Odpis davka po uimah. Težko, če ae ima kako delo toliko sovražaikov, kakor delo kmeta ia njib sovraštvo je tako, da si ga človek ne more odvrniti. Nekoliko si še eicer pomaga. če si dobi zoper nje zavezaikov, t j. če si zavaruje svoje pridelke. V čaaib pa še tudi to ai mogoče ia tedaj mu ne oataue druge pomoči, kakor da aosi potrpežljivo svojo osodo, srečea, če ga silovita moč sovražaika ne zadene. Ali k teaiu še pride, da mora, če mu uima rzame tudi večji del pridelka, še plačati davek od vsega pridelka, tedaj od nečesa, čeaar aima. To se je doslej velikokrat izgodilo, ker ai bilo postave, vsled katere bi se v tem imel davek odpisati. Letos pa je drž. zbor tako postavo po predlogu visoke vlade skleail ia avitli cesar so jo dae 6. junija potrdili. Le-ta poatava zadeva ¦določbe o odpisovaaji zemljiškega davka vsled škode po uimah. Ker je poatava za kmetovalce imenitna, zato jo podamo aašim bralcem v slov. prestavi, naj bi ae je poslužili, če jib. kedaj zadene uima, o kateri govori poatava. Postava pa je ta-le: V aoglasji obeli _iš Mojega drž. zbora ukažem, kakor sledi: § 1. Zemljiški davek se odpiše vsled akode na aaravnih pridelkih po elemeataraih lumah — če se ae odpusti po določbah postave z dae 28. maja 1883 (d. z. 1. št. 83) ves davek — tedaj, kedar se uaiči pri zemljiških oddelkih, ki inerijo do čez 4 ha., aajmanj aaravai pridelek enega hektarja po toči, povodnji ali ogaji. Pri gozdih ae odpiše zemljiški davek tedaj, že se uaiči aajmaaj štrti del lesa v gozdu, pri gozdih večjib, kakor 40 ha , pa t-e se uaiči aajmaaj les 10 aektarjev po ogaji. V tem ae zastopi tudi vaičeaje lesa po ogaji, kedar je to potrebao za to. da se zabrani razairjenje požrešaega mrčesa, za škodo J>o ognji. Ako aastopijo druge prigodbe, ki jih človek ne more odvraiti ia če se vršijo le-te v neaavadni meri, u. pr.: mraz, dolga auša. dolgo deževje o easu žetve, žrtje mrčesov ali miši, gliva, ki ae imeauje peroaospora viticula (strupena rosa) ali odium (trtaa gliva), tedaj more flaančai minister dopu3titi, da še določbe le-te postave obraejo tudi na tako škodo ter ae odpiše zeailjiški davek v razmeri povzročeae škode, 1. ako je oškodovan pridelek kmetijstva v toliki meri, da je večiaa zemljišč v tiatej ob<čini prizadetih; 2. ako glede aa posamezae kmetije čisti dobiček, ki pride vsled odmere zemljiakega davka na oškodovano zemljišče, pa je v razmeri oakodeaja uničen, zaaša več, kakor tretjiao vaega čistega dobička, kolikor se ga računi za kako kmetijo, ali 3. ako trpe posamezai posestaiki toliko škode pri aaravaem pridelku, da so s tem v začasao revščiao priali. Ako se vdere v kakem gozdu aaeg ia aapravi v ajem toliko škode, da ao aa posamezaih ali večib straaeh gozda, katere store posamezae ali tudi skupaj, aajmaaj tretjia*o gozda, in katerih vsaka najmaaj ea hektar meri, cele plati lesa potisfljeae ali polomljeae, tako, da ti more tak gozd le z novim zasajeajem dati še kaj pridelka, more enako fiaančai miaister dopustiti, da se določbe le-te postave obrnejo v to, da se odpiše zemljiščui davek v razmeri s škodo. § 2. V ceajeaje aiere, v kateri je aa kmetijab aastala taka škoda, jemlje se samo ob- delaa kos ia za tem ae določi mera vaiSeaja