Poštnina plačana v gotovini leto 1x1. tteu. 289 u »sredo 19 decembra 1928. Ceno Dio I Izhaja rsak dan popoldne, izvzemši nedeljo in praznike. — Instrati do 30 perit a Din 2.—. do 100 vrst 250 Din. večji tnserati petit »rsta C— Dux Popust po dogovoru lnseratm davek poKeheju •Slovenski Narod» velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. Rokopisi se ne vračalo. Naše telefonske številke so 3122, 3123, 3124, 3125, in 3126. Naše telefonske številke so 3122, 3123. 3124, 3125, m 3126. Beograd v pričakovanju Koroščeve demisije Obupni napori dr Korošca za ohranitev hegemonističnega režima Odklonitev demokratske zahteve po sprejemu zakona o razdolžitvi kmetov - Dvakratna avdi-jenca dr Korošca - .Samouprava" proti demokratom - Poostritev zakona o tisku in omejitev oblastne samouprave — Beograd. 19. decembra. Danes dopoldne se je vršila v predsedstveni sobi Narodne skttpščme daijsa konferenca, ki so ji prisostvovali predsednik radikalskega kluba Velja Vukičević, predsednik Narodne skupščine Ilija Mihajlović in predsednik finančnega odbora dr. Milan Stojadinović. Na tej seji se je razpravljalo o meritorni vsebini zakonskega predloga o razdolžitvi kmetskega prebiva, stva, čegar uveljav-ljenje zahteva demokratska stranka, zlasti pa njeno Davidovičevo krilo. Dr. Stojadinović je označil Velji Vukiče-viču in Uju Mihajloviču vse nedostatke predloženega načrta, zlasti pa njegove tehnične in finančne strani. Po krajši razpravi, ki se ie nato razvila, je bil ougotovljeno, da za enkrat vlada ne razpolaga z enimi tehničnimi sredstvi in s finančnimi viri. ki bi bili potrebni za izvedbo tega zakona. Po tej konferenci ie Velja Vukičević odšel k predsedniku vlade dr. Korošcu. Razgovor obeh ie bil neobičajno dolg. Zanimivo je, da je bil dr. Korošec tekom današnjega dopoldneva že dvakrat na dvoru. Ti Koroščevi poseti na dvoru se spravljajo v zvezo z izredno kriiično situacijo vlade, o kateri je vsa javnost prepričana, da bo morala že te dni, morda cole pred sobotnim sestankom poslanskega kluba demokratske stranke podati ostavko. Danes praznuje prestolnica velik pravoslavni praznik sv. Nikole, vsled česar ni bilo v Narodni skupščini ter v ostali politični javnosti drugih posebnih političnih dogodkov. Vsi ministri se nahajajo v Beogradu in čakajo v nekakem pričakovanju, kaj bo storil dr. Korošec in kdaj bo podal ostavko. Vsi listi poročajo o političnem položaju z nesigurnost jo ter povdarjajo zlasti dejstvo, da se danes še ne ve, ali bo dr. Korošec tako i podal ostavko ali pa bo počakal na sestanek demokratskega kluba. Za nervoznost in nezadovoljstvo, ki vladata v radikalskih krogih, je znači- len današnji uvodnik »Samouprave«, ki piše pod naslovom »Demokratske iluzije« med drugim* »Priznati je treba, da je v medsebojnih odnošajih med koaiiranimi strankami ponovno nastopila velika napetost, tako da se v političnih krosih sov ori o možnosti krize kabineta g. