165. st©«.
shaja reaen necSeEJ (n prESRtkov vsak d a w ob 18. uri dopoldne«
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1'50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'—, Pri večjem naročilu popust
PoStnlna plačana v gotovini.
V Uubliani,	vponedeifek 25. lullla
Posamezna Stev. K 1,
U:	teto	V.
»Vj-"•*'	'	:,®:k-*
'S J ■ TKa*
6l8Sito lugosBov. socUaino - čcntekrsit^e stranke.
Telefonska št. 312.
Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 288, za pol leta K 144, za čeirl leto K 72, za rneECc K 24. Za inozemstvo K 4S0,
Reklamacije za list so poštnine proste.
- .;.C	**"“
Upravni št vo >o v L ubljani, Frančiškanska ulica it. 6 s ,\ Učifei ska tiskarna.
M3g?sigja!«t BtraMfttaaiB
Kaj je s potrditvijo ljubljanskega
župana?
Demokrati so si vtepli v glavo, da v Ljubljani ne sme biti nihče drug župan, če ni demokrat. In iz te fiksne ideje sedaj ne morejo, čeprav bi bili morali že davno uvideti, da je tako stališče nevzdržno za stranko, ki absolutno nima večine med narodom. To bi bi! en razlog, ki ga utemeljuje praksa. Drugi razlog je moralnega pomena; ta nedvomno govori za potrditev. Ljubljanski občinski svet je izvolil s precejšnjo večino župana. Novi župan ni storil še ničesar, kar bi bilo kot razlog proti njegovi potrditvi, ker bi sicer oni, ki ugovarjajo potrditvi, prišli z razlogi na dan in tako poučili javnost, da je njih stališče pravo. Vse to se ni zgodilo.
Zaraditega vidimo mi v odlašanju potrditve župana veliko kršitev demokratičnega načela, oziroma občinske avtonomije. Zelo omejeni avtonomiji občine se dela s tem krivi-
ca. vrši se neutemeljen terorizem ne le nad izvoljenim županom marveč nad večino občinskega sveta in večino ljubljanskega prebivalstva.
Pa tudi iz upravnega vidika je odlašanje ali pa zavrnitev potrditve popolnoma neutemeljeno. Občine in nje župani so podrejeni državni upravi, celo prestrogi kontroli. Kaj torej urore ogrožati potrditev ljubljanskega župana?
Zdi se nam, da je to postopanje proti Ljubljani k aprica demokratov in pričakujemo, da se s spremembo vlade tudi ta kurs izpremeni. Sedanja vlada, ki je najbrže odklanjala potrditev., se noče blamirati. Čim pa prevzame posle vlade namestnik Hribar, smo mnenja, da napravi le prav. če predlaga potrditev ljubljanskega župana, ker to zahteva čut pravičnosti in demokratizma. Nam ne gre tu za osebe, tu gre za načela, za pravice občine!
Narodna skupščina v ustavi.
(Oovor posl. sodr. Etbina Kristana na seji Ustavotvorne skupščine dne
10. junija.)	(Dalje.)
Jaz bi bil za to, da dobi pasivno volilno pravico, kdor ima aktivno. Ampak če ste za sedanjo skupščino zahtevali 25 let. ne postajajte reakcio-narnejši. pa ne zahtevajte sedaj 30 let. In ne bojte se, da bo narod volil same mladeniče, dokler ima tudi kaj modric starcev. Mislim, gospodje, da je v skupščini treba različnih elementov, in kakor je dobro, da so Ulivaj ljudje z mnogimi izkušnjami, je treba tudi ljudi z mladimi ideali in z močnimi temperamenti. Mislim, da ni vzroka, da bi se bali mladine v našeni javnem življenju. (Dr. Lazar Markovič: Vi imate temperamenta, kakor da ste mladi.) Kar se tiče mojega temperamenta, ni sedaj v debati. (Dr. Lazar Markovič: Motel sem reči. da je temperamenta v skupščini.) Prav nič nisem danes razpoložen za šalo, zakaj iz te zbornice-je izginila tista atmosfera, ki bi bila primerna za nekoliko šale. — Na vsak način mislim, da je koristno, če pritegnemo del mladine na sodelovanje. da ne bo sposoben človek šele v poznih letih prihajal sem. ko ni imel prilike, da bi se bil od svoijh starejših tovarišev kaj naučil.
Priznam, da niso to najusodnejša vprašanja. Tu imamo tudi važnejše reci, o katerih je treba govoriti.
