delavec centra mora takoj navezati stik z oškodovancem in ga seznaniti s pomočjo, ki mu je na voljo, prav tako pa predstaviti pomoč tudi nasil- nežu, na podlagi katere bi lahko v prihodnje spremenil svoje ravnanje. Najbrž je v ta namen nevladna organizacija - Društvo za nenasilno komunikacijo - 6. oktobra začela izvajati nov program - trening socialnih veščin. Namenjen je moškim, ki povzročajo nasilje nad ženskami, program pa poteka v sodelovanju s centri za socialno delo, tožilstvi in sodišči. Ukrep prepovedi približevanja, ki ga izreče policist, velja 48 ur, odredbo pa bo takoj poslal v presojo preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča, ki bo lahko v 24 urah ukrep potrdil, spremenil ali razveljavil. Kadar bo sodnik potrdil ukrep policista, bo lahko izrekel ukrep približevanja za čas do deset dni. V skladu z zakonom bo nadzor nad izvajanjem ukrepa izvajala policija. Štefan Hren s Policijske uprave Krško je povedal, da policisti še niso uporabili tega odloka, se pa še zmeraj izobražujejo. Doslej policisti niso imeli možnosti odstranitve “razgrajača” od doma, razen če je bil vinjen, odslej pa se bodo ukrepi stopnjevali, kar je po Hrenovem mnenju že velik napredek. M. K. S sprehoda se ni vrnila Kostanjek - V prejšnji številki SavaGlasa smo poročali o najdenem ženskem okostju v gozdu pri Kostanjku. Policisti so že po ogledu na kraju samem sumili, da gre za predlani pogrešano žensko iz okolice Brežic. Prve ugotovitve so pokazale, da ni šlo za nasilno smrt, identifikacija zobovja na Inštitutu za sodno medicino v Ljubljani pa je njihov sum o identiteti potrdila. Tako je dokončno pojasnjeno izginotje takrat 65-letne Jožefe Klakočer iz Pečic, ki je pred dvema letoma 2. junija odšla na popoldanski sprehod in se ni več vrnila. kompas po pravnih labirintih Piše: univ. dipl. prav. Marta Jelačin Pravica do pravilne sodne odločbe jS? I ! Želja vsakega posameznika, ki se obme Vrv-drc-- ' - 'P na sodišče, je, da pride do pravilne sodne c' - j odločitve, saj le tako lahko občuti pravno varnost in zaupanje v našo pravno državo. To pričakovanje je tudi glavni razlog, da se obrnemo na sodišče, sicer bi se ljudje raje poslužili drugih poti. Kaj pa pomeni pravilna odločitev, pa je zopet druga stvar. Običajno se dogaja, da se ena stranka po sprejemu sodbe razveseli, druga pa razjezi. Ali pa sta obe nezadovoljni, kar se tudi dogaja. Tako lahko pride še do večje napetosti med strankama kot pred tem, ko sta se podali na sodno pot, krivica ali ignoranca pa seveda hudo boli. Razumljivo je, da ne moremo vedno pričakovati neko “božjo sodbo”, ki bo vedno modro razreševala konflikte po ustavi in zakonu, saj je veliko odvisno tudi od samih strank, kako znajo prepričati sodišče v svoj prav. Običajno večina ljudi misli, da ima pravico do pravilne sodne odločitve, kar je načelno razumljivo. Vendar je za pravilno sodbo potrebno tudi, da sodišče razume in pravilno povzame dejanske okoliščine primera, tako kot so se v resnici zgodile. Sele na tej osnovi lahko gradi pravilno uporabo prava. Dejansko stanje, ki ga mora ugotoviti sodišče, sestavljajo številni pretekli dogodki, ki jih povzame iz izjav strank ali prič, rezultat, ki ga sodišče na tej osnovi povzame, pa je preverljiv le, če je sodba dobro obrazložena, sicer ne. In če je obrazložitev slaba, ali da se sklicuje kar na listine v sodnem spisu, mora pritožba na to opozoriti inštančno sodišče. Potem je zopet odvisno od prepričljivosti pritožbenih navedb, da je na primer bila neka ugotovitev sodišča napačna, ker se to v resnici ni tako zgodilo, in zakaj je bil v zvezi s tem tudi nepravilno uporabljen zakonski predpis. Mnogi mislijo, daje prišlo do kršitve človekovih pravic samo zato, ker je sodna odločba nezakonita. Če bi človekove pravice pojmovali tako na široko, potem seveda ne bi več razločevali, kdaj se sploh lahko obrnemo po zaščito pred kršenjem človekovih pravic na Ustavno sodišče, ker bi pojmovali, da že nepravilna odločba pomeni obenem tudi kršenje človekovih pravic. V tem primeru bi Ustavnemu sodišču priznavali status pritožbenega sodišča četrte stopnje; kot vemo, pa imamo na voljo samo dve redni pritožbeni stopnji zoper sodbo in sicer do pravnomočnosti sodbe in po pravnomočnosti, s tem da je zoper pravnomočno sodbo možno vložiti še izredno pravno sredstvo, to je zahtevo za varstvo zakonitosti in revizijo. Pri reviziji pa je še omejitev glede na vrednost spora. V premoženjskih sporih je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega en milijon SIT, razen nekaterih redkih izjem, kjer se lahko vloži ne glede na vrednost spora. Ustava in Evropska konvencija o človekovih pravicah torej ne moreta zagotoviti, da bo sodišče o spornih pravicah in obveznostih odločilo zakonito in pravilno. Lahko pa dajeta jamstvo, da bodo sodišča o njih odločala tako, da bo na podlagi poštene obravnave spoštovana pravica do vsebinske odločitve in da nihče ne bo obravnavan kot objekt sodnega postopka. Če se to zgodi, na primer da je nekdo obsojen brez dokaznega postopka, ali da sodba ne obrazloži, zakaj je prišlo do takšne odločitve, s čimer onemogoči tudi učinkovito pritožbo, ker prizadeti ostane brez argumentov, ki bi morali biti zapisani v sodbi, v takih primerih šele lahko govorimo, da je prišlo do kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, za katero daje pravno zaščito Ustavno sodišče RS in v končni fazi Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu. Gasilke bolje informirane o požarih na kmetiji Brežice - 73 pripadnic nežnejšega spola se je v petek že drugič zbralo na srečanju gasilk brežiške zveze. Lanskoletno prvo srečanje je med gasilkami in povabljenimi gosti naletelo na veliko zanimanje, zato ni bilo naključje, da je letošnje srečanje vključeno tudi v program prireditev v počastitev praznika občine Brežice in meseca oktobra - meseca varstva pred požari. Od lanskoletnega druženja do danes se je v gasilskih vrstah zgodilo marsikaj. Štiri članice so letos uspešno končale usposabljanje za vodjo enot in si tako pridobile čin gasilske častnice. Konec januarja so se gasilke udeležile srečanja gasilk regije Posavja in Zasavja, ki so ga organizirale gasilke iz GZ Sevnica. Poslušale so poučno predavanje o arhiviranju dokumentarnega gradiva in si ogledale znamenitosti Loke pri Zidanem Mostu in tamkajšnji gasilski dom. Na majskem državnem članskem tekmovanju, ki je potekalo v Kočevju, se je z 9. mestom odlično odrezala ekipa članic B iz PGD Sp. Pohanca. Članice PGD Sromlje so na srečanju predstavile vajo z motorno brizgalno, podpoveljnik GZ Brežice Jože Krulc pa je nekaj povedal še o požarni varnosti na kmetijah. Ta tema je tudi osrednja tema letošnjega meseca varstva pred požari. Opozoril je predvsem