pridelka aa obdelaneai ko3U. Oddelki ali njib kosi, ki aiso bili, ko je prišla uima, obdelaai, toda so bili po običaji obdelovaaja tiste občine za obdelaaje odločeni, morajo ae vateti v ceaitev škode takrat. ako so vsled uime za tiato obdelovalao leto ostali celo brez pridelka. Pri gozdih vzeti je odpisu davka za podlago vaičeaa lesaa masa, ki se prikaže iz lesaega priraatka, ki je v davkarakem izdelku aa ea oral odmerjea ter ae preatavi aa oao plat, aa kateri je Ie3 uaičea, ia pomaoži s starostjo uaičenib dreves. Ako se plat, aa kateri je les uaičea, a pripomočki, kolikor jib se dobi, (davkarske listiae, gozdae karte itd.) ali z merjeajem ne aiore določiti zato, ker se les ni uaičil zdržema, aaipak skokoma, tedaj mora se za poakušajo, glede take plati, aa plati, ki obseže vaaj ea oral. škoda za vsak oral izraouaiti in potem razdeliti aa celo oškodovano gozdišče. Letai aaravui pridelek (letni prirastek) je všteti z deaarao vsoto, ki je zapisaaa v davčai kajigi, kakor poprešaji zaeaek za tisto leto, v katerem že log atoji, ko nastaue škoda. Ako se je gozd v več razredov dobrote vceail. treba je poaamezne razrede za-se presoditi gledi- škode, če ao aa teako obmejeni. Sicer pa ae letni zaesek, kakor je poprek, vzame v račun, da se odpiae davek. Glede določeaja staroati posameznih starostaih razredov ae sme se seei višje, kakor je starost, katera je v davčai kajigi vzeta za podlago davka. § 3. Ako 8e izgodi kaka v § 1., aliaea 1 iaieaovauih elemeataraih uim v casn, v katereni so kmetijaki pridelki že opravljeai, t. j. ali že pod streho spravljeai ali pa aa polji po deželui aavadi okovarjeai, tedaj ai odpisati davka vsled oškodovaaja pospravljenib. pridelkov. § 4. Glede aa preceaitev velikosti škode mora se pri kmetijskih pridelkib tisti letai pridelek vzeti v poštev, ki bi se v tem letu, v katerem se je uima vraila, bil pridelal. V tem oziru ae naj pazi aa to-le: 1. Ako so pri setvi, v kateri leži kos, dve žetvi v letu v obeiuski aavadi, tedaj se vceai prvi aad za dve, drugi pa za eao tretjino letaega pridelka. 2. Eaako se prva vničeaa setev vzame za dve tretjini letaega pridelka, ako 8e more z aovo setvo aaravai pridelek dobiti. 3. Pri mešanih setvab je oškodovaaje glavaega sadu etaviti za dve, oatalib pa za eno tretjiao letaega pridelka. Grlavai sad pa ae računi tisti. ki ae striaja s pridelkom, kakor je zapisaa v davčai knjigi za glavai sad. 4. Ako ae izgodi poakodovaaje koaa v ti- atem setviaem letu. mora se gledati aa odpis davka, ki je zavoljo prejšajega poškodovaaja v poatavi vtemeljea ali pa že privoljea, v toliko, da ae ae odpiše vec davka, kakor aa tisto leto splob od tega zeailjišča pride davka. § 5. Visokost odpisaaja davka se pri kmetijakih pridelkib račuai po velikoati atorjene škode aa aaravaem pridelku vteh-le atopiajah: 1. pri vaičeaji četrti do polovice aaravaega pridelka (§ 1. aliaea 1.) odpiše ae 25 odstotkov letaega davka: 2. pri vaičeaji polovice do treh četrti aaravaega pridelka ae odpiše 50 odatotkov letaega davka; 3. pri vaičeaji treb četrti letaega pridelka odpiše se 75 odstotkov letaega davka; 4. pri vaičeaji vsega letaega pridelka odpiše se ves letai davek tistega kosa.  (Koaec prih.)