Eden naših predlogov jc bil sledeči :
V	74. članku predlagamo, da se namesto zahteve, da polagajo narodni poslanci prisego, sprejme zaobljuba. Gospodje, če bi bili konse-kventili, bi sprejeli ta amandma ker st; sprejeli v tej ustavi stavek, ki ga sedaj negirate. V nekem drugem oddelku. in sicer v 12. članku pravite: -Garantira se svoboda vere in vesti. Uživanje državljanskih in političnih pravic je neodvisno od svobode vere ... Nihče tli cloižan javno izpovedovati svojega verskega prepričanja ... Nihče ni dolžan sodelovati pri verozakonskih aktih ... ra-zun... kolikor določa zakon za osebe. ki so podložne očetovski, varuški ali vojaški oblasti.«
, osPodje. mislim, da ni dvoma, da t c more biti dvoma, da je prisega verozakonski akt. Na eni strani pravite. da je svoboda vere in vesti garantirana. in da nihče ni dolžan javno izpovedati svojega verskega prepričanja, če ni podložen očetovski. tatorski ali vojaški oblasti, od poslancev pa zahtevate javno izpo-vedanje njihovega verskega prepričanja s prisego v religiozni obliki, jveste. da je to roganje, zakaj ljudi imate, ki ne verujejo, kar tiči pravoslavna.. ne kar uči katoliška, uc kar
uči mohamedanska vera, poslanci so. ki ne verujejo v Boga. vi pa zahtevate od njih — (Medklic: Dol z njimi!) — če hočete »dol z njimi«, tedaj morate to zapisati v ustavo, ne pa da imamo svobodo vere in vesti — vi pa zahtevate od poslancev. kar velja sicer le za ljudi, podložne očetovski, varuški ali vojaški oblasti.
Ce torej hočete, da bo ta odstavek veljal in da ne bo ves svet videl. da zanašate v ustavo nekaj, v kar sami ne verjamete, da zanašate v ustavo nekaj, kar v isti ustavi negirate, tedaj morate zavreči to prisego, brez obzira na to, kakšno vsebino ji sploh dajete.
Ne vem, zakaj bi moralo biti to prav v naši državi. Dovoli je drugih držav, ki niso propadle, četudi niso imele podobnih priseg. Pri nas pa? Neprenehoma se tukaj govori o vsakovrstnih svobodah, o enakostih, ali v skupščini, ki nai zastopa voljo naroda, ki naj dela za interese tega sveta, in ki nima s tistim, kar je nad oblaki pij kaj vem kje. kadar se zemlja obrne, hočete kar prvi dan, ko se zbornica snide, nekakšno religiozno demonstracijo. Tedaj vsaj ne govorite, da smo napredni, ne recite, da imamo pogum, da gremo naprej, dokler nimate toliko poguma, da bi odložili brezpomembno tradicijo. s katero se smešimo pred vsem svetom. (Valerijan Pribičevič: V Ameriki mora iti predsednik vsako nedeljo v cerkev.) Gospodje, če hočete iz vseh dežel pobrati vse, kar je v njih reakcionarnega, vse, kar je v njih neumnega, in spraviti v našo ustavo, tedaj ni dvoma, da ne bi bilo težko napraviti iz nje monstrum. Prav gospod Valerijan Pribičevič je eden izmed tistih, ki se ne bodo nikdar pozivali na to. kar je v drugih deželah dobrega, ampak če iztakne kje kakšno neumnost, jo hitro pre-zentira naši skupščini, (Val. Pribi-cevic: Mi stvarjamo napredno ustavo.) Gospod Valerijan če smatrate, aa je.to napredno, bo treba iti še za nekoliko stoletij nazaj in pcMedati če ne najdemo še kakšno £md-nost. ki bi jo mogli spraviti v našo ustavo. —
Gospodje, za prehodne naredbe, ki so tudi s tem oddelkom v stiku, smo podali predlog, ki se glasi:
>• Narodni poslanci bodo na skupščinski seji Pred presednikom skupščine položili obljubo, da se bodo v svojem poslaniškem delu ravnali po ustavi, da bodo ščitili pravice naroda in edinstvo države po svojem najboljšem znanju in prepričanju.«
(Medklici: To je dobro.) Mislim, da bi to povsem zadostovalo, zakaj poslanik s_e itak ne voli za kaj drugega, kakor da varuje pravice naroda, in interese naroda, med katere spada narodno edinstvo eo ipso. Drugič pa pomeni zaobljuba vpričo vse zbornice in pred predsednikom na vsak način toliko, kolikor prisega na Boga, v katerega mnogi ne verujejo. In gospodje, če hočete, da imamo priliko. da sprejmemo tak predlog pri prehodnih naredbah mu ne smete sedaj zapirati poti s tem. da določate prisego.
Nadalje mislimo, da more parlament le tedaj zaslužiti ime narodne skupščine, če je suveren. Četudi ste odglasovali načelo monarhije, ne smete v praksi tega načela tako razširjati. da bi moglo tangirati najosnovnejša prava naroda in skupščine, v kateri so te pravice re-nrezentirane. To pomeni, da so mora ta skupščina zbirati po zakonu. da se lahko zbere, kadar sama hoče, da se ne more odgajatl. da se uc njore z njo postopati drugače, kakor sama sklepa. Ko smo govorili
o	republiki in o prednosti republikanskih načel pred monarhičnimi, se nam je odgovarjalo, da ni ta monarhija pravzajirav nič drugega, kakor republika, le da ima namesto predsednika dosmrtnega kralja. (Medklici: Tako je! Tako bi po sedanjih razmerah lahko bilo ponekod, če bi bil ta kralj res le reprezentant za tiste slavnostne prilike, brez katerih sedanja družba še vedno misli, da sc ne more izhajati. (Dr. Lazar Markovič: Ali je to ideal republike v Ameriki?) Gospod doktor, nekatere institucije ameriške republike niso nikakor moj ideal. Mi smo vam v našem načrtu povedali, kakšno republiko si mislimo mi. To ni bila ne ameriška ne francoska, ampak jugoslovanska republika. (Minister Marko Trifkovič: To pa zopet ni ideal Jugoslavije.) Ne vem. ali je gospod minister res tako uverjen, da fo ni ideal Jugoslavije. Če je Jugoslavija ves jugoslovanski narod, mislim. da je že danes v narodu vsaj toliko republikanskega mišljenja, kolikor monarhičnega. (Minister Trifkovič : Motite se.) Povrh je pa treba še upoštevati, da jih med tistimi, ki so monarhisti, največ ne razmišlja o monarhiji in republiki in so za monarhijo največ zato, ker ta monarhija obstaja. (Mihaldžič: Večina je za careviito. — Valerijan Pribičevič: Glejte, ta pravi, da misli večina na carevino.) Njemu se ne čudim, saj vedno sanja o carstvu božjem. Čudim se le, da se je dal voliti v jugoslovansko skupščino in da ne kandidira rajši za nebeški sabor. —
Gospodje, kljub temu. da ste sklenili monarhijo, se ne bi moglo, če bi bila tukaj volja demokratična, dovoliti, da more p.osatnezna oseba doseči_ več pravic, kakor ves narod ali kakor vsi zastopniki naroda, t Medklici.) Če ste v ustavi dejali: »Vsak poslanec zastopa ves narod,« tedaj zastopam na primer jaz ves narod prav tako. kakor ga zastopa gospod Valerijan Pribičevič. Tedaj torej ne smete dajati eni osebi, pa naj se imenuje kralj ali kakorkoli, pravico, da more pognati zbornico domov, kadar bi mogla postati nevarna — ne kralju, ampak kakšnemu gospodu Pašiču aii podobnemu nasledniku. (Dr. Lazar Markovič: Tega ni v ustavi. Tedaj se baš apelira na narod, posredovajci se izključujejo.) Naša zahteva je ta. da bodi skupščina suverena, da ima sama pravico odgoditve. in da se ne prepušča ta pravica nikomur drugemu. Naš predlog se je glasil: »Narodna skupščina se more zaključiti le po svojem lastnem sklepu, nikakor uc po volji vlade, v nobenem slučaju pa ne. dokler ni rešen državni proračun. Z ukazom se skupščina ne more odgoditi. (Dr. Lazar Markovič: I
j To smo sprejeli.) Da, zadnji odsta-
I	vek. (Dr. Lazar Markovič: Prvi stavek se pa nahaja v predlogu: Ne more se zaključevati, dokler se ne reši budžet.)
Gospodje, kralju priznavate še { druge reči. ki se njega niti najmanje ne tičejo. Na primer: Zakonske načrte predlaga po kraljevskem pooblastilu ministrski svet ali posamezni ministri. Za zakonski načrt, ki ga predlaga, je odgovorna vlada ali do-titni resortni minister. Čemu ic treba posebnega kraljevskega pooblastila? To pomeni, da se izrablja kraljevska oseba že v naprej, da se pokaže neka smer tistim, ki radi razumejo, kaj da hoče vlada. Če je kralj pooblastil, takorekoč predhodno odobril kakšen zakon, tedaj mora lojalna večina, seveda, to sprejeti. In tako napravljate iz kralja vladino orodje, in namesto da ga povisite, ste ga degradirali. (St. Barič: Ce krali ne da predsankcije. se dotičnl predlog ne more vlagati.) Gotovo, po tem odstavku, če krali ne da pooblastila, se dotičnl predlog ne more vlagati. (Dr. J. Radonjič: Imamo pa skupščinsko iniciativo.) Gospodje. skupščinska iniciativa je eno, predlogi, ki jih prinaša vlada, so pa •drugo. (Dr. Radonjič: Pa nam jih ni treba sprejeti.) Vi pravite, da vam
jih in treba sprejeti. Saj vendar vh dinio. kako se postopa!
Toda. gospodje, če vam vse to ni nič, imamo nekaj, kar bi res mo-ralo vsakega prisiliti, da razmisli stvar. To je 79. članek, ki se glasi a »Kralj sklepa pogodbe s tujimi drža-« vami. toda za potrdilo teh dogovo* rov ie potrebna predhodna odobri-« tev narodne skupščine. Za potrdilo čisto političnih sporazumov, če ne nasprotujejo ustavi in državnim za-« konom. ni predhodno potrdilo na* rodne skupščine potrebno.« Kaj je; to: »Čisto političen sporazum?« Go-spodje. čisto političen sporazum jo lahko pogodba z najdalekosežncjši* mi posledicami za deželo in za na* rod. To je lahko pogodba z najdale* kosežnejšimi posledicami za deželo 111 za narod. To je lahko pogodba, katere posledice postanejo lahko ne* izmerno večje kakor posledice vsehf pogodb, za katere se zahteva, pred* hodna odobritev skupščine. (Valerl* jan Pribičevič: Ampak vlada mora: pristati na to. Kralj ne more sani sklepati pogodbe.) Ta Članek ne go* veri o ničemer, kakor da za take politične sporazume ni treba odo* britve narodne skupščine. To pomeni. da vežete v zunanjih vprašanjih', v tistih, ki so najvažnejša, narodni skupščini roke in da ji mašite usta« (Dalje prih.
Žalski:
Avtonomija in samouprava občine.
Danes se mnogo govori o samoupravi in avtonomiji občine. Vendar vlada v bistvu in v Dojmit teh dveh besedi še nejasnost. V splošnem pa smatra marsikdo samoupravo in avtonomijo kot identični. V resnici pa se gre tu za dva različna pojma.
Avtonomijo bi slovenski imenovali samozakonodajo, samoodločbo ali politično samostojnost. Avtonomija občine obstoji v pravem pomenu, izdajanje zakonov občine .same. Vendar ima v prvi vrsti pravico izdajanja zakonov država in državni zakoni so za občino obvezni. Tako dolgo, da državna ustava in državna zakonodaja to pripušča in sankci-jonira. zamorejo tudi občine izdajati naredbe z zakonito močjo. Suverena pa je edino Ie država kot taka. Občinski zakoni zamorejo biti komunalne naredbe, ki imajo karakter izvršiti določbe na podlagi državnega zakonika. V mnogih slučajih ima občina izrečno pravico po gotovih smereh in v gotovem obsegu izdajati lokalne naredbe potom zakona. Avtonomija ali občinska samozakonodaja se zamore večkrat nanašati na materije, ki niso od države urejene. Od ene strani zastopa občina državo in ima skrbeti za izvršitev od države danih zakonov in naredb. od druge strani — in v tem obstoji njena avtonomija - - prevzame prostovoljno naloge. ki si jih je sama izvolila. Tu mislimo na komunama politična dela in institucije, ki v današnjih časih igrajo velikansko vlogo: komunali-zacija vodnih in električnih naprav, cestnih železnic; brezplačni pogrebi, porodi, komunalna zidava stavb itd.
Samoupravo občine je treba razločevati od avtonomije. Pravica samouprave občine obstoji v tem. da občini, kljub temu, da je državni organ in kot taka mora skrbeti za državne zadeve, se ji garantira do gotove meje samostojnost in prosto gibanje za njeno notranjoupravo In organizacijo. Striktno nasprotstvo samouprave je državna kuratela občine. izvanredpa državna uprava občine. K samoupravi spada v prvi vrsti, da sta občinska oblast in občinsko poglavarstvo izvoljena od Občinarjev ali njih zastopnikov. Nasprotno. samoupravi je tudi v nekaterih mestih (Ljubljana. Maribor, Celje, Ptuj), da. morajo biti od občanov Izvoljeni župani tudi potrjeni od
kralja. Omejena in kršena je sam o« uprava, de sklepi od ljudstva Izvoljenih občinskih svetovalcev potrebujejo potrditve vlade.
Samouprava prinaša namreč tudi pravico občinam zvišanje občinskih! davkov. Uprava občin pa se nahajat pod državnim nadzorstvom; v pravem pomenu samouprava, v obča posebno iz ekonomične strani.
V starem veku sta bili večkral mesto In država isto. Tip take mestne države je bil Rim, ki je podjarmil del Evrope.,
Državna mesta v srednjem veku so imela neomejeno samoupravo lut avtonomijo tako. da jim država ni mogla do živega. Avtonomija je tako napredovala, da je posedalo mnogo občin lastne kazenske in civilne zakone. Ravno tako je imela večina’ mest svoj lasten denar, carino itd«
V	času absolutizma knezov je pritisnila omnipotentna država občine v) ozadje in jjh oropala vseh privilegij in svobode. Šele po francoski revoluciji je prišla, v času konstitutiona-lizma. samouprava občine zopet na površje.
Pospešitev moderne komunalna politike zahtevata samouprava in avtonomija občine Kolikor mogoče vi veliki meri. Naravno je, da ne misli nihče na to. da bi bilo, kakor v srednjem veku. Izročena zakonodaja občinam, Toda državni zakoni ne sme« io. kakor se to večkrat dogaja, ignorirati razliko mestnih od podeželniif občinskih potreb. Oni morajo uvaže-vati regionalne in lokalne razmere in posebnosti. To se zgodi najpri-pravnejše najnačin, da si država pridržuje v državni zakonodaji uravnavo načelnih določb in da detajlna izpeljavo prepusti komunalnim oziroma mestnim naredbam, V splošnem bodi povedano, da je sodelovanje države na mestu, kjer se gre za splošne socijalne iijterese.
So še naloge, katerih komunalno zdravljenje pospešujemo, ker država ni v stanu. V mnogih slučajih da’ občina inicijativo za podržavljanje te ali one zadeve. Cim več nalog reši občina na komunalni podlagi, temveč je predpriprav za podržavljanje. Tako hrepenimo po upeliavi brezplačnih učil. pogrebov, porodov, p« brezposelnih zavarovanjih Ud. v na* di. da bo prišel čas. ko bo morala .vse. (o prevzeli država.
BrZOj@¥i.
I
K ATENTATU NA DRAŠKO VIČA.
v Beograd. 22. Julija. Beograjske ^Novosti« pišejo: Čelniški odbor v Beogradu poizveduje po stanovanjih vodilnih komunistov v nameri, da jih linča.
LDU. Zagreb; 22. julija. Tukajšnji listi javljajo, da je nabrala preiskava o atentatu na ministra Draškovt-ča, ki se vrši noč in dan. silno obsežen in važen materija!, ki se pa v interesu nadaljnega poteka preiskave še ne sme objaviti.
IDU. Vrbovška. 22. julija. Zagrebški listi poročajo: V Vrbovški (Gorski Kotar) so aretirali v zvezi z atentatom dva komunistična voditelja.
I.DU. Zagreb. 22. julija. V zvezi z atentatom na ministra Draškoviča 'so bile predvčerajšnjem in včeraj izvršene v Zagrebu nekatere aretacije. Ker je bil te dni v Zagrebu tudi komunistični poslanec Života Miloj-kovič, ki je prisostvoval tajni komunistični seji. menijo, da so se na do-tlčni seji vršile zadnje priprave za atentat.
*
DEMONSTRACIJE. HUJSKANJE K FAŠIZMU.
V Beteradu so priredili v nedeljo velike demonstracije. Razumemo ogorčenje proti vsem poizkusom atentatov, toda. kakor se poroča, se 'razvija vsa stvar skoro v enaki obliki, kakor v Italiji fašizem. Nasilstva z ene strani, nasilstva z druge strani. to utegne roditi zlasti v Jugoslaviji. kjer so razmere mnogo manj konsolidirane kakor v Italiji, silno neprijetne posledice. Naravnost ne-odpustno je, če se po teh dogodkih, ki so se izvršili zadnje dni. dopušča vdiranje v stanovanja, ogroža osebno varnost, kar more vesti le do medesebojnih bojev in pobojev, nereda in anarhije. Krogi, ki so za to odgovorni, naj si stvar dobro premislijo. preden bodo konccdirali to »igračo«, oziroma »narodovo voljo«. Zdi se pa nam. da je za odoravo teh nepvilik. ki beiiio glavo vladajoči gospodi. služi edino svoboda, pametna politika poštenja.
VIADA REVIDIRA NAČRT NA« REDBE PROTI KOMUNISTOM, v IJJU. Belcrad. 23. julija. Na današnji seji ministrskega sveta, ki se je vršila dopoldne, je bilo poleg tega. da se skličeta zakonodajni odsek in narodna skupščina, sklenjeno, da se ure.dba za zaščito države, ki ie bila izdelana že za vlade pokoipega dr. Milenka Vešniča in revidirana va vlade Nikole Pašiča in ki ima dva dela. predloži v prvem, ki govori proli komunistični akciji, zakonodajnemu odseku v sprejetje, nakar naj se takoj udejstvuje. Prvi del te uredbe je bil že modificiran z ozirom na današnje razmere na seji ministrskega sveta, ki se je vršila neposredno po umoru Milorada Draškoviča. Drugi del te uredbe se je začasno odložil.
VLADA. ZAKONODAJNI ODSEK, NARODNA SKUPŠČINA IN VARSTVO DRŽAVE.
Beograd. 23. julija. Danes dopoldne ie bila seja ministrskega sveta, ki je trajala od 10. do 12. Predmet razpravljanju ie bil umor ministra na razpoloženju Milorada Draškoviča. ki ga ie povzročila teroristična organizacija. Sklenilo se je. da se zakonodajni odsek skliče v torek, dne 26.. narodna skupščina pa v soboto dne 30. julija, da se sprejmejo sklepi |V zaščito države.
POGREB MILORADA DRAŠKOVIČA.
Belgrad, 24. julija. Danes dopoldne ob 1410. uro se je pričel pogrebni izprevod Draškoviča iz oficirskega doma. kjer je bil prirejen (mrtvaški oder. Pogreba so se udeležili princ Jurij in ministri razen dveh, ki se ne nahajata v Belgradu. ter fnnogo poslancev, diplomatski predstavniki. zastopniki korporacij in vojaštva. Ljudstva je bilo mnogo. Ob njegovi krsti so govorili minister Kumanudi, Ljuba Davidovič (demokrat). dr. Janjič v imenu skupščine, jrcinister Gjureiič (radikalec). Na Terazijah je govoril predsednik bel-trajske občine Dobra Mitrovič in za invalide Nedič. V imenu Hrvatov je pokojnika pozdravil bivši ban Totn-jjenovič; za Slovence pa minister
Pucelj. Za voiiice sta govorila Nedič iz Miianovca iu Draškovičev tovariš in prijatelj dr. Milan Miloševič. . Truplo je blagoslovil episkop Hilarij j Racionič. Pogreb je bil nekako de- j monstrativuega značaja.
PREISKAVA RADI A FENTATA NA REGENTA.
Beograd, 22. julija. Danes ie preiskovalno sodišče pričelo zasliševati člane terorističnega odbora v Stari Pazovi, ki jih je nad dvajset. Obdol-žuje jih Mihajlo Vič. Ugotovljeno je, da so bili teroristi v Stari Pazovi v zvezi z belgrajskim izvršilnim odborom komunistične stranke in pokrajinskim izvrševalnim odborom v Novem Sadu: V nekem lokalu v Stari Pazovi so se vršile zelo pogosto tajne seje. na katerih se je govorilo o pripravah za teroristično akcijo. Te seje so pogosto posečali voditelj novosadskih komunistov. Pri zaslišanju Ivana Baroša je preiskovalna oblast zvedela še za nekatera mesta, v katerih so se vršile tajne seje. tako n. pr. v Petrovaradinu. Bareš sam .ie imel dolžnost, da vodi račun o kurirjih, ki so prihajali iz Budimpešte in Dunaja ter da jih odpravlja dalje. V Novem Sadu jim ie preskrboval prenočišča ter jim dajal denar. Danes je bil poslan sodišču prve stornie v odobrenje sklep o aretaciji psmih novih oseb. Dosedaj je odobrena aretacija za okoli 30 oseb.
POZABIMO IN POMAGAJMO!
Dunaj, 23. jul. Načelstvo avstrijske soeialuo-demokraške stranke in avstrijska strokovna komisija poživljata v proglasu, priobčenem v listu »Arbeiterzeitungc sodruge in sodni-žice, naj priskočio na pomoč po gladu in koleri ogroženim Rusom, in poudarjata, da Avstrija sicer ne more pošiljati v Rusio živil, toda delavstvo lahko kupuje zdravila in jih pošilja v Rusijo.
NEMČIJA ZA POMOČ RUSIJI.
I DU. Nauen. 24. julija. Po službenih vesteh dela Nemčija na to. da se izvede velika pomožna akcija, da se odpomore stradajoči Rusiji. Vlada podpira to akcijo z vsemi sredstvi. Predsednik židovskih udruženj v Rusiji. Kraji n in. trdi. tako vsai poroča socijalno-demokratski *Vor-viiirts«, da ic ooložai v Rusiji obupen ter da prihaja često do pogromov Židov. Kakor javljajo »Izvestijac«. se Siri kolera po vsej Rusiji, zlasti v pokrajinah ob Volgi. Zdravstvene razmere so neznosne. Iz mest. kjer nimajo tekoče vode. beže ljudje na deželo.
STAVKE.
LDU. Pariz. 23. julija. »Popolo poroča iz Strasslui ta. da so pričeli stavkati tamošnji delavci pri električnih obratih. Tok elektrike ie prekinjen. V vsej spodnji Alzaciji stavkajo kovinski delavci.
LDU. Pariz. 23. julija. »Chicago Tribune« poroča iz Tokia, da je Izzvalo odpošiljanje vojakov v Kobe, kjer ie splošna stavka, med delavci veliko razburjenje. Boje se. da bo v kratkem začelo stavkati v Tokiu do 20.000 delavcev, če se delovni čas ne zniža in ne povečajo plače. V Kobe so poizkusili stavkati delavci v arzeualu.
RUS! BF.ŽE.
LDU. London. 23. julija. »DaHy Expiress* doznava iz Rige. da beži 30 milijonov Rusov v Sibirijo in Kavkaz (.er proti Moskvi. Vzrok temu preseljevanju velikanska lakota. < Govori se, da so se lačni kmetje ponekod spriieli z vojaki.
USTAJA KABILOV.
LDU. Madrid. 23. julija. Kralj se je danes takoj po prihodu v Madrid podal v vojno mintisrstvo. kjer je vprašal, kai je z vestjo, po kateri je baje padel poveljuik v Melili. odgovorilo se mu je. da gre samo za govorice, o katerih vlada še ni debila nobenega potrdila. Jutranji listi poročajo iz zasebnih virov. da. so bili včerajšnji boji silno hudi in da so imeli Španci velikanske izgube, da pa se iirn ie po dohodu ojačeni posrečilo odbiti vse napade Kabilov, IDU. Pariz, 23. julija. »Journal« poroča Iz Madrida, da so napadli Kabili pri Melili sprednje postojanke španskih čet. Španci so Izgubili več sto mrtvih in ranjenih, general Silvester pa je Izvršil samomor.
Poiitilsi®
H: Bolgarska vlada ie velesilam poslala noto, v kateri zanikuje vesti, da išče zvez z Angoro. Dalje pravi, da je znižala vojsko na tisto stanje, kakor zahteva mirovna pogodba.
+ Madžarski špiclji so ponovno aretirali več oseb, med njimi sotrudnika soc. demokraško »Nepszave« s. Gergelyja, s pretvezo, da so špijonirali za tuje države.
+ Rusija zavrača vesti, da je odredila mobilizacijo. — Madžarska pa ne ve ničesar o Korlctovem povratku na svoje ozemlje.
+ Sodrug Jose! Hybeš umrli V Brnu je 19. t. m. umrl stari socialistični borec, sodrug Josef Hybeš v 72. letu svoje starosti. Ime tega so-druga bo zaDisano v zgodovini socialističnega gibanja kot neumornega organizatorja delavstva ne le v svoji domovini, temveč tudi v tujini. S. Hybeš se je rodil 1. 1850 v Dašicich pri Pardubicah na Češkem. Od svojega 20. leta pa prav do svoje smrti je bil vrl socialistični agitator. Svojčas je organiziral tudi češko delavstvo na Dunaju. — Čestit mu spomin!
+ Nove volitve v augleško spod-no zbornico bodo razpisane letos oktobra ali novembra.
+ Japonska zapusti Sibirijo. Tokijski kabinet je sklenil, umakniti vse japonske čete iz Sibirije in Šantunga in sprejeti povabilo predsednika Hardinga h konferenci o Daljnem Vzhodu. Na tel konferenci bo zahteval priznanje enakopravnosti vseh laponskih državljanov po vsem svetu.
Dnevne vesti.
Zaprisega mariborskega župana s. Grčarja bo danes ob 18. uri v mestni posvetovalnici v Mariboru.
Aretacija v Liubliani. Policijsko ravnateljstvo objavlja: Z ozirom na vest zagrebških listov, da je biia v Ljubljani aretirana neka oseba, Iti je priznala soudeležbo pri atentatu na ministra Draškoviča, se poroča, da je bila v Ljubljani res aretirana neicn oseba. Ker so poizvedbe glede te stvari Sele v teku, se detajli v interesu stvari sanic doslej še ne morejo objaviti. Ko bodo predmetne poizvedbe v toliko dozorele, da se bodo mogle brez škode za potek preiskave priobčiti, s« bo to zgodilo. Izven te osebe la Se nekega drugega osumljenca se v Ljubljani niso Izvršile nobene aretacije.
Ustavitev komunističnega lista. Vlad je ustavila nadaljno izhajanje komunističnega lista »Radnički sindikati«. List ie bil strokoven.
Uredbe o izseljevanju iz naše države priobčuje »Uradni list« št. 85
z dne 23. t. m.
Brzojavne in teleionske pristojbine v inozemskem prometu v razmerju 1 frank je 5 dinarjev ali 20 kron. PočenSI s 15. avgustom t. I le kot enakovrednost franku do-ločenik pet dinarjev ali dvajset kron. Od Imenovanega dne naprej je tore] plačevati pri vseh inozemskih brzojavnih in telcf°a* skih pristojbinah za vsak frank ali del franka petkratni znesek v d’narskl, oziroma dvajsetkratui znesek v kronski veljavi.
Otvoritev avtomobilske zveze Maribor — Radgona. Od sedaj naprej vozi dnevno, razven v četrtkih, avtomobil iz Maribora v Radgono in nazaj. Odhod iz Maribora ob 11 uri z glavnega kolodvora, odhod iz Radgone ob. pol 6 uri.
Zika kvartet priredi v sredo dne 27, julija t. 1. ob pol 9 uri zvečer v zdraviliškem domu Rogaške Slatine svoj letošnji prvi koncert.
goni. Hruške 12 do 14 K kg, 'jabolka dobre kvalitete 12 K kg. jabolka na kmečkem trgu 8 K kg. marelice 22 K kg, ringlo 22 K kg. kumare 6 do 10 K kg, karfijole 10 do 12 K kg, buče 3 do 4 K kg, grah 5 do 8 K kg, čebula 5 do 6 K kg., fižol v stročju 3 do 4 K kg;, krompir 2 do 3 K kg, novo zelje 5 K glava. Jajc je na trgu dovolj po 2.40 K komad. Cene žitu so skočile. Oves na debelo 7.50 kron kg. Moka št. 0 18 K kg. najboljše kakovosti 18.50 K kg.
DruStvene vesti.
Kongres društva jiigosl, dobrovoljcev se vrši tudi letos 8. septembra. Radi izredno važnega sporeda naj si vsi omogočijo udeležbo. Z vsporedom in voznimi olajšavami bomo vse člane pravočasno seznanili. Vprašanja na odbor in samostolnl predlogi se morajo prijaviti pismeno tajništvu do J. septembra. — Odbor.
Akademikom I Vse tovariše akademike, ki nameravajo v bodočem šolskem letu stanovati v akademskem domu pozivamo, da to nemudoma Javijo podpisanemu društvu, in sicer naj pošljejo oni, ki so se letos hranili v akademski menzi in so tam izpolnili formular, navadno prijavnico, vsi drugi pa naj navedejo natančne premoženjske razmere In druge podatke. V poštev pridejo le najpotrebnejši dijaki, ki so zadostili učnim zahtevam. Obenem opozarjamo vse slušatelje univerze, ki reflektirajo na državno podporo, da sl pravočasno preskrbe potrebna kolokvijska spričevala iz glavnih predmetov, ker sicer ne pridejo v poštev pr; razdeljevanju podpor. — Odbor podpornBga društva jugoslov. akad. v Ljubljani.
Kulturni vestnik.
Stefanovič Emil:	Moli	zapiski	z
Dunaja, cena 10 K. broširani knjižici s pošto 1 K več. Naroča se pri Zvezni knjigarni, Marijin trg 8 v Ljubljani.
Pg svetu.
— Delavcem zulžaiije, Sebi povišanje.
Lastniki angleških premogovnikov so cene premoga zvišali za 2—5 šilingov pri toni. Najcenejši premog bo potemtakem stal 3 funte, boljše kakovosti bodo do 68 šilingov pri toui dražje, s čimer bo težko prizadeta angleika industrija, ker ne bo mogla konkurirati z inostranskimi Industijaml. Tako kapitalizem iz same požrešnosti ugonabija domače gospodarstvo in pripravlja vedno nove možnosti težkih razrednih bojev.
uradom. Mislimo, da se ne motimo, če imamo v vladne gospode tolikcJ zaupanja v njih poštenost, da nimajo ? r0 zadeY° nobenega stika iii da bodo ščitili tisto pogodbo, katera so je ž njimi sklepala in so jo tudi pod-, pisali in potrdili. Vsi delavci zahte-; vajo. da se ukaže, da se krivica, ka-tero trpijo prizadeti, takoj popravil — Tudi pomanjkanje moke, sladkor-! ja in še več drugih živil je tukaj pri nas. Ce smo prosili, da se to preskr* bi. so pa nahrulili zaupnike, češ, to nas nič ne briga in to je stvar obra-tovodstva. Če se pritožimo, da je slaba moka, da je nevžitna. da naj se nar oči., k je drugje, da gotovo dobimo pravočasno, dobimo zopet odgovor, da nas nič ne briga, kje se na« roči in da bodo delavci že počakali. Zadovoljni da naj bodo. če so le ne-, kaj dobili- Naročujejo pa moko tam, kjer je njihov pristaš - Vabič, ki pa sam kupuje, pa ne more pravočasno pošiljati, Če bi moko vzeli pri mest-' nem mlinu, ali pri Majdiču, bi jo go-; tovo pravočasno dobili! Iz vsega postopanja pa se vidi, da se hoče delavstvo s tem samo izrabljati. Če pa bi kateri delavci kupili kje drugje, zopet nočejo plačati diference natančno po tržnih cenah, kakor stoji to prav tako jasno v pogodbi. Delavec je moral med vojno doma stradati, toda sedaj, ko je lahko dobiti vsega je to vse obsodbe vredno, da ousti obratovodstvo še danes, da delavstvo strada! Delavci prosimo vsJed tega kompetentne gospode, da pošljejo enega v Velenje in da se pokliče delavske zastopnike, ter se stvar ž njimi sporazumno takoj po* ravna In se krivice popravijo! Zahtevamo še enkrat, da se pogodba ne krši. — Delavci premogokopa Velenje.
dopis?«
Iz stranke.
Trbovlje. Vabi se vse politično organizirane člane JSDS nea članski sestanek, ki se vrši v četrtek dne 28. t. m. cb 5. uri popoldne v prostorih »Delavskega doma«. Dnevni red: Razprava za strankin zbor ter volitev delegatov. Dolžnost vsakega politično organiziranega je, da se sestanka gotovo udeleži, ter prinese svojo člansko izkaznico s seboj v svrho kontrole. — Predsednik.
Gospedsrsftfo«
=Ljubljanski trg. Glede mesa je trg zadostno preskrbljen. Cena gove-jeira mesa v 1 jubljani ie še vedno v primeri z Zagrebom in Mariborom za 4 K pri kg pretirana, ker si ljubljanski mesarji ne znajo organizirati nakup živine vzlic ugodnih prilik na živinskem trgu izven ljubljanskega nakupovalnega okrožja. Cene so sledeče: volovsko meso 30 do 36 K kg, telečje meso 22 do 24 K kg. Na stojnicah Smoljan in P.redovič telečje meso 18 do 20 K kg. Sadni trg je sedaj zopet založen ix> zmemeiših cenah sanjo z domočim blagom. Italijanskega blaga ni na trgu. Trg se bo lahko preskrbel z domačim bla-
Velenje, (Kako se godi delavstvu pri državnem premogovniku.) Nedavno je g. komisar vzel živila ve-čim lesnim delavcem, ki delajo pri državnem premogovniku v Velenju. S tem sc hoče kršiti pogodbo, sklenjeno sporazumno z osrednjim uradom. s poverjeništvom socijalnega skrbstva, z zastopniki deželne vlade in z rudarskim glavarstvom v Ljubljani. Pogodba jasno pove. da dobijo vsi uposleni delavci pri zgoraj omenjenem premogovniku živila po znižani ceni. Ob enem pravi pogodba. da se dovoli tudi onemoglim staršem in postrežnicam. nad 21 let starim samcem, če le-ti skrbijo in živijo v skupnem gospodinjstvu in če nimajo svojega posestva. Sedaj se ie vzelo to ugodnost 12 lesnim delavcem in njihovim družinam. Sto rodbinskih članov je izgubilo živila. To so največ onemogli starši. Radovedni smo in vedeti hočemo, če je to odredil komisar g. Čuček na lastno pest. ali sporazumno z osrednjim
LJ6U1, HUB m STE«, t
   EESISTMVM« (UH C! MrtffllB IM®- ==’
Tl SKOVIKE ZA SOLE, ZUPAM« STVft IH URfiBE. NJUMODER« KEJSE PL&K0TE IN VABILA ... Zffi SMODS IN VESELICE
LETNE ZAKLJUČKE
NAJMODERKEJSA UREDBA ZA TISKANJE ČASOPISOV, KNJIG, BROŠUR ITB.
STIREOTit^iJA. LST©CISAF*JA»
se išče za upostavo stavbe. Jamslvo z vknjižbo na I. mestu. Cenjene po* nudbe se prosi na JOSIP HLEBEC, Rajhenburg.
Proda se
stavbena parcela v obsegu 3000 ms, 1 m2 po K 20, ležeče na najboljšem prostoru Rajhenburga v najposredniji bližini premogokopa. Najprimernejše za trgovce! - Ponudbe na JOSIP HLEBEC, Rojbcnbuig.
ZAHVALA.
Svata in iv&na Gatč se iskreno zahvaljujeta v svojem in imenu svojih otrok vsem, ki so skazah si J\ > darovali vence ob nenadni smrti našega nepozabnega sinka, oziroma brata
RUDOLFA
ter ga spremili na zadnji poti.
ReZna stoična pri Ljubljen«, 23. julij« 1921
busraarcKfifiiB
1. SANDRIN
LJUBLJANA
velika eal«Sa
USNJA
1» boksa
s podplatov, gonilnih	nov
MESTNI 7SG S
na d e & © 8 ©
izdajatelj: Ivan Mlinar.
Tisk Učiteliske. tiskarne v. Uubliani-
Qtb.ovav.u> uredniki lak VfibovftC*