na opremljenost kmetij z gasilnimi napravami in sredstvi ter na nepravilnosti, ki so najpogostejši vzroki za nastanek požarov na kmetijah. Omenil pa je tudi pomen dostopa do vodnih virov in možnosti evakuacije ter razložil pravilno skladiščenje nevarnih snovi. M.K. KANAL 2000 informativni TV kanal v občini Sevnica RAZVEDRILO stran 12 flOROSKOF OVEM Preplavila vas bosta pozitivna energija in nemir. Privlačilo vas bo vse, kar je novega in neznanega. Ugotovili boste, kaj želite v ljubezni. Partner bo zahteven kot že dolgo ne. Zdravje - malo popazite nanj. BIK Več časa boste morali posvetiti zdravju, iz-gledu, oblačenju in imidžu. Obiščite zdravnika, frizerski ali kozmetični salon, vpišite se h kakemu športu. Družinska situacija bo zahtevala več truda in taktnosti v komuniciranju. DVO JČKA Delovna miza bo natrpana s papirji, računalnik s pošto, stranke se bodo ovile v molk, nekatere naloge vas bodo priganjale z roki. V službi boste delali “nadure” povečan pritisk in izostanek od doma pa ne bo všeč vašim domačim. Ne laži te! RAK Divji, neubogljivi in trmasti boste. Vaša neukrotljivost bo mnogim trn v peti, zato dobro premislite, preden boste stegnili (pre)dolg jezik. Prijatelji vam bodo stali ob strani, vendar odgovornosti za vaše napake ne bodo mogli prevzeti. LEV Pred vami so dinamični dnevi, ki bodo zahtevali veliko gibanja, strpnosti in prilagajanja. Pogovori bodo ustvarjali vaš vsakdan. Zato bodite pazljivi, s kakšnim tonom se boste obračali na sogovornike, prav tako se naučite poslušati druge. DEVICA Še kar naprej se bodo vrstila vznemirjenja. Vsak dan bo veliko obiskov, stikov, objemov in pogledov, ki vam bodo dvigovali adrenalin (morda še kaj drugega). Samski se bodo zaljubili in s svojim šarmom popolnoma omrežili simpatijo. TEHTNICA Pojavila se bo želja po ljubezenskem dokazovanju, zapeljevanju in zabavi. Zadovoljstvo boste našli le v pregrešnih, celo razuzdanih stvareh. Pri vsem tem bodite malce zadržani, kajti stene imajo včasih ušesa. ŠKORPIJON Morda vas bosta prevzeli kratkotrajna žalost in melanholičnost temnih jesenskih dni, vendar ni strahu, da bi to preraslo v splošno depresijo. Prijatelji vas bodo vabili medse in zavoljo boljšega počutja sprejmite kakšno ponudbo. STRELEC Sumničavost bo onemogočala sproščenost in umirjenost, pomalem bo začela rahljati vaše živce. Če ne verjamete partnerju, se najprej pogovorite z njim, preden začnete stikati po njegovih osebnih stvareh. Nekateri boste začeli razmišljati o odhodu. KOZOROG Skozi življenjske situacije boste prehajali z veliko mero pazljivosti. Velikokrat se boste ustavili in analizirali svoje in druge postopke, se miselno vračali v preteklost, da bi dokončali trenutne projekte ali našli inspiracijo za ustvarjanje. VODflftR Večino nesrečnih pojavov in neprijetnih značajev sogovornikov boste premagali z dobršno mero strpnosti. Provocirali vas bodo z namenom, da bi vam dvignili pritisk, zato bodite kar se da modri in se delajte, da niste ničesar videli ali slišali. RIBI Zaželeli si boste nekaj nenavadnega in tisti, ki vam bo to dal. bo za vedno zapisan v vašem srcu. Plavali boste na oblakih iz popolnega zadovoljstva in občutka sreče, s pozitivnimi vibracijami boste pritegnili ljudi, da vam bodo sledili. 7/39 30 860 07/39 30 872 faks: 07/39 30 870 e-pošta: uredniki@tv-nm.si splet: www.tv-nm.si 5 Trdinovega vrha Jt € na kanalu *T I klf 1' _ -—c ... na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju nagradna križanka Nagrade Nagrade, ki jih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo: 1. nagrada -knjižna nagrada Nika Prevodnik, Vinarska 16, 8259 Bizeljsko 2. nagrada -zgoščenka Aljaž Levičar, Pot na Polšco 17, 8270 Krško 3. nagrada -kaseta Metka Malus, Drenovec 38, 8259 Bizeljsko Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi: ARARA, NATAL, AVARI, TE-MIS, SOLATA, KROKODIL, NEL, RAKITOVEC, TI, OMORIKA, ARAS, MAVIS, PORE, OJ, BK, OTITIS, SAGA, ATONUA, ONATAS, MINAS, MALINA, IKAR. Geslo: DAROVI JESENI Rešitev nagradne križanke pošljite do petka, 5.11.2004, na naslov: Uredništvo časopisa SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”. Za pravilno rešitev bomo upoštevali rešitev cele križanke, ne le gesla! Fotokopij ne upoštevamo! 1 2 3 4 1 5 6 7 4 1 7 1 8 9 6 1 Mmam Težko je biti na družbeni lestvici pod nekom, ki mu smrdijo noge. Naša morala je podobna vlačugi. Tudi ona je bila nekoč nedolžna. Nekoč smo se borili za lepšo prihodnost. Hvala bogu, uspeli smo. Preostala nam je le še borba za boljšo sedanjost. Genij in norec se razlikujeta samo po naslovu stalnega bivališča. Kolovoz je pri nas tista pot, po kateri jo najčešče udriha naše gospodarstvo. Veliko je delal za kulturo - kradel je knjige. Zaradi ateizma je izgubil službo. Priznal ni niti direktorja. Nekatere države so v zadnjih letih naredile gospodarski čudež. Nam je uspelo narediti čudo od gospodarstva. Bil je striktno nepristranski. Nekoč ga je na sredi ceste povozil tovornjak. g.hedl kino Kino servis Brežice V četrtek, 28.10., petek, 29.10., soboto, 30.10., in nedeljo, 31. 10., ob 18. 30 in 20. 30 Jaz robot, akcijski triler; četrtek, 4. 11., ob 18. uri Princeskin dnevnik 2, komedija, in ob 20. uri Telesni čuvaj, akcijski triler; v petek, 5.11., soboto, 6.11., in nedeljo, 7. 11., ob 16. 30 Kravja farma, animirana družinska komedija, ob 18. uri Princeskin dnevnik 2 in ob 20. uri Telesni čuvaj; četrtek, 11.11., ob 18. uri Od deklice do bejbe, komedija, in ob 20. uri Vas ob gozdu, triler. Kulturni dom Krško V četrtek, 28.10., ob 19. uri Cukrček, mladinska plesna drama; petek, 29.10., ob 18. uri Kravja farma, komedija, in ob 20. uri Ubila bom Billa 2, akcijski film; sobota, 30.10., ob 18. uri Cukrček in ob 20. uri Ubila bom Billa 2; nedeljo, 31.10., ob 18. uri Kravja farma. [ ftMEKDOTE J Tako pametni, pa tako... Francoskemu humanistu Alphonsu Allaisu so povedali, da nekdo spije po šest kav samo zato, da lahko trdi: “Tak sem kot Balzac.” “Jaz sem pa tak kot Napoleon,” je dejal Allais. “Zakaj kot Napoleon?” “Moji ženi je ime Jožefina.” Angleški romanopisec Charles Dickens je bil nekaj časa poročevalec v poslanski zbornici. Ko so mu njegovi romani prinesli slavo in blaginjo, je opustil skromni poklic in se posvetil samo leposlovju. Ob slovesu je dejal podpredsedniku: “Ne zamerite, a po mojem mnenju je edina koristna oseba tukaj tista starka, ki po končani seji zbornico pomete in zaklene.” Nekega dne se je Karel II. sam sprehajal po londonskem Hyde Parku. Srečal gaje brat, vojvoda Yorški, in ga oštek ker je odšel z dvora brez spremstva. Rekel mu je, naj bo v prihodnje bolj previden. “Ne skrbi, dragi brat! V Angliji ni mogoče najti bedaka, ki bi me ubil, ker vsi vedo, da bi bil ti moj naslednik.” Slikar, bakrorezec, satirični pesnik in muzik Salvator Rosa je bil vedno dobre volje. Proti koncu življenja so ga prija' telji skušali prepričati, naj se poroči s svojo ljubico, s katero je imel več otrok, on pa se je temu upiral zaradi njene lahkoživosti. Tedaj mu je eden izmed prijateljev dejal: “Poročite se z njo, gospod Salvator; če je ne vzamete, i*e boste prišli v nebesa.” “No,” je odgovoril Salvator Rosa, “če so za nebesa potrebo* rogovi, jo bom pa vzel.” OBČINA BREŽICE %an 13 SavaCfe, 28.10.2004 OBČINA Brežice OBČANKE IN OBČANI občine Brežice, toplo vabljeni % na prvo družabno srečanje ob prazniku naše občine. Dobimo se pri restavraciji Štefanič v petek, 29.10.2004, ob 17. uri Zabavali nas bodo: - Pihalni orkester Kapele - Narodno zabavni ansambel Majolka VESELIMO SE SKUPAJ! Župan in Občinski svet občine Brežice BREŽIŠKI OKTOBER 2004 PRIREDITVE V POČASTITEV 28. OKTOBRA, PRAZNIKA OBČINE BREŽICE četrtek 28. oktober • ODPRTJE ODSEKA REGIONALNE CESTE SKOZI BIZELJSKO - Bizeljsko ob 12. uri, organizatorji Direkcija RS za ceste, Občina Brežice in KS Bizeljsko • PREDSTAVITEV KNJIGE "POTI IZ SANJ" AVTORJA TONETA JAKŠETA - Knjižnica Brežice ob 18. uri, organizator Knjižnica Brežice petek 29. oktober • RAZSTAVA MALIH ŽIVALI - telovadnica Gimnazije Brežice od 29. do 31. oktobra od 8. do 18. ure, organizator Društvo rejcev malih živali Brežice • PODELITEV PRIZNANJ KRVODAJALCEM ZA VEČKRATNO DAROVANJE KRVI - Jesenice na Dolenjskem pri Črpiču ob 17. uri, organizator Območno združenje Rdečega križa Brežice • OBELEŽITEV 5. OBLETNICE DELOVANJA KLUBA MC BREŽICE - v prostorih Mladinskega centra Brežice z začetkom ob 10. uri, organizator MC Brežice • SVEČANO PRIŽIGANJE PLAMENICE - odprtje plinovoda - na ploščadi pri Blagovnici Brežice ob 18.30, organizatorja Adriaplin d.o.o. Ljubljana in Občina Brežice November • ODPRTJE AVTOCESTNEGA ODSEKA KRŠKA VAS - OBREŽJE Občankam in občanom čestitamo ob 28. oktobru, prazniku občine Brežice občinski svet brežice *lli bo Bizeljsko kmalu dobilo novo °snovno šolo? , Kljub pripravljenemu Do-^rnentu identifikacije in vesoljskega projekta (DIIP), ki je jj°goj in osnova za pridobitev Onarnih sredstev iz državnega poračuna ter volji in želji sve-a KS Bizeljsko, da se izgradnja [Očne čimprej, prihaja do ne-4rnih zapletov, ki lahko onemogočijo, da bi otroci na Bi-Ojskem obiskovali pouk v ?°vih prostorih v bližnji pridnosti. s Na 13. redni seji Občinskega I eta Brežice sta prav svetnika I bizeljskega g. Milko Veršec §• Rok Kržan s pomočjo svet- ?'Ov iz LDS, LORKS, SNS, .O US jn puM dosegla umik 9. fjOe - Potrditev DIIP-Izgradnja ^Oovne šole Bizeljsko - z dnev-ijjSa reda, čemur smo svetniki odločno nasprotovali. , bazlog za umik, ki gaje na- aia' en referendum o krajevnem sPor< g. Veršec, naj bi bil zanj f^'°Prispevku, s katerim naj bi s. bizeljsko zagotovila 15 od-Jk°v potrebnih denarnih ?■> ev P™ cel°tni investiciji >Va-nJe nove osnovne šole. V£t KS Bizeljsko je na svoji . —•»» urZiV/ijoivn jne* ovuji 1Zrpdni seji zavzel stališče, > ^gradnja podpre in prične odzivnostmi glede izvedbe j^djenega referenduma o kra-Ditj ertl samoprispevku. Ome-pfjdlja, da so tudi v KS Kapele L1 bo nove OŠ z lastnim so-l^riranjem. Za g. Roka Kr-kate Pa je bila moteča stran, na Števr! naj bi bil vhod v šolo in 2 0 stopnic v načrtu. Vvaradi umika te točke z ^,trnega reda in zamude, do kaj ie Posledično prihaja, se lahko zgodi, da bo-b°rahravna denarna sredstva Pojjd iJena tam, kjer bo manj H^kov do izgradnje novih r9t)ja'j1 °bjektov in sofinancirale skupnosti. Marko Hercigonja, ]ydja svetniške skupine SDS LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Vsem občankam in občanom čestitamo ob prazniku! Občinski odbor LDS Brežice LORKS Kam vodijo poti prihodnosti? Poslednji tedni so bili polni pomembnih dogodkov tudi za našo občino. Veijetno lahko najprej poudarimo pomembnost in hkrati zaskrbljenost občanov, ki so posredno povezani z gradnjo avtoceste v naši občini. Na eni od zadnjih sej občinskega sveta je bila močno izpostavljena problematika izgleda avtoceste in njen vpliv na neposredne sosede. Z zaskrbljenostjo lahko ugotovimo, da je ocenjena škoda poškodb na cesti Brežice - Bizeljsko tako majhna, da ne bo zadostovala niti za obnovo krajšega odseka. Popolnoma neopazni pa so predeli, kjer tovornjaki in dragi avtomobili tudi uničujejo ceste, ker iščejo obvoznice. Ugotavljamo še, da so zaspale aktivnosti okoli posavskega združevanja uma in znanja za oblikovanje skupnih točk, ki so samo v ednini namenjene naši regiji (šolske uprave, visokošolsko središče, visoke šole...). Čeprav smo imeli priložnost govoriti tudi z ministrom dr. Slavkom Gabrom, nismo dobili časovnega okvirja, smo pa dobili jasen namig, da so to vprašanja, za katera bomo morali sami priskrbeti največ odgo- vorov in dogovorov. Prav žalostno je srečevati znane obraze, še nedavno optimističnih posameznikov, ki se ubadajo z brezposelnostjo, slabimi ekonomskimi kazalci podjetij, boleznijo, nerešeno stanovanjsko problematiko itd. Šole so prepolne nasilja, nepripravljenosti za delo in nestrpnih otrok ter njihovih staršev. Vandalizem je že naš vsakdanji spremljevalec. Ali res veijamemo, da je mogoče brez dela, znoja in vztrajnosti imeti boljše pogoje za življenje? Zato imamo v svetniški skupini LORKS preprost odgovor na zastavljeno vprašanje: “Kam vodijo poti prihodnosti?” Samo v delo, neizprosen boj za delovna mesta in nenehna dokazovanja. Predvsem pa ugotavljamo, da tako ni več možno konstruktivno delovati, saj je bilo na zadnji seji občinskega sveta očitno, da so za župana, ki še vedno nima izbranih podžupanov, ki bi prevzeli nekaj njegovih obveznosti, bolj pomembni vsi dragi dogodki, kot pa je sama seja občinskega sveta. Vodenje občine in njen razvoj so v očeh LORKS-a vse preveč resna naloga, da bi bila prepuščena naključju, zato upamo, da se bodo zadeve v najkrajšem času normalizirale. Za LORKS, mag. Stanka Preskar SLS. Slovenska ljudska stranka www.sls.si SLS - brežiški oktober Dogajanja ob letošnjem prazniku občine Brežice 28. obtobra prihajajo v svojo zaključno fazo. Ob teh prazničnih dnevih občina, zavodi, društva in drage oragani-zacije predstavljajo predvsem dosežke letošnjega leta, izvajajo pa se tudi prireditve v spomin na različne dogodke, razstave in koncerti. Kot vsako leto bomo tudi letos podelili oktoberske nagrade občanom, ki so s svojim delom zaznamovali naš prostor, ter v njega vgradili del svojega znanja, truda in znoja. Med letošnjimi nagrajenci je tudi g. Miran Levak iz Podgorja pri Pišecah, ki ima predvsem velike zasluge pri ohranjanju in razvijanju podeželja, izgradnji cestne infrastrukture v KS Pišece ter vsestranski aktivnosti na različnih družbenih področjih v domači krajevni