---   111   ---
Beseda
za Slovensko vseučiliše v Ljubljani iz Štajarja.
Kar ste naj umnejši možje na Krajnskim — bodi Vam slava! — od slovenskima vseučiliša v Ljubljani po Novicah v 22. in 23. listu Slovencam v premišljevanje ponudili, nas je Stajarce močno ganilo; tudi mi dobro spoznamo njega neobhodljivo potrebnost in težavno za-loženje. Biti pa mora! Kar potrebo vseučiliša tiče, pač vsaki domorodec previdi, da ga nam je, kakor svobodni-mu ptiču prostiga zraka, in bistri ribi čiste vode, tako in še veliko bolje treba. Viših učiliš moramo imeti, sicer bi še delj — pa si v svoj kvar — celo v svojo pogubo le za tiij narod učene plodili in redili. To pa ne sme in ne more več biti. Vem, da bode vsaki rodoljubi Slovenec z vsim, kolikor le naj več premore k tej neprecenljivi napravi, ktera bo naj beržej naš narod in našo zdaj še tako opuseno narodnost v razcvet vzdignila, rad prispel, tudi jaz podam v ta namen, kar imam in morem — svoj slabi svet in um.
V rečenih Novicah na strani 95. Vi slavni gospodje tudi to le pišete: „Desiravno se dandanašnji v slovenskim jeziku vsi razdelki vednost še ne zamorejo obdelovati. u Na to čedno rečem: Naš jezik je v mnogoterih vedah res neobdelan, pa je v svojim obilnim koreninji vender tako bogat in izobražljiv — naš jezik od reke Rabe do morja — da se, ako že gotove izrazke zberemo, grešane duhu svojega narečja primerjeno sami dostavimo, ter si le v sili splohumljive ali celo umske od svojih sosednjih bratov v zajem vzememo, za vsako sleherno umenje skorej popolna beseda iehko sklade in sicer po moji misli na to le dobo:
112
Napravite si za vsaki razdelek ved in ume'nj zbore, izvoli ali odloči se vsakterimu zborniku ktero umenje ali oddelek kteriga ume'nja, da za nje (_za umenje) iz takih knjig, ktere to umenje obsežejo, izraze (nemške ali latinske) v slovniček ali besednjak zbere, ter je po 'svojem umu v slovenšino prestavi, te prestavljene v abcedno versto zložene umske izrazke pa podaj celimu zboru ali večim zboram, in še drugim prijatlam slo-venšine v precenbo in popravo.
Potemtakim bi se tudi nepotrebno, celo kvarljivo kovanje preraznih izrazkov hitro od kraja odvernilo. Kakor zdaj postave, naj se tudi izrazki občinski delajo, da bodo rečem dobro primerjeni in vsim po volji.
Ker še jaz svojiga slovenskiga slovnika nisim zgotoviti utegnil, k skorešnji osnovi toliko potrebniga vseučiliša pa bi vender rad kmalo pripomogel, Vam, naša slavna učena gospoda tukaj na znanje dam, da je meni samimu vsakodob na volji, za vsakošnjo versto umej že v abcedo spisane in mi pošiljane izraze v slovensko prelagati in je učenim zboram v popravljanje predkladati. Več oči več vidi. "*)
Takega ročnega slovnička bi zdaj ravno uredniki že potrebovali, ker jim je v uredih slovenšina zapovedana.
Tako je gosp. prof. Poklukar, Vaš slavni rojak, že davno svojim bogoslovcam duhovno pastirstvo razkladal — s posebnim besednjačkarn.        Oroslav Cafov.
*) Lepa hvala za dobri svet, kteriga bomo slovenskimu zboru živo priporočili in kteriga se bo slovenski zbor tudi živo poprijel. Vam pa — častitljivi gospod, neutrudljivi delavec v vertu naše mile slovenšine — Vas bo doletela še posebna prošnja zastran besednjaka, kteriga nam je zdej pred vsim potreba. Tudi na vas se nasloni slovenski zbor v ti reci kakor na močno podporo, de mu boste s svojim bogatim zakladam pripomogli k dogotovljenju slovenskiga besednjaka berž berž.                                                      Vredništvo.