114. številka.
Ljubljana, nedeljo 20. maja.
X. leto, 1877.
SLOVEN
Izhaja vsak dan, uvieniSi ponedeljke in dneve po prazuicih. ter velja po posti preienian za a v s tr o - ope r s k e dežele za celo leto 16 gld., za pol leta. H <jUl. MM četrt leta 4 gld.  —  Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 tri' .   za četrt leta 3 ffla. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje nt dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in ». dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. BO kr., po posti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje o4 četiristopne petit-vrste t> kr., če se oznanilo enkrat tiska. ri kr., Če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 „glcdaliSka stolba". Opra vniitvo, na katero naj ue blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. administrativne reči, jo v „Narodni tiskarni" t Kolmanovej hiši.
Zaradi binkoHnih praznikov izide prihodnji list v sredo.
Notranja kriza na Francoskem.
Na Francoskem je palo liberalno repu blikunsko ministerstvo Jules Simonovo in na vlado je predvčeranjem prišel v republiki kot predsednik ministerstva znani reakcijonarec in protivnik samej republiki, monarhist vojvoda Broglie, ki je uže enkrat prej pod Mac-Mahonom minister bil ter so se ga republikanci bili jako teško otresli. Cel ta francoski prevrat se je zgodil hitro, nepričakovano, in nikakor za svobodni svet nij vesel, zlasti ker Francosko hudo pretresa zdnj, ko so časi sploh tako kritični in pa ker za principi je obćnoevropske svobode, za katero je veliki francoski narod vedno prvoborec bil, dobičkov donasal ne bode.
Mac Mabon je dozdanje ministerstvo prav po korporalsko odpravil. Pisal je ministru Simonu grobo pismo, v katerem je svojo n e-voljo izrazil, da ministerstvo nij nasprotovalo pri sklepanji postave o — javnosti občinskih zborov ! Ali vsemu svetu je jasno, da je to le vnanji povod. Pravi uzrok, je v tem, ker so Mae-Mahona nahujskali in podpihali prekonservativni in monarhični elementi, že-petaje mu, da je ministerstvo proti cerkvi, proti katolicizmu zavzeto, da hoče začeti „kul turni boj," katerega uže sama Nemčija popušča. In mogoče je, da je ministerstvo Simonovo se stranko vred res predaleč šlo in na Mac-Mahonovo in konservativno stališče pre malo obzira imelo. Gambetta, glava stranke, je 4 t. m. malo prepatetično ropotal in pre veliko važnost polagal v neke izjave ultramon-tancev zoper Italijo in žugal s kaznijo. S tem je le republikanskoj stranki Škodoval. Prej je
znal zmirom zmeren biti, ali ta dan nij bil. Ministerstvo samo je izdalo okrožnico na prefekte, ki je isti greh na sebi nosila, bila je preuemSko liberalna. Zdaj imajo Broglieju za to neprevidnost, in to je škoda v imenu prave svobode.
Nasledek bode zdaj ra/puščen j .6 francoske zbornice in nove volitve na Francoskem, kajti v tej zbornici Broglie ne bode večine dobival, s to ne more vladati. Ali pa bode ob novih volitvah zmagala republikanska stranka V To je veliko vprašanje. Tako more celo republika pasti na vse zadnje. To bi bil pa vendar velik notranji potres, katerega bi bil vesel le— Nemec. Zato Bog varuj Francosko, kajti ona bode tudi za našo slovansko veliko bodočnost še potrebna zaveznica.
Kajti kdor bi še dvomil, kak pomen ima ta Mac-Mahonov državni udarec, tega mora podučiti to, kaj pišejo sovražniki Slovanstva. Magjnrski „ Pester Lloydu pravi naravnost, da približanje Francoske k reakcijonarstvu ali ultramontanstvu, kakor se godi, je njeno o d ločevanje in odmikanje od Rusije. To nam je dovolj, da se vsega veseliti ne moremo in ne smemo. Vsako drugo shvatanje stvarij se nam napačno zdi.
Vojska.
Z glavnega ruskega bojišča na Donavi nij še deues nič večjega novega. Govorica, da so Kusi uže Donavo prešli, nij se potrdila. Pač so le mali oddelki prepluli reko in male boje bili, ali velika vojna p r e p ra v a črez silno reko se utegne še le koncem tega tedna zvršiti in potem bomo slišali o imenitnih dogodbah.
Glavni kvartir ruske vojske se bode iz Ploješet preselil v Bukreš. To je nasledek ozke zveze Rusov in Rumunov.
V Aziji je JRuse zadela uže jedna malih nesreč, brez katerih ta velika vojska tudi najbrž na dalje ne bode končana, da si o končnej zmagi slavjansko-ruskega orožja ne dvomimo. Izgubili so Rusi vendar res malo luko na črnem morji, Suhum-kale, ki je Turkom v roke pala, kateri bodo zdaj poskušali Kavkazce vzdigo-vati na upor proti Rusom. Tako bodo Rusi prisiljeni svojo vojsko tudi v Aziji pomnožiti. Imajo jo pa dovelj, ljudij in denarja neprimerno več nego Turki. Zato izguba Suhum-kale nema še nobenega pomena, tem menj, ker drugod v Aziji napredujejo Rusi. Tako poroča iz Peterburga zadnji oticijalni telegram 18. maja : Rusi so pribojevali dve pred-tvrdnjavi Ardahana in pri p len ili 9 kanonov; ruske izgube so 4 oficiri in 28 mož, turške izgube velike.
Nedavno smo poročali, da so neki turko-ljubni Poljaci v Carigradu svojim rojakom poslali poziv, naj sestavijo poljsko-turško legijo. Po Francoskem pa se razpošilja na poljske izseljence sledeči protivni razglas: „Sramotno izdajstvo bi bilo in zatajevanje naših gesel, ko bi se v sedanji vojski, ki ima naše brate rešiti izpod jarma niuzelmanov, postavljali v vrsto turške vojske. Če nas je Rusija žalila, to še nij uzrok, da bi šli mi zato brate klat, kajti razen slovanskih kri-stijanov je v ruski vojski tudi tisoče in tisoče Litavcev in Poljakov. Fanslavizem z osvoboje-njem milijonov kristijanov nema nič vzajemnega, in slovanska plemena bi nam našega izdajstva nikdar ne odpustila. Pustolovci in sleparji, ki plena ali denarja iščejo v vojski Kristovih sovražnikov, ne sinejo delati poljskih legij, naj bi jih vodil Klapka ali kak drug slepar. Ako se kljubu temu najdejo lehkomid-ljeni renegati, naj jih izseljenci zaznamujejo z javnim o s r a in o t e u j e in. Mi nočemo
Prižiyalec.
Roman, v angleškem spisala Miss M. C u m m in . poslovenil J.)
r> m- iti <i«' i.
Deseto poglavje.
(Dalje.)
Pridobljive in prikupljive lastnosti dečka bo se pa umaknile le enakim, če ne vzvišanim lastnostim moža, ki jo bil še zmirom izreduo zal ter se je obnašal s prirojeno mu naravno ljubkostjo iu lehkostjo, kako da so ga sploh čislali in opazovali. Bil je širokega in visokega čela; črte blage, a trdne določnosti krog usten in odkritosrčnost in neboječnost so bile izražene še tako očitno, kot nekdaj, ter so same zadostovalo, da so islo.st njegove osobe izdale taistej, v katere spominu so bili  nei iz-
brisljivo vtisneni vsi ti in vsi drugi njegovi značajih znamki. Jerici pač nij bilo treba njegovega dobro znanega glasa, če prav je tudi ta zazvonil isti trenutek v njenih ušesih ter je utripajočemu njenemu srcu hipoma naznanil, da jej je Viljem Sullivan z obličja v obličje nasproti stal, da je šel mimo nje in da je ona sama ostala, neizpoznana ^in nepoznana iu kot je bila podoba, da nanjo še mislil nij ter se tudi za njo zmenil nij.
Nekaj časa jo je le prehajala grenka misel: „0n te ne pozna." Ta misel je prešinila vso njeno domišljijo, ter je pretresla vse njeno bitje straha in začudenja. Še časa nij imela pomisliti, da je bila še otrok, ko se je ločila od njega in da se je njena zunanjost izvenredno zelo morala izpremeniti. še manj pa si je mislila, da bi si sebi voščila k spremembi, ki je njej toliko hasnila. Edina britka misel, da je pozabljena in tako rekoč izgub-
ljena za ljubega prijatelja i/, svojih otročjih let je spodrivala in izbrisavala vse druge spo* mine. Ko bi oba bila še otroka kot prejšnje dneve, bratovske iu sesterske ljubezni, bilo bi lehko iu naravno, da bi tekla za njim, ga dohitela ter ga nagovorila. A čas in po času izročene spremembe so postavili velikansko pregrajo mej njima. Jerica je bila sedaj odrasla deklica, polna ponosa deviškega; in ženska rahločutnost in dekliška ponižnost ste je ustavili pri početji, katero sta jej nasvetovala prvi vtis in stara ljubezen. Tudi drugi čuti so se drvili po njenem srcu sem ter tja v največjem neredu. Zakaj je bil Viljem tu in zakaj se je Izabela Klintonova oprijemala njegove roko? Kako je prišel sem to stran morja in kako, da nij precej poiskal nje, najprvo in kot je mislila, edine prijateljice, katero je še imel, da bi ga pozdravila pri dohodu v domovino V Zakaj jej nij pisal, ter jej uazuanil svo-
biti najemniki tujcev, ki nas ob (asu političnih zamotanj hočejo imeti za umazano orodje.14
Kako nam Magjarl žugajo.
V našem cesarstvu je en narod, zdaj slučajno za nekaj čaea Se močno veljaven, kateri se v velikem strahu pred sveto slavjansko rusko vojsko trese in ne ve kaj bi počel, — to so Magjari. Povedali smo uže o zadnjej interpelaciji magjarskega poslanca Helfyja o tej stvari. Zdaj še le iz časnikov natančneje vemo tudi posameznosti razgovora v ogerskem zboru o tej zadevi. Magjar Ilelfv je namreč mej družim rekel: „ Mogoče je, da se zgodi, da bodemo (Magjari) iznenađeni slišali, da nam naše vojake tja pošiljajo, kamor ne želimo, ali gotovo je, da bode javno mnenje (pač le ma-gjursko Ur.) one vojake zaznamovalo kot izdajnike domovine, ki bi prijeli orožje za podporo Rusije." Predsednik ogerskega zbora je na to govornika samo opomnil, da nij Ilelfv pravega izraza našel. Ali Magjar Ilelfv je stvar potem še poostril rekoč, da tiste, ki bodo vojake vodili Rusom na pomoč, bode Javno mnenje krvavo zaznamovalo." — Iz teh besedij je jasno, kako so Magjari divji in fanatični proti Rusom, — gotovo samo zato, ker imajo slabo vest, ker se Slovanstva boje, in ker vedo, da so slavjanski Rusi pri Vi-lagošu rešili našo monarhijo pred magjar-sko revolucijo.
Neizmerna nesramnost pa je, če Magjar, katerega je komaj pet milijonov, tako v imenu vse države naše insultira naše najvišje kroge in vse avstrijsko Slovaustvo, ki je za Ruse. Košut je uže nedavno Bvoje rojake na upor budil in jim svetoval, naj ne vojujejo, če bi z Rusi vred morali. Zdaj prihaja še njegov pomagač Ilelfv. Naj se v teh prikaznih ogledajo oni, ki so tako predrzni, da nam Slovanom v greh štejejo, če slovesno izrekamo, da smo s celo dušo za vso srečo in zmago ruskega orožja.
Politični razgled.
Notranje «2Le£ea«.
V L j ubijani 19. maja. V f/ridr«*'!« 4r#»ot*M je minister Lasser odgovoril na znano interpelacijo dr. Vošnjakovo zarad krive in za ljudstvo škodljive porabe notarjev pri komisijah in rekel, da je nadsodnija te nepravilnosti uže odpravila.
D* r ž a v n i zbor je imel 18. t. m. zadnjo sejo pred binkoštmi. Potem Be je odpo-dil dp 29. t m. Junija bode baje dovršil dela in potom bode praznoval, kakor pripovedujejo, do 15. avgusta — če vmes velike reči ne pridejo, katere Rog daj.
Klub  levice m »f f*tciH poslan-
cev le Herbstu zaupanje izrekel in obžalovanje da je odstopil od prvomestništva.
Iz Dunaja je slišati, da ruski poslanik N&tifK&ij utegne od našega dvora proč prestavljen biti. Prav bi bilo, ker ta ruski diplomat je avstrijskim Slovanom škodoval, kjer je mogel in se nij nikoli obnašal kot Rus.
O//«**-*«- i zbor namerava imeti še pred razhodom orijentalno debato. Torej bodo zastonj zopet svoje turške simpatije prodajali. Tisza ima te dni razgovor z Audrassvjem. Shod je uže dogovorjen.
ViianJ«» države.
Iz W*ari*(a se 19. maja telegrafira: Novo ministerstvo je sestavljeno: Broglie prevzame predsedništvo in pravosodstvo, F o u r t o u ministerstvo notranjih zadev, C a i l-laux finance, Pariš javna dela, Meauy poljedelstvo, Brune t nauk. Decazes in Berthaut ostaneta. — O tem vprašanji govorimo v denašnjem članku spredaj.
Najnovejši telegram poroča iz Versailles: Poslanica Mac-Mahonova do zbornice pripoveduje, da dozdanja iz levice vzeta ministerstva nijso mogla večine dobiti; dalje pa on ne more iti in je trdno sklenil ustavo ohraniti. Da se razburjenost poleže, naj se zbornica na neodločen čas odgodi. On bode mej tem mir na znotraj in na zunaj ohranil. Ko se je ta poslanica pročitala v zbornici, rekel je njen predsednik, da debata nij dovoljena, na to se je seja sklenila, levica je klicala: živela republika!
Iz Bukarešta se berlinskoj „Germaniji" piše, da je pravi uzrok v« odstopa iskati vendar le res v ruskih terjatvah. On se je ustavljal pogodbo z Rusijo skleniti kakor je Ignatiev predlagal. Zato ga je ruski dvor, pri pruskem mogočen (ker Rusi so prav za prav zjedinili Nemčijo pruskej dinastiji pod pikelhaubo), znal vreči.
MSI.
K Đliiliijti 17. maja. [Izvirni dopis.] Odkar je počila prva vstaška puška na zlobnega Turčina, do sedaj, ko je iz male iskrice postal velik požar, govorilo in pisalo se je o Jugoslovanih, o Rusih in o vseslovanstvu ne izmerno mnogo. I baš sedaj, ko je Rusija vstopila v boj proti Turčiji, pisati se je zopet začelo v velikem š tilu in ne le o Rusih, Jugoslovanih, ampak tudi o toliko hudem strahu za Nemca in druge narode neslovanske, o „panslavizmu." Dunajska in nemška žur-
nalistika v Nemčiji izvolile ste jo skoro za priljubljeni svoj tema „pa n s 1 a vi ze m", vae-slovanstvo. Iz dunajsko-nemških in pruskih časopisov dobivamo najinteresantneiših dat o „namenih", Črtežih, o poslednjem cilju tega „strahu"— panslavizma, o kojem mi pravimo, da ga nij, a zadnji židovski pisači imajo naj-čudnejše nazore o njem. Nemštvo objema strah, ako le čuje ime „panslavismus". Naj zadostuje to o splošnem. Predmet mi bo sedaj „Wiener Tagblatt" in nemška „National - Zei-tung.*
V prvem čita se 16. t. m. sledeče: Kako važna je sedanja vojska, kaže nam nagovor Aksakova, predstojnika slavjan-Bkega komiteja, ki ga je imel v Moskvi. Govornik je opozoroval, kolikokrat da se je Rusija proti Turčiji bojevala, in kako drugače je to bilo jedenkrat in kako je sedaj. Razloček je ta: da ljudstvo nij več isto, kot je bilo. Prej je šlo ljudstvo v boj iz podložnega duha proti vladi: namesto podložnosti prišlo je samoizpoznanje. Nestrpnost naroda, podati se v boj, bila je uzdana le po podložnosti do carja. Od ledenega morja do Ponta, od Buga do Amura bil je složen karus „jednacega historičnega instinkta ruskega naroda." Nadalje konstatira govornik, kar je dunajski „Tagblatt" uže prej enkrat trdil: ka je mnogo peter-burških previdnih zvijačnikov upalo, ka bode srbsko vojevanje sigurno stratilo nadejo do sličnih p od u zet i j. A prišlo je drugače. „Vse je trhlo, vse je brez moči, kar nema korenike v duši, iz mislij naroda O slovanski stvari se sme stoprv zdaj trditi, da stoji trdno nanogah, sedaj stoprav sme se nje oso d a kot osigurana smatrati. .."
To so veliki stavki, stavki proizišli iz samosvestja velikega agitatorja za slovansko reč; to je karakteristika zdajšnje situvacije Slovanstva, kot jo je slikal v malo slovih velik mož. Ime A k s a k o v bode sigurno v zvezde kovalo potomstvo Slovanov, hvaležno ustvariteljem veselojše bodočnosti Slovanov. Da je one besede citiral nemšk list brez dostavka psovk, impertinentnih sumničenj, kot običajno to delajo nemški laži-liberalni listi, to je le nekoliko dokaza objektivnosti v razsojanji slovanskih zadev.
Prihodnjič citiram vam prusko „ National -zeitung." P.
jega prihoda? Kako naj bi si razjasnila njegovo čudovito molčanje in še bolj čudovito ' prikazen, da je bil precej šel v novošegno kopališče ter nij prej obiskal svojega rojstnega mesta in svoje priznane sestre?
Prašanje za prašanjem in dvom za dvomom so se drvili v njenem duhu v toliki zmešnjavi, da nij mogla misliti niti določiti se za nobeno reč; zamogla je le čutiti in jokati se in zmagana presilovite ginjenosti svojega srca se je počela na vso moč jokati.
Ubogi otrok! Videla sta se vse drugače, kot je sama mislila in pričakovala! Šest let, v katerih je dorasla za devojko, je sanjala o tem svoje bdeče ure in v sladkem srečnem spanji se jej je to kazalo kot lepa, če prav minljiva resuica. Težko bi bil prišel katero uro po dnevi ali po noči, težko v kakej podobi, katero bi ne bila naprej vedela in pričakovala ; izbrati bi se ne bil mogel pozdravila, katero bi se ne bilo uže glasilo ušesu
njene domišljije; pogledati bi je ne bil mogel nikakor, da bi se ne bila uže davno seznanila 8 tem pogledom. Kar bi rekel Viljem, ko bi j jo prvikrat videl; kar bi storil, da bi izrazil svoje veselje; kar bi jo popraševal, kako se bi čudil in kar bi mu sama odgovarjala; njuna obojna sreča, (katero je zadnja leta v njuni domišljiji zmanjšal le spomin na umrle drage, katere sta oba toliko ljubila) — to vse je bila Jerica vedno ponavljala in pri vsakem ponavljanji se jej je kazalo v drugej novej obliki ali se je po kakej novej okolščini močno predrugačilo.
A med vsemi njenimi sanjami nij bilo nobenih, ki bi bile le količkaj podobne brit kej dogodbi, ki je prevarala vse njene nade ter srce jej napolnila žalosti. Najžalostnejše nje sanje jej nikdar nijso slikale, da bi se tako mrzlo zopet videla. Nje strašne slutnje (in zadnji čas so se pogostem ponavljale) jej nijso nikdar prerokovala kaj tako srce trga-
jočega, kot je bilo to na videz popolno uničenje vseh sladkih in blagih razmer, ki so jo vezale s potnikom dolgo na tujem bivajočim.
Nij čuda, da je pozabila na kraj, čas, na vse, samo pozabila nij svoje presilovite britkosti. Stala je pri drevesu ter na njem slonela, prsa so jej polnili in napenjali vzdih-ljeji, pregloboki, da bi jih izustila; debele solze so jej drle iz oči in izmed malih drobnih prstov, ki so brez vspeha skušali zakriti nje prestrašeno lice.
V tem stanji so jo preplašile bližajoče se stopinje. Planila je nagloma naprej ter še ce!o ozrla se nij, od koder so prihajale, č'ipkast pajčolan jo bil ta topli dan edino nje pokrivalo na glavi; progrnila ga je črez obraz, da bi se zakrila, obrisala je svetle solze ter je hitela dalje, da ne bi jo o tem času došel in opazil kateri izmed tujcev, ki so o tem času obiskavali lepi gaj.
(Daljo prih.)
Domače stvari.
— (Slovensko „dramatično <društvo) je imelo v petek večer občni zbor. ki je trajal pol tretjo uro. Poročilo prinesemo prihodnjič. Za denes le volitve: Za predsednika je izvoljen g J. M ur ni k, za blagajnika g. dr. Stare, v odbor pa gg : Kersnik Janko, prof. \Viesthaler Franjo, dr Štempihar Valentin, Hribar Ivan, Žagar Dragotin, Dreni k Franjo, V al en ta Vojteh, Habe Josip, dr. Bleiweis Karol in .Jeločni k Anton.
— (V Postojno) je za jutri naznanjeno mnogo tujih in domačih gostov. Poseben vlak se jutri ob 10. zjutraj iz Ljubljane odpelje in se ga misli, če bode lepo vreme, mnogo Ljubljančanov udeležiti.
— (Umrl) je te dni v Ljubljani Karol Waschnitius, okrajni predstojnik v pokoju in Častni tržan Radeški v 82. letu Bvoje starosti. Ranjki, kot izrasel iz stare šole, nij bil sicer pristaš narodne stranke, a bil je eden iz mej onih mirnih mož, ki se le redko nahajajo mej našimi Nemci. Posebno mnogo zaslug si je pridobil pri Dolenjcih. Uradoval je na Dolenjskem čez 20 let, ter mej tem časom mnogo storil za napravo cest in potov. Pri Dolenjcih je bil v obče priljubljen in spoštovan.
— (G. škof dr. Pogač ar) se je 16. t. m. končavši kanonično obiskovanje v Moravski dekaniji zopet vrnil v Ljubljano.
— (Za duhovnike) bodo iz III. leta teologije v Ljubljani posvečeni naslednji gg. bogoslovci: France Gornik iz Sodražice, Janez Molj iz Oerkelj, Anton Šmidovnik iz Tuinic pa Gašper Vilman iz Koroške Bele.
— (Iz kranj. deželnega odbora.) Predlogu krajnega in okrajnega šolskega sveta se je pritrdilo, da se učitelj Franc Cetel na ljudski šoli v Šent-Petru pri Novem mestu definitivno v službi potrdi. — Razširjenju ljudske šole v Šent-Vidu pri Zntičini na 3 razrede je deželni odbor i ritrdil z dostavkom, da dobiva 1. učitelj 500 gl., 2. učitelj 450 gl. in 3. učitelj 400 gl. letne plače.
— (V Trst) pojde baje 23. t. m. s separatnim vlakom 128 državnih poslancev na vabilo tržaškega mesta, gledat morske potrebe. Nameravana so razna ogledovanja, obed itd.
— (Poboj.) V Trstu, v žganjariji Ivana Pavletiča v poštnej ulici so našli v četrtek ob 11 dopoludne 14 letnega prodajalca Franca Šeblja iz Senožeč ležečega za prodajalno mizo z dvema ranama v glavi, ležati v luži krvi. Zraven na tleh je ležal revolver, kateremu sta bila dva strela izstreljena. Drugi prodajalec, 21 letni Jakob Milavec iz Postojne, seje ko so ljudje strela zunaj čuli, urno pobral iz žga-njarije. Poklicali so urno zdravnika in ta je rekel, da sti obe rani smrtni, ker sti kroglji prišli do možjan. Revolver je bil PavletiČev in imel ga je vselej oni po noči pri sebi, ki je v žganjariji stražil. Zločinca so policaji vjeli in je uže zaprt.
— (rožar.) Iz Središča se nam piše: V nedeljo dne 13. t. m. zgorelo jo v Varaždinu 10 hiš v Vidovskej ulici. Ogenj se je v dimniku začel. Hud veter je prouzročil, da so ogenj nij mogel prej ustaviti. Na oglu te ulico je zapisano, da bode binkoštno nedeljo zopet gorelo! V torek ob 10. uri pred poldan pogorela sta zopet dva hrama v livadskej ulici in v četertek 17. ponoči predramil nas je glas straže — gorelo je — pomoč je bila hitra
in ogenj pokončal je le dva hrama. Kako, da
je bilo mogoče ogenj vložiti, nikdo ne ve. Noč in dan hodijo straže po mestu.
— (Dve kravi ukradeni) ste bili, kakor se nam piše, te dni Ž. pri sv. Bolfanku. Tedaj so teletu gobec z vrv:o omota'i, da nij inogel glasiti se — kravi pa so odgnali. Tatom nijso prišli na sled.
Razne vesti.
* (Ženska poveljnik regimenta.) Bukrešani posebno radi zdaj hodijo gledat, kadar kak nisk vojni oddelek gre mimo mesta. 12. t. m. pa so več videli, nego so so nadejali. Cel regiment huzarjev je vodila mlada krasna dama, princeza Demidov, hči regi-mentovega lastnika, kateri vsako leto izdaje veliko denarja za svoje huzarje. Princeza je imela popolnem huzarsko uniformo in je jahala na krasnem konji. Regiment Demidov je jeden najboljših. Vsi konji so po IG pestij visoki in izredno krepki.
* (Neka deklica) iz bogato rodovine, ki se je v Žabci v Srbiji uže trikrat zaročila na levo roko, je svojega prijatelja zastrupila. Zločin je prišel na dan in srbsko sodišče je hudodelko obsodilo na smrt. Odsokali so jej z mečem glavo. Očetu se je telegrafično obznanilo, da se je obsodba izvršila.
* (Znorela) je v Pešti jako talentirana slikarica iz Draždan, pl. Jaude. Bržkone se je turških softov preveč ustrašila.
* (Strel a) je zadnji četertek na več krajih na Češkem udarila. V hlev neke graščine blizu Opočna je udarila in je ubila tri konje. Drug žarek je udaril v sobo nekega graščinskega uradnika ravno tam in je omamil dve osobi.
* (Uprli) so Re delavci Geipelove fabrike za volno v Aši na Češkem; hoteli so fabriko podreti. Protistavljali so se požarnej brambi in žendarmeriji. Žendarmi so na povelje okrajnega glavarja glavnega buntovnika ustrelili. 15. maja je prišlo tja 50 vojakov, IG. pa dve kompaniji. Delavci so potem dali mir; veliko je zaprtih. Ustreljenega delavca so z vojaškim spremstvom pokopali. Fabrika je zelo razdrta. Delavci žugajo, da jo bodo zažgali.
* (Umor.) 7. dan tega meseca je Ilija Kokotovie v Baljevci, fara Zavalje, svojega sina Pavla se samokresom zavratno ustrelil. Uzrok temu je bil prepir mej tremi Bi novi Kokotovirevimi, ki se nijso mogli sporazumeti pri deljenji zemljišča. Zločinca, ki je svojemu sinu Pavlu večkrat žugal se smrtjo, je sodišče v Gospići z obema drugima sinovoma, ki sta baje tudi sokriva, zaprlo.
* (Letina) na Hrvatskem bode, ako vse tako ostane, izvrstno dobra. Ozimina je kaj lepa in sena se bode posebno veliko dobilo. Letošnja slana tudi vinogradom nij veliko škodila, v zagrebškej okolici skoraj nič.
* (Svoboda na Nemške in.) Vse redak cijsko osobje klerikalne „Schles. Volkszeitung" je pruska vlada zaprla.
* (Angleško točnost) kakor Phileas Fogg v Jules Vernejevem romanu „Pot okolo zemlje v HO dneh" je pokazal nek tajnik ino-stranskega poslanstva na Dunaji. Pred 14 meseci je otšel z Dunaja in je obljubil, da se vrne 11. maja 1877. Zato ga jo visok diplomat povabil na obed, ki bi imel biti 11. maja o 5. popoludne. In res pride 11. maja t. 1. malo minut po svojem prihodu povabljenec k obedu, h kateremu je bil uže pred 14 meseci povabljen.
* (Kako se iz pokvarjene p ive naredi ocet ali je si h.) V poletnem času se večkrat piva pokvari, tako, da nij dobra več za pijačo. Da se pa popolnem ne zavrže, se lehko iz pokvarjene pive naredi ocet. Piva se namreč skuha in ko se ohladi, se ugasi z razbeljenim železom, da se hmeljni okus odvzame. Potem se dene v kako posodo kruhova skorjn, ki je bila popred v dobrem očetu namočena, iu na to skorjo ulije se potem piva, ter se postavi na topli kraj, da se ne skisa. Dobro je, da se vsak dan enkrat pomeša. Ocet se potem vlije v kupice ter zamaši. Tak ocet
je celo dobro sredstvo, da se čloVek z njim namaže, ako se opeče.
• (Divje zveri ne) so posebno na otoku Java postale nevarne. Nedavno sta šla dva dečka v gozd nabirat zdravilna zelišča, nič se jima nij prigodilo Ko pa gresta iz boste, se ločita, ker je eden imel drugo pot. Naenkrat skoči izza grma na sprednjega tiger, in ga začne daviti. Drugi sliši klic na pomaganje, hiti tja in z nožem začne tako rezati zverino, da je rijoveča zdiriala nazaj v hosto. Deček potlej zadene napadenega in težko ranjenega na rame in ga tira domov. Ranjenec bode ostal pri življenji.
* (Za u smrt en je) divjih zverij v an-gleškej Indiji izdaje vlada vsako leto 10.000 funtov sterlingov. Prošlo leto se je po uradnem izkazu usmrtilo 22.357 deročih živalii in 270.185 strupenih kač. Kliubu temu so divje zveri: tigri, panterji, leopardi, medvedje, volkovi, divji sloni in knče v tem letu pomorile 21.000 ljudij in 48.000 glav živine. V okraji Hitagong so samo v zadnjem oktobru tigri io Leopardi usmrtili 1000 ljudij.
t Ljubljani 19 maja t. t. Plenica hektoliter ti ari 37 k-v  — r«l 8 <ld. 12 kr.; — iečcnnn 6 s?ld. — kr.; — ovos 4 ?'<i. — 40 kr.; ajda 6 gld 82 kr.; — oroso 6 erld. 20 kr.:
— koruza 7 frold. 20 kr.; krouirtir 100 kilogramov 6 eld. 25 kr.: — fižol hoktolir.or 8 gld — kr.: masla kilogram — gl. 94 kr.; — mast — »Id. 85 kr.; —■ Speh trišen — erld. 78 kr.: — speh novijm — gld. 75 kr.; jajce on l2/:) kr.; — niloka llr.^r 7 kr.; govednine kilogram 50 kr.; — teletntne 48 kr.: — svinjsko meso 64 kr.; — »ona 100 kilogramov 2 irH. 67 kr.;
— slame 9 gold. 95 kr.; — irvi 'Ha 4 kv. metrov 6 gold  60 Vr.: — mehka 4 srld 50 kr.
Obznanilo.
Kdor fio hoče pečati s pobiranjem črošnjovih pecljev, bczgovim cvetjem, cvrtjem rudečega poljskega maka, papeževe sveče, hipulin, aruike. dalje s perjem zobnika, volčjo jagode, čin' rike. poprove mete itd., in si hoče pri tem kaj Zaslužiti, naj se obrne na
Ivana Schautzerja,
v Vortlernnergu na zgornjem tftajerskflm. ■i Tudi   kokoši  člt»teK<t InSkega plemena zgornji kupuje. '113—4)
Vsega zdravilstva dr.
Josip Derč,
dozcbtj asistent in sekundar na porodniškem oddelku ljubljanske bolnice, si usoja naznanjati, da stanuje od 10. maja naprej na sv. ■•etru «M'»ti fit. 6, pri tleh na levo, in da Ordinira od 8. do 10. ure zjutraj. Ubogim zastonj; v ženskih boleznih pa od 3. do 4. are popoludne. (114—4) V Ljubljani, 9. maja 1877.
Zahvaljujoč se za dozdaj meni izkazano zaupanje javij m p. n. občinstvu najitljud-nejse, da sem od zdaj naprej odprl svojo
novo kavarno
v Kolofh or*k«\j ulici nt. 21.
Ker bodem za točno in ceno postrežbo vedno .skrbel, vabljam najudanejse k mnogobrojnomu obisku.
Landerl,
(129—2) kavarnar,
-r,rr;
Vsem bolnikom, SiilKJR:
šoni od svojega trpljenja po tisočkrat dobro se izkir/.avšiin zdravljenji, se branje slavno, V 69 natisih izšle, BuO strani močne knjige: Ur. Airy's Natnrheilmethode na more doal priporočati Cena 00 kr. Hvst. veli. dobiva so po vsakej knjigarn^ ali pa proti pošiljanju IS 1'isin. mark po 5 kr. tudi direktno od Richter's Verlags-Anstalt in Leipzig, Bi Spričevala, katerih je v knjigi veliko tiskanih, ho porok temu, da nihčo ne bode nezadovoljen položil te ilustrirane knjigo iz rok. Vspehi govore: ■§ (330—14)
C/.:B
s s " § = ■ s a -
• *     5 g. r 1 — b>
- s!      »• § 5 ? r" ^
» 2 cj .c . o e
a rt ri   (Ki C* " '   ' ? ° '  < <
a ej OD r—
si!
- . — o
I* •
on
»   »   a 3
i   m      G O      o' © O o
a  a   a   a L,
o
tu
Šfjf t*
X ■
II
I I o
C/l'
1 115
cd
■
o <
p)
rs* P)
Josip G-eba,
urar X_ij-a.Tolja.rLi,
uljudno naznanja, da je svojo štacuuo pvi Maliču, poleg c. kr. [j pošte odprl, in priporoča svojo
bodalo zalogo raznovrstnih visečih \ in žepnih ur
po kar mogočo nizki ceni, tudi izvršuje vsako vrste j»©i#»'««<? ccn6, natančno  proti poroštvu. *8 "J
Zunanji naročila te rešijo vestno in natančno.
i
b
Zaloga hišnega orodja
Fr. Dobcrleta in H. Harischa
v Ljubljani,
r fntn&iškattskej ulici št. S in na dunajske} cesti št. 79.
Največja /,aloga hišnega orodja,
izdelanega navadno lepo, kakor tudi najbogatejšo okinčanega.
zaix ><j;^
donmčiii in inozemskih SUOVl M mobilije, /ii«iinjal, rollcausc ■a' okn«|  prtOV zh mize,  koltrov za iio»teljc,  kakor tudi
preprog.
Prevzemata tudi tapeciranje sob iu okiucanje celih Mituovaii j, hotelov, kopel j, kancelij itd. itd.
Ceniki Ln natisi pošiljajo so na santevanje zastonj, ravno tako oddaje se hišno orodje ali sploh pošiljatov za plačilo us ohroke. (,248—22)
BB Cene so kur najmogoče nizke.
"I
!
!
i
♦
i
♦
J :
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦I
Opozorjenje.
Da jo za p. n. občinstvo bolj pripravno, ustanovili smo za Kranjsko v Ljubljani pri g. l^i*. Dottoi-jii zaiogo tvojih ognja in uloiuu varnih kas, in prosimo one, ki želo kupiti, naj se, ako jim treba, obrnejo do imenovanega gospoda, ker so vnovič znižane eeno tam take, kakor pri nas.
Na D u naj i v marcu J 877.
Akcijsko društvo prve avstr. fabrike za kase,
[prej
F. fferteni 1 Comp,
c. kr. dvorni lilerant.
Z oziroui na gori povedano se usojnni še pristavljati, da sem več teh, za denar, knjigo in dokumente tako važnih kas, ki naj bi nobenemu trgovcu itd. no manjkale — postavil v svoji piodajalnici na izbor, in zato vabim na mnogi nakup najudanejse. (64—3)
V Ljubljani v mareu 1877.
Franc Detter,
trgovina se šivalnimi stroji.
Ohranitev zdravja
obstoji večjidel v čiščenji in snažnosti sokov in krvi, ter v pospešitvi dobrega prebavenja. To doseči jo najboljši in zdatnejši pripomoček:
Ur. Rosa oživljamo mazilo.
I>r. Ko«.n oživljavno mazilo zadostuje vsem terjatvam najpopolnejše, ono oživlja celo de-lavnost prehuvenja, ustvarja zdravo in čisto krv, in život pridobi zopet svojo prejšnjo moč in /.dravjo. — Ono jo za vso bolezni prebavenja, posebno za zarinjenost teka, kislo se riganje, napihovanje, bruhanje, želodčni krč, zasliženje, krni r nivi, (zlato žilo), prenatlačenja želodca z jedili itd., gotovi in ozdravljivi pripomoček, kateri si jo pridobil zaradi izvrstnega učinka v kratkem času splošno razširjenje.
Velika steklenica 1 golu1., mula steklenica »O kr.
Na stotino priznanjevalnih spisov jo razpoloženih. Razpošilja su na frankovane dopise proti poštnem povzetku na vso kraje.
Steinbruch pri Pešti 18. julija 1875. Veleštovani gospod! Dolžnost mi je, da vam obznanjam o izredno ugodnem učinku dr. Koso oživljavnega mazila. Već časa ino jo namreč mučilo tako žtdodčiio zio, da sem samo najlažje jedi užival, a se nikdar nasititi mogel. Če sem le kaj več jedel, ali pa kaj mastnega užil, čutil sem težave iu bolezni.
Kabil »t m raznolična zdiavila in sredstva, a vedno brez vspeha. Vašo izvrstno dr. Koso oživljavno mazilo mi je pa popumo zdravje dalo, in zahvaljevaje so vam najsrčnejše, prosim vas še itd. (pride naročba).
Spoštovanjem
Jože Kagpar.
V prijazno nozorjenje!
Da se ogne neljubim pomotam, naj p. n. naročniki puvsudi izrecno: Dr. Itoae »/.it iu',u uiuzila iz B. Fragnerjove lekarne v Fragi zahtevajo, kajti zapazil sem, da se jemalcem marsikje, ako samo oživljavnega mazila zahtevajo, m ne izrecno: Dr. Kose oživljavnega mazila, kako ničvredno mešan.co daje.
Pravo ne oživljavno mazilo *lr. Itost- tobiva le v glavni zalogi nare-ptl.it li. 1'i-agiierja, lekarna pri „ćrnoui orlu" v Pragi, ogei aporuersko ulico št. 205—3.
V Ljubljani: pri le kurjih Gabriol P i 0 O 01L, Josipu Svobodi, Erazmus iillaičii; V .No t«-ni lllCMtUi pri D. K i z-zoliju, .ekaijuj v boce »J i s pri Andreju b r a u n u.
Vse lekarne v Avstriji, kakor tudi večjidel materijalne štacune imajo zaloge tega oživljeval-nega .jnazila.
Tamo so tudi dobiva:
Prašio univerzalno hišno mazilo,
gotovi m poskušeui pripomoček za ozdravenje vseh prisadov, ran in oteklin po 25 kr. in 3a kr.
Mazilo za oglušenje,
Poskušeno in zaradi mnogo zdravniških poskušetij znano kot najgotovojši pripomoček za ozdraveujo močno oglušoiiih, ter za pridobitev popolnem izgubljenega sluha. 1 steklenica 1 gold. av. veh. (76—b)
XXXXXXXX*XXXKXXXXXXXXXXXKX*vXX«*XX«XXXXXXXKXXXXXX
Reelna, cela razprodaja!
Koi sem svojo iiiaiiufakturiicga iii modernega blaga prodajalnlco zaradi selitve prodal, naredil sem, dokler se vse
Cisto novo asortirano skladišče blaga
ne izprazni, reelno razprodajo, in si dovoljujem, najudanejse vabiti p. n. občinstvo k tej jako ceni kupčiji.
Spoštovanjem
L. Wallenko,
J    u 1>1 J;i u;i. m« v«-*t ni i i-«>* 7.
i
K
(116—2)
IzdaUuj in lurednik Josip Jurčič.
lastnina in tisk »Narodne tiskarne."