skupnosti ter občini kot celoti. Občinski odbor Slovenske ljudske stranke Brežice mu ob tej nagradi iskreno čestita ter želi še veliko uspehov pri nadaljnjem delu. Delo občinskega sveta se po volitvah poslancev v državni zbor med tem intenzivno nadaljuje, kar dokazuje obsežen dnevni red sklicane seje občinskega sveta. Ivan Vogrinc Naše dosedanje delo seje pokazalo na volitvah, ki so za nami. Hvala drage volivke in vilivci, ker ste nas podprli, ker ste podprli naše kandidate. S tem ste dokazali, da je naša stranka na pravi poti in da nam zaupate. V prihodnje se bomo še bolj trudili in prisluhnili bomo vsem željam in potrebam v dobro volivk in volivcev. Še enkrat se vam zahvaljujemo, ob prihajajočem občinskem prazniku pa vam iskreno čestitamo. Peter Skrivalnik, SNS, občinski odbor Brežice DeSUS V imenu svetniške skupine DeSUS je večina svetnikov Občinskega sveta Brežice na 13. seji 21. oktobra umaknila z dnevnega reda 9. točko “Dokument identifikacije projekta: Izgradnja osnovne šole Bizeljsko.” Obrazložitev je podal g. Rok Kržan, predsednik občinskega odbora DeSUS Brežice, upokojeni ravnatelj bizeljske OŠ. Predvolilni čas ni bil primeren za zbore krajanov o uvedbi samoprispevka v KS Bizeljsko. Zavrnitev je bila zahtevana iz naslednjih razlogov: 1. Projekt po svojem zunanjem iz-gledu, predvsem strešna konstrukcija, ne sodi v namenjeni gradbeni prostor. 2. Življenskega prostora ostaja malo. 3. Telovadnica ostaja v obstoječih dimenzijah. Kasnejša dograditev nima prostora. Nekateri stenski športni rekviziti so že zdaj nevarni in dejansko prepovedani iz varnostnih razlogov. 4. Glavni vhod v šolo je prikazan z zahodne strani - torej ob najbolj prometni cesti Brežice - Maribor. 5. Gre tudi za še nekatere nedorečene zadeve: nosilne stene, stopnišča, dvigalo, uporabnost kletnih prostorov. 6. Finančna konstrukcija ni jasna. Obremenitev Krajevne skupnosti - oziroma krajanov je prevelika, saj ne bodo v enem stoletju obremenjeni z gradnjo dveh osnovnih šol. (Lanskoletna predvidena obremenitev KS je bila 67 milijonov, nova kar 116 milijonv). 7. Iz gradbenega odbora pa so kar meni nič tebi nič izključili gradbenega inženirja in oba občinska svetnika. Sledila je še široka obrazložitev občinskega svetnika g. Veršca, Zaradi navedb je nujno, da se projekt in finančna konstrukcija temeljito predočita krajanom, bodočim plačnikom deleža samoprispevka! Projekt mora biti jasen v vseh elementih! Svetnik, RokKržan PUM predlagal kandidate za člane sveta javnih zavodov 21. oktobra 2004 so bilo na redni seji Občinskega sveta občine Brežice na predloga PUM-a v svete javnih zavodov občine Brežice imenovani naslednji predstavniki: Osnovna šola Artiče -Vlado Molan; Osnovna šola Cerklje ob Krki - Jure Lovše; Glasbena šola Brežice - Slavko Hotko; Osnovna šola Dobova - Gre- gor Čemoga; Osnovna šola V. Dolina - Mladen Strniša; Vrtec Mavrica Brežice - Maja Malus; Zdravstveni dom Brežice - Jure Pezdirc; Osnovna šola Brežice -Judita Francekovič. PUM seje na seji zavzemal za ponovno uvrstitev predstavnika mladih v Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Brežice (SPV) in upoštevanje tega pri pripravi novega odloka. Davor Račič, svetnik ZLSD Slike poslanskih kandidatov so pospravljene, zmagovalcem gredo čestitke, na vrsti so analize uspešnosti. V našem volilnem okraju je ZLSD za 0,46 odstotka izgubila tretje mesto, kar je bil naš realni cilj. Zadovoljni pa smo, da je na ravni države ZLSD ostala tretja najmočnejša stranka v parlamentu. In to je dobro, saj smo edina socialno demokratska stranka v Sloveniji. Hvala vsem, ki ste nam dali glas. Še enkrat zagotavljamo, da bodo poslanci ZLSD upravičili vašo odločitev. Vselej pa boste imeli možnost povedati o tem svoje mnenje in zahtevati kakšno pojasnilo. Zato vas vabimo, da nas kadarkoli pokličete. Dosedanji ostri kritiki bodo imeli priložnost pokazati, kako izboljšati življenje vsem, kar je največja modrost politike. Nova opozicija bo enako zavzeto “gledala pod prste” poziciji in čez štiri leta bomo lahko spet povedali, kdo naj upravlja z državo. Tako je v demokraciji - volivci imamo vedno prav! Za OO ZLSD Brežice, Milena Jesenko fLS\ V N.Si smo prepričani, da seje 3. oktobra Slovenija odločila za spremembe v novo smer. N.Si morda res ni dobila toliko, kot je pričakovala, toda zahvala velja vsem tistim, ki ste glasovali za N.Si in tako tudi dali glas našemu kandidatu za poslanca g. Milanu Germovšku. Čeprav naš kandidat ni bil izvoljen, veijamemo, da je sedaj volja in pripravljenost za medsebojno sodelovanje v duhu spoštovanja in solidarnosti, da Slovenijo popeljemo po novi poti v novo smer. Iskreno čestitamo tudi poslancu mag. Andreju Vizjaku za ponovno izvolitev in si želimo še naprej dobrega sodelovanja. OO N.Si Brežice OBČINA SEVNICA stran 14 Sava Glas, 28.10.2004 Novice iz občine Sevnica Po volitvah v Državni zbor Republike Slovenije so se sestali vsi trije župani posavskih občin, mag. Andrej Vizjak iz Brežic, Franci Bogovič iz Krškega ter Kristijan Janc iz Sevnice. Pogovarjali so se o nadaljnjem sodelovanju v dobro občin in regije Posavje ter o ključnih projektih, ki so za naše okolje pomembni. Izrazili so tudi podporo državnim projektom, ki so odvijajo v prostoru. Ker sta župana Andrej Vizjak in Kristijan Janc tudi poslanca, bosta z ostalima dvema poslancema iz Posavja, Bojanom Rugljem in Stankom Pajkom, lahko še bolj vplivala na odločitve vlade, ki se nanašajo na delovanje posavskih občin. S srečanji bodo nadaljevan tudi v prihodnje. Župan Kristijan Janc se je skupaj z direktorjem Zdravstvenega doma Sevnica Željkom Halapijo in vodjo oddelka za družbene dejavnosti Darjo Lekše na Ministrstvu za zdravje pogovarjal o možnostih sofinanciranja dokončne ureditve prizidka Zdravstvenega doma Sevnica. Občina je skupaj z zavodom investicijo prijavila na državni razpis. Z lastnimi sredstvi zavoda in manjšo pomočjo Občine Sevnica se obstoječi prostori dobro vzdržujejo, posodablja se oprema, brez pomoči države pa bo dokončno ureditev in pridobitev novih prostorov v vrednosti okrog 160 milijonov SIT težko uresničiti. Upamo, da bo odločitev ministrstva po podrobni predstavitvi projekta, pozitivna. Aprila je na Razborju po- tekal dobrodelni koncert s prodajo likovnih izdelkov za pomoč dekliški skupnosti, ki biva v tem kraju v komuni -šoli življenja. S pomočjo glasbenikov, likovnikov in ostalih donatorjev so pridobili sredstva za izdelavo toplotno izolacijske fasade na objektu. V soboto so ob prisotnosti don Pierina Gelminija, ustanovitelja skupnosti, s priložnostno slovesnostjo proslavili zaključek del. Skupnosti, ki svoje poslanstvo uspešno opravlja na lokaciji v občini Sevnica, je veliko uspeha zaželel tudi Kristijan Janc. Župan Kristijan Janc, podžupana Rudi Bec in Štefan Teraž, direktor občinske uprave Zvone Košmerl in predsednik odbora za HE na Spodnji Savi Niko Galeša so se sestali s predstavniki ministrstva za okolje in prostor na čelu z direktorjem mag. Radovanom Tavzesom. Pogovarjali so se o možnostih vključitve smernic, ki jih je podal občinski svet občine Sevnica k državnemu lokacijskemu načrtu za HE Blanca. Občina je na drugi prostorski konferen- ci v septembru podala pisne pripombe na omenjeni načrt, ki po našem mnenju ne vključuje vsega tistega, kar občina ob izgradnji HE Blanca pričakuje. Od 22. oktobra do 22. novembra je v teku javna razgrnitev lokacijskega načrta, na katerega lahko občani in druge organizacije dajo svoje pripombe. Načrt je v delovnem času razgrnjen v prostorih Občine Sevnica, izvlečki pa tudi na sedežih KS Sevnica, Boš-tanj, Studenec in Blanca. Na razgovoru so bile podane rešitve za reševanje problematike odpadnih voda, nekatere zahteve se bodo rešile v razgovorih s predstavniki Holdinga Slovenske elektrarne, v reševanje problematike pa sta se aktivno vključila tudi Ministrstvo za promet in Ministrstvo za finance. Državni lokacijski načrt in zahteve občine so na svoji seji v Sevnici obravnavali tudi člani koordinacijske komisije, ki jo je imenoval minister za okolje in prostor. Pogajanja se bodo nadaljevala v tednu, ki je pred nami. Župan, strokovni delavci občine in predsednik nadzornega sveta Javnega podjetja Komunala Martin Novšak so se sestali z direktorjem Bojanom Lipovškom. Pogovarjali so se o poslovanju podjetja, ko predvideni prihodki javnih služb ne pokrivajo več odhodkov. Občina želi, da bi podjetje izvajalo čim več investicij v komunalno infrastrukturo na področju cele občine, da bi aktivno sodelovalo pri načrtovanju širitve dejavnosti in ukrepih komunalne politike, izvajalo ukrepe varstva okolja in postalo kakovosten izvajalec komunalnih dejavnosti na področju celotne občine. Skupno sodelovanje je potrebno tudi pri načrtovanju investicij, financiranih iz občinskega proračuna, iz taks za obremenjevanje okolja in voda in iz sredstev amortizacije. Občina je v upravljanje podjetju predala tudi osnovna sredstva Za to dejavnost. Pogovori o odprtih vprašanjih in skupnih načrtih se bodo nadaljevali tudi v prihodnje, saj je urejeno delovanje komunalnega podjetja eden od temeljev uspešnega delovanja občine, ki je na osnovi odločitev iz časov lastninjenja podjetij 100-odstotni lastnik Javnega podjetja Komunala Sevnica. Pred sredino sejo občinskega sveta se je župan sestal s podžupanoma in predstavniki političnih strank, ki imajo svetnike v občinskem svetu. Pogovarjali so se o vsebini letošnjega predloga proračuna občine, o organizaciji praznovanja občinskega praznika in o prejemnikih občinskih priznanj. Predstavniki strank so na osnovi informacij lažje izoblikovali stališča svetniških skupin pred sejo sveta. ve Po in Oa ce; hii trn ob va čir cej nj£ nai no cel 50 rač PO! Hat h\ avt So: dri če. Po« tru ob občinski svet sevnica SLS. Slovenska ljudska stranka www.sls.si Prirave na proračun 2005 in obravnava predloga DLN HE Blanca Vsakoletni občinski proračun je eden najpomembnejših dokumentov, ki usmerja delo, investicije in razvoj v občini. Mane-verski prostor pri pripravi proračuna pa se vsako leto oži in omejuje s širitvijo obveznosti, ki jih država prenaša na občine, hkrati pa za te namene ne zagotovi sredstev. Tako se slabo razvita področja, kot je sevniška občina, znajdemo v vrtincu, ko krpamo sprotne težave, kjer zelo velik del proračuna namenimo za družbene dejavnosti in predšolsko vzgojo, zato zelo malo sredstev ostane za pripravo in realizacijo razvojnih programov, ki so nujni za napredek. Občina težko zagotavlja lasten delež za realizacijo investicij, ki so velikega pomena za občino, hkrati pa bi jih bilo moč izdamo financirati iz državnih in evropskih virov. Zato svetniška skupina SLS daje veliko težo pripravi razvojnih programov in dokumentaciji, ki so osnova za uspešne investicije, ki so sofinancirane iz drugih virov in ne zgolj iz občinskega proračuna. Le na tak način bo mogoče ujeti korak v razvoju z ostalo Slovenijo. Z investicijami v vseh območjih občine hočemo uravnoteženo, glede na potrebe v posameznem kraju, ustvariti prijazno okolje za bivanje vsem, ki m živimo, pa tudi obiskovalcem vinsko turističnih cest ter ostalim turistom. Taka dodatna razvojna sredstva so v preteklosti predstavljala sredstva iz razpisov CRPOV, VTC, SAPARD. Po vstopu v Evropsko unijo pa moramo biti toliko bolj aktivni in dosledni pri uveljavljanju ter kandidiranju na razpisih, zato v SLS podpiramo pripravo programov in dokumentacije, ki nam bo to omogo- čila. Smo proti načinu dela, kjer se ne upošteva skladnost programov in niso prilagojeni pogojem iz razpisov in je s tem onemogočeno kandidiranje na razpisih in tako projekte obsodijo na financiranje zgolj iz občinskega proračuna. Poseg HE Blanca v sevniški prostor bo izredno močan, zato v svetniški skupini SLS pozivamo krajane krajevnih skupnosti Sevnica, Boštanj, Blanca in Studenec, da se odgovorno in aktivno udeležijo obravnave predloga državnega lokacijskega načrta (DLN) za HE Blanca. Čas obravnave DLN je čas, ko se moramo aktivno vključiti in konstruktivno pripomoči k zmanjšanju negativnih vplivov HE Blanca na okolje in tako zmanjšati negativne vplive razvoja na kraje in ljudi. Srečko Ocvirk, predsednik OO SLS Sevnica LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Če je na državni ravni še čutiti posledice preteklih volitev v državni zbor, pa na lokalnih področjih stvari tečejo po ustaljenih tirnicah. Tako tudi v občini Sevnica pričakujemo malo več zanimivosti ob sprejemanju proračuna za leto 2005. Že sedaj se veliko govori, da denarja ni, da se lahko sprejmejo le manjši popravki in gremo dalje. Morda res, toda tudi za občinski proračun so bile izrečene mnoge obljube, ki jih bo potrebno v prihodnjih dveh letih vsaj delno uresničiti. Liberalna demokracija Slovenije že vrsto let opozarja na izgradnjo TVD Partizan Sevnica, oziroma Doma športov, kot večina želi imenovati nov dom. V treh proračunih do sedaj smo zahtevali in odobrili sredstva za izgradnjo doma (če bi ta sredstva tudi uporabili, bi dom danes že služil svojemu namenu), vendar se vedno znova najdejo “kakšne ovire”, ki načrtovanje, kaj šele izgradnjo preprečijo, denar pa se prerazporedi v druge namene. Upam, da se vsi dobro zavedamo, kaj pomeni dom za odraščajočo mladino, rekreacijo starejših in nenazadnje pripravo športnikov za kasnejša^ nastopanja v klubih znotraj Športne zveze Sevnica. Upam, da bodo končno odgovorni našli pogum in podprli naša prizadevanja, da se končno preide od obljub in podiranja k izgradnji. Veliko govorimo o mladih, njihovih stranskih poteh, znamo opaziti njihove napake, le redko pa dobre in učinkovite zamisli, kako mladi gledajo v prihodnost in kje lahko pričakujejo rešitve. Sevnica je zopet ena tistih občin oziroma edina v Posavju, ki še nima mladinskega centra, kjer bi lahko mladi s svojo aktivnostjo izkoristili možnosti pridobitev sredstev iz državnega proračuna in EU, organizirali tečaje, seminarje, srečanja ... in na ta način rešiti marsikatero danes nepremostljivo težavo. Ali so res samo gostilne tiste, kjer si želimo vzgajati mlade? Zavedamo se odgovornosti sprejema proračuna, zato se za izkazane predloge zahvaljujemo vsem, ki ste nam jih posredovali, seveda pa jih pričakujemo tudi v prihodnje. Veliko se je in se še danes govori o pomembnosti izgradnje hidroelektrarn na spodnji Savi, pozitivnih in negativnih posledicah vmeščanja v lokalni prostor, o možnostih spremljanja zainteresirane javnosti. Zaradi odgovornosti do okolja in nenazadnje nas samih, vas vabimo, da se v čim večjem številu udeležite javne razgrnitve Državnega lokacijskega načrta HE Blanca, ki sega praktično vse do HE Boštanj in se odvija vsak dan na občini Sevnica. Sodelujte, oddajte pripombe in ustvarjajte skupaj z izvajalci za skupno dobro. LDS, OO Sevnica SDS Zvone Tuhtar-vodja svetniške skupine V občini Sevnica že deset- SDS letja uspešno deluje Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Zadnje tri mandate ga vodi očinski svetnik SDS Zvone Tuhtar. Svet sestavlja pet članov, za razne preventivne akcije in strokovna predavanja pa pridobimo zunanje sodelavce. Pri svojem delu največ svojega truda posvečamo otrokom in starejšim udeležencem v cestnem prometu, saj je ta populacija najbolj ranljiva. Pred pričetkom šolskega leta skličemo sestanek v razširjeni sestavi, saj povabimo mentorje prometne vzgoje iz vseh osnovnih šol in drugih vzgojnih organizacij naše občine. Mentorji opozorijo na prometne pasti in črne točke, ki jih na našo pobudo občinski oddelek za okolje in prostor glede na finančna sredstva uspešno rešuje. Pregledali smo tudi šolske poti in relacije prevoza otrok, še posebno odseke, kjer hodijo naši malčki, ki so pričeli z devetletko.O nujnih prevozih obveščamo oddelek za družbene dejavnosti, ki odloča naprej. Sodelujemo tudi s Policijsko postajo Sevnica. Z njihovo pomočjo smo izpeljali že marsikatero preventivno akcijo- Vsako leto organiziramo tekmovanje osnovnih šol “Kaj veš o prometu”, ki poteka v dveh delih; to je teoretični del v učilnici in spretnostna vožnja na poligonu in po mestnih ulicah. Zmagovalec se udeleži državnega tekmovanja, kjer so učenci dosegli že zavidljive uspehe. Ob koncu šolskega leta pripravimo za tekmovalce in njihove mentorje strokovno ekskurzijo. Letos smo si ogledali prometne površine v našem glavnem mestu in se pomerili v vožnji z gokarti.V jesenskem času bomo izpeljali akcijo o uporabi odsevnih teles pri hoji pešcev zunaj osvetljenih naselij. Pripravljamo tudi preventivno poučno akcijo o prevozu otrok v osebnih avtomobilih. V sodelovanju z občino Sevnica pripravljamo “Nacionalni program varnosti cestnega prometa”, ki nam bo v pomoč pri preventivnih dejavnostih v naši občini. Ne smemo dopustiti, da kdorkoli umre zaradi posledic prometnih nesreč, zato vsi skupaj storimo kaj po svojih močeh za boljšo prometno varnost. Zvone Tuhtar za SDS Sevnica ZLSD Dnevi po volitvah so prav zanimivi. Opazuješ, poslušaš... Ha, nekateri ljudje (zmagovalci) so se močno spremenili. Dajo nam vedeti, kje smo. To so tisti, ki so za skupno dobro naredili bore malo ali nič. Drugi, ki smo jih že prej cenili, pa so ostali enaki. Kako je s poraženci? Prav tako. Eni delamo naprej, drugi pa so še naprej samozavestni, zagledani vase, kot da se ni nič zgodilo. Da, ZLSD, mali bratje vladamo z velikim bratom. Pohvale nismo bili velikokrat deležni, vsaj slišati je ni bilo. Toda s svojo držo smo vsa štiri leta varovali topel dom Slovenk in Slovencev. To je z gotovostjo opazil g. Janša, saj imamo občutek, da daje prednost ZLSD pred drugimi strankami. Smo trdnejši partner, bolj odgovoren, zvestejši... Naš Borut je politik evropskega formata. Ne zapira vrat, dogovarja se. Čeprav so bile razlike velikokrat nepremostljive po vsebini, delu, politični kulturi... Pripravljenosti, da bi sodelovali, skupaj načrtovali stvari, ki so bile pomembne za vse Slovenke in Slovence, skoraj ni bilo. Toda moramo se dogovarjati, da bodo naši domovi še naprej vami. Pahor bo sporočil mandatarju, ali je naše skupno odločanje možno, ali so razlike prevelike. Naša stranka pa bo kriva v vsakem primem. Zmagovalci že komentirajo: ”Kaj se gre ta ZLSD. Ne gre z nami v vlado. Pa so nam očitali, da nismo za dogovore, da samo mšimo... Pa saj bodo razpadli!” Da, tako pravijo zmagovalci. Krivi smo že. Če pa se bomo odločili, da gremo v vla- spi bet »ij *a\ •ah > •ah do, bomo dežurni krivci za vse, kar ne bi bilo po volji našim partnerjem v koaliciji in opoziciji-Tukaj žal ni pomoči. Našo držo, naše hotenje in pošteno delo morajo nagraditi volivci. Prepričati jih moramo, da hočemo PRI' HODNOSTZA VSE! Berta Logar, predsednica ZLSD Sevnica N.Si “Nova Slovenija z veliko za' skrbljenostjo spremlja razpis za iZ' gradnjo sevniške čistilne naprav® in vse nerodnosti okoli omenjene' ga projekta. Finančno ministrstvo je namre® sevniško občino pozvalo, naj razveljavi javni razpis za oddajo gradbenih del za izgradnjo sevniške čistilne naprave in o tem pisno obvesti vse ponudnike. Kmalu P° izteku roka za oddajo ponudb s° namreč v javnost prišle neurada® informacije o izvajalcu, ki naj b1 ga predlagala komisija za odpiranje in ocenjevanje ponudb, katet® člani očitno niso spoštovati načel® zaupnosti podatkov, ki ga d°' ločajo pravila evropske komisij®' Ker bo za ponovni postopek jav' nega razpisa potrebnih več mesecev, v primem zapletov s pritožbami pa še bistveno več, se lahko zg^ di, da sredstev za omenjeno nal°z bo ne bo mogoče črpati, saj je k zadnji možni rok za izbiro iz^a jalca in sklenitev pogodbe dol0-čen december 2005. Žta, ja, saj $iš< od jer Ul ; •erg Več je p *an !»h( Je 0Hli Upravičeno se sprašujemo, ; je odgovoren za nastalo situacij0’ Za OO N.Si Sevnik Matjaž Tra^e' PUM Kje si “TVD Partizan1 Pred dvema letoma je bil® porušena “športna dvorana . Partizan” s cilji in obljubo, d® ( 'i . postavi nov, modernejši °bJe., namenjen športnim aktivnost* Danes v Sevnici nimamo n°v . “športnega doma”, ne urej®*, zemljišča, kjer je stal TVD. V P1^ u predlagamo in podpiram0 ^ dejavnosti v smeri, da se v [C( 2005 pričnejo konkretna del®^ da bo v proračunskem let0 našel svoje mesto novi J Ja •ir »c b; Čl Kr bi b; St, \^rc oziroma športni center v Se^j?, «-25«. svetnik PUM v obč. svetu . Marija iz Krškega želi yedeti, zakaj na avtobusnem Postajališču pri tovarni Žito ‘o še enem postajališču ni nadstreškov na obeh straneh ceste, so le na eni, ki pa je •hanj prometna. Zanima jo todi, kdaj bo zgrajen pločnik, °b njem pa javna razsvetlja-va na samem robu mesta. Niko Somrak iz krške občine odgovarja, da je na odcepu ceste Ilirska-NEK izgradnja predvidena letos, vendar namenjen denar (20 milijonov SIT) ne bo zadostoval za celoten projekt, ki je vreden 50 milijonov SIT. Tudi v pro-računu za prihodnje leto tej Postavki ni namenjeno nič denarja, tako da razrešitev te težave še visi v zraku. Glede Avtobusnega postajališča pa Somrak odgovarja, da je na drugi strani zasebno zemljišče, vendar pa se tudi na tem Področju krajevna skupnost trudi opraviti kar največ v °kviru svojih prihodkov. Milena iz Krškega pa sPrašuje, kdaj bodo v cestnem podjetju popravili vodni jašek ob cesti, po kateri se j^vije na Trško Goro. Čisto ah ko se namreč zgodi, da bo v poškodovani mreži kdaj os-Mo kolo avtomobila. Tomaž Urbanč iz cestno-jPadbenega podjetja odgovarja, da ne gre za vodni jašek, *aj teh tam ni. So pa na krilcu, ki tudi vodi v Narpel, .odkrili” požiralno rešetko, ki malo globlja kot ponavadi ‘n sicer zaradi konfiguracije erena, saj se po bregu zliva Več vode, posebej nevarno pa Pozimi, ko bi ta voda lahko Omrznila. Po Urbančevem Mnenju ni razloga za skrb, saj hitrost avtomobilov na 'Cenjenem križišču zgolj 30, 40 km/h, zato nevarnosti za avtomobile ni. Pred leti je bilo na krško občino že naslovljeno to vprašanje, a se v tem času ni nič zgodilo. V tem primeru gre za državno cesto, zato je potrebno za vse posege dobiti dovoljenje državne direkcije za ceste, čeprav namestitev večje rešetke tudi ne bi bila večji problem. Ta bo v predlogu načrta za prihodnje leto, čeprav imajo podobnih popisov veliko in je le majhna možnost za ugodno rešitev brez posredovanja krajevne skupnosti. Stanislavo iz Dovškega pa je zbodla novinarska stavka. V ponedeljek je namesto Slovenskih novic prejela le reklame, v torek pa ničesar. Ali bo te izvode morala plačati vseeno? Bogi Pretnar z oddelka za stike z javnostmi je zatrdila, da naročnikom neprejetih izvodov Dela in Slovenskih novic ne bodo zaračunali, za tistega v ponedeljek pa le delno. Sicer pa so bralci prejeli revijo Ona, v katero so vložili tudi pisemce, s katerim se bralcem opravičujejo, naročniki pa jih lahko tudi sami pokličejo. Marjana iz Vrha je zanimalo, zakaj policija 200 m od kraja veselic voznikom “ponuja” alkoteste, ko pa s pri-služenim vaščani financirajo asfaltiranje cest, gradnjo vodovoda, kar je navsezadnje naloga države. Pravi še, da so veselice veseljaške narave, in sprašuje, ali je takšen režim na vseh veselicah ali zgolj na njihovi, kajti o drugih podobnih primerih ni slišati. Štefan Hren s krške Policijske uprave odgovarja, da iz vprašanja poslušalca ni moč razbrati, kdaj in kje je bil na veselici, velja pa splošno na- čelo, da policisti na območju Posavja in tudi na območju Sevnice kontrolirajo in nadzirajo cestni promet na celotnem območju s poudarkom na kontroli mest, kjer so prometne nesreče pogostejše. Se tako dober namen organiziranja veselic ne daje nikomur pravice, da bi v javnem cestnem prometu upravljal motorno vozilo pod vplivom alkohola, poudarja Hren. Vsak udeleženec se namreč mora zavedati , da je njegovo psihofizično stanje ključnega pomena za varno udeležbo v prometu in da so posledice prometnih nesreč z udeležbo vinjenih voznikov praviloma zelo tragične, kar pa poskuša policija s svojimi nadzori preprečiti. Marija iz Krškega sprašuje, ali sme (je pristojno) Elektro Slovenija posredovati osebne podatke RTV Slovenija. V staro hišo so namreč napeljali elektriko, kaj kmalu pa so tudi dobili račun za televizijo. Matjaž Glavič iz Elektra Ljubljana odgovaija, da Elektro Slovenija nima nikakršnih pristojnosti glede posredovanja podatkov v zvezi z odjemalci električne energije. To smejo izključno distribucijska podjetja, kot so Elektro Ljubljana, Maribor, Gorenjska, Celje in Primorska. V skladu s 15.e členom Zakona o RTV Slovenija (kar je zapisano tudi v Uradnem listu RS, označe-nenem s številko 18/94 in kasnejšimi spremembami in dopolnitvami) RTV Slovenija zbira podatke o imenu in priimku fizične osebe ter o njenem naslovu tudi od distributerjev električne energije. Torej so jim jih ta dolžna posredovati v skladu z navedeno zakonsko podlago. \ NAROČILNICA SAVAGLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254, 07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253 Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si Naročam/o časopis SAVAGLAS ne in priimek__________________________ °djetje(naziv in naslov) ayčna številka podjetja_ Rezanec za DDV__________ S _____________' tilica ;,him Poštna št. Telefon Podpis teyilo izvodov_________ ^'‘Jhičnina skupaj s PTT stroški znaša 210 SIT na izvod. vCniško razmeije je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic \ cnine je možen samo pred novim obračunskim obdobjem. mali oglasi Nudimo delo za finančno svetovanje. Iščemo komunikativne in dinamične osebe. Zažel-jen je lasten prevoz. Pokličite 040-725-071. Prodam obnovljeno 3-sobno stanovanje v Trnju v Brežicah. Pokličite 041-433-397. S8* in .Sr _a» at S- % »• 5C O TOM pri zms RADIO/BREZiCE s se,? i» 9S,9 mm JUa/točite d Uefejoii 07/49-91-250 a uaftocntfee je cenejši nova m vsak ponedeljek novi format ZAHVALA Ob nenadomestljivi in prezgodnji izgubi našega dragega JOŽETA UREKA iz Župelevca se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu izkazali spoštovanje in ga pospremili na poslednji poti. Še posebej pa se zahvaljujemo družini Količ za pomoč v najtežjih trenutkih, ter družinam Šepetave, Gašperin in Prah. Hvala gasilskemu društvu Župelevec za zadnji pozdrav ter duhovniku za lepo opravljen poslovilni obred. Neizmerno ga pogrešamo. Vsi njegovi ZAHVALA Je čas, ki da, in čas, ki vzame, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame, sestre, tašče-in tete SLAVICE TRAVNIKAR z Bizeljskega se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter za vso izkazano pomoč v teh težkih trenutkih žalosti. Posebej se zahvaljujemo osebju Splošne bolnišnice Brežice za zdravljenje, pogrebni službi Žičkar za pogrebne storitve, g. Kržanu za tople besede slovesa, Pevskemu zboru Bizeljsko za zapete žalostinke, g. župniku Leskovarju za opravljen obred ter gospodoma Zagmajstru in Petelincu za zaigrano Tišino. Posebna zahvala tudi dobrim sosedom Martinijevim ter sodelavcem Pohištva Brežice in Kovinotehne M.K.I. iz Novega mesta. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Odgovorna urednica: Lidija Kostevc Izhaja vsak drugi četrtek. Cena izvoda je 240 tolarjev. Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07 / 4991 250, telefax : 07 / 4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Vodja komerciale: Simona Gerjevič; telefon: 07 / 4991 250 - Elektronska pošta: simona.gerjevic@radio-brezice.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: SET d.d., Vevška c. 52, Ljubljana Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Število tiskanih izvodov: 5.000 Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Šestnajsta špranje in okenca posavcev Cvetka Oberč: ”Ne moreš reči - svoj plan sem dosegel in konec!” Razpeta med Ljubljano, Novim mestom, Krškim in Brežicami si je Cvetka Oberč, dr. med., v novomeškem “stanju pripravljenosti” uspela rezervirati čas tudi za nas. Sicer pa sem šla za koraki pacientov, ki so in ki iščejo pri njej strokovno pomoč. Po rodu je Krčanka, staršev Dragice in Maksa Mirt, ki sta srečna aktivna upokojenca. ”Rojena sem bila v Brežicah 3. oktobra 1958”, je povedala Oberčeva, “in imam še mlajšo sestro Darjo. Glede na današnji čas naših otrok sem živela v idiličnih časih, z dovolj časa za družbo in igranje na dvoriščih in gozdovih, kar je bilo pravljično. Ta čas pa je našim otrokom bolj v škodo. Kajti, če se s čimerkoli zunajšolsko ukvarjajo, naj bi bilo to kar profesionalno. To opažam pri hčerki Barbari v glasbeni šoli, ki se ji že nekoliko upira, kljub temu da je pridna in uspešna družbo-slovka in pravi knjižni molj.” Osnovna šola v Krškem ji je minila mimo in tekoče, kjer ni imela bremen in nadaljuje: ”Prav tako so mimo minila gimnazijska leta v Gimnaziji Brežice. Teh časov se rada spomnim; sošolcev, s katerimi se dobivamo, in profesorjev, pri katerih sem si nabirala znanje. Bili so korektni. Morda zato, ker nisem imela problemov, vedno pa sem raje imela tehnične, prirodoslovne predmete. Zaljubljena sem bila v matematiko, hodila sem na različna tekmovanja, matematika me ni le zanimala, celo zabavala me je.” Ko se je vpisovala na fakulteto, se je vpisala na Fakulteto za matematiko in fiziko in na Medicinsko fakulteto in bila sprejeta na obeh. ”Pa sem kar oklevala, kaj in kam zares. Naposled sem se odločila za medicino, ker se kot predavateljica matematike nisem videla. Študij sem končala leta 1983, sledilo je leto dni pripravništva, pa eno leto dela v splošni praksi, nato sem dobila ponudbo na očesnem oddelku Splošne bol- nišnice Novo mesto za začasno nadomeščanje porodniškega dopusta. A sem že s prvim dnem po srečnem naključju v tej isti bolnišnici pričela s specializacijo iz oftalmologije,” je pojasnila svojo študijsko odločitev. Specialistični izpit je opravila leta 1990 in dobila naziv “specialist oftalmolog”. V Kanadi, v Torontu, je nato opravila enoletno podiplomsko izobraževanje oziroma subspecializacijo iz kirurgije mrežnice in steklovine. Ob vrnitvi jo je čakalo delovno mesto v Novem mestu in dodaja: ”V Kanadi smo delali v izjemno prijetnih delovnih razmerah, v prijateljskem vzdušju, od administratork do profesorjev. V Sloveniji smo se strokovno močno približali razvitemu svetu, šepa pa organizacija dela, ki, je deloma odvisna tudi od finančnih zmožnosti države. Na žalost smo mi tisti “grdi”, ker moramo razlagati pacientom, kdaj lahko pridejo na pregled in zakaj je čakalna doba tako dolga, kljub naši izjemno visoki pripravljenosti do dela. Vsakemu zdravniku oziroma zdravstvenemu zavodu Zdravstvena zavarovalnica določen obseg dela na letnem planu. Kar narediš več, gre v breme delovne organizacije. Ob že doseženem in priz- (SJfe TPV AVTO Brežice TPV AVTO, BREŽICE m AVTO 4LM., K«ndlj*k* 30, 3000 Nm Moto Cesta bratov Cerjakov 11, 8250 Brežice Tel.: 07 49 91 903, 49 91 904 StMPLY CLEVER lra^ Poslovno in projektno svetovanje Tel.: 07 499 06 80 e-mail: rcbrezice@siol.net nanem letnem planu pa potem ne moreš kar reči - svoj plan sem naredil in konec - ter zapreti vrata ordinacije. Sicer pa je pri tem treba povedati, da so čakalne dobe tudi v svetu zelo dolge in za rešitev tega ni učinkovitega mehanizma.” Delala je z znano dr. More-lovo, ustanoviteljico novomeškega očesnega oddelka in predstojnico do 200lin o tem pove: ”Pri dr. Morelovi smo bili pri delu vsi izravnani, kar je sama s svojim delom ter izjemno delovno vnemo in energijo vsadila tako rekoč vsem na očesnem oddelku. Bila je deloholik. To smo vsi podedovali in vladala je izjemna kolektivna zavest. Pa tudi danes nihče nikomur ne more očitati nedela.” Ko je zunaj popoldne vztrajno lezlo v gosto deževno zaveso, pa neusmiljene moče izza okna ob prijetni sogovornici ni bilo niti čutiti, je še dejala: “Tempo je močan, pacientov je veliko, od pet do sedemkrat na mesec stanje pripravljenosti, ob dopustih še večkrat, ob tem mora biti čas za izobraževanje in seminarje, in z Andrejem (mož - univ. dipl. ing. arh.) se sprašujeva, če sploh še imava čas za kakšen sprehod. Nekaj bi morali narediti, pa ne vem kaj. Zadnja leta je naš le dopust ter tu in tam kakšen dan. Si pa vzamem čas za knjigo in grem v kino enkrat v dveh mesecih.” Rada bi spet sedla za klavir in zaigrala. Zato je bilo to popoldne še toliko bolj dragoceno in kaplje zunaj biseri. Natja Jenko Sunčič Na prireditvi ob 100-letnici brežiškega sokola naj bi nastopil tudi Mitja Petkovšek, a mu je poškodba med dopoldanskim treningom prekrižala načrte. Kljub temu je prišel v Brežice in se prisotnim opravičil, mi pa smo ga ujeli med dajanjem avtograma. Njegovo dekle mu je medtem “pestovalo” natečeno nogo. Radanovič Brežice d.o.o. Čemeičeva 5 8250 BREŽICE «•1*1 Audi ZA PREMIKANJE GORA JE POTREBNA GONILNA SILA Smo uspešno družinsko podjetje z dolgoletno tradicijo in dolgoročno usmerjenostjo k prodaji in servisiranju vozil. V svojo sredino vabimo prodajalca / prodajalko vozil. Nudimo vam samostojno, ustvarjalno in zelo dinamično delo v našem kolektivu, stimulativno nagrajevanje in strokovna usposabljanja. Odgovorni boste za: o sistematično izgradnjo potenciala novih kupcev, o strokovno predstavljanje in posredovanje informacij o izdelkih in storitvah, o vodenje in spremljanje kupcev na njihovi poti odločanja o nakupu vozila, o doseganje dogovorjenih ciljev, o zagotavljanje lojalnosti kupcev znamki in avtohiši, o nenehno lastno dodatno izpopolnjevanje. Če je vaša starost med 23 in 40 leti, imate zaključeno najmanj štiriletno srednjo šolo in delovne izkušnje ali zaključen študij iz trgovske ali tehnične stroke, govorite pravilni slovenski jezik ter pasivno nemškega in/ali angleškega - pošljite svojo prijavo na gornji naslov s pripisom 'ZA RAZPIS" najkasneje v 8 dneh od objave. Zaupnost je zajamčena. o £ P (0 ‘E > y m (D -O ™ ■c? č -P. . (*[) £•*« >NJ C/5 ™ Tek \AA6\V 65 \e\ Osrednja proslava ob 65 - letnici proizvodnje v Krškem Kulturni dom Krško petek, 12.11.2004, ob 18. uri VABLJENI VSTOP PROST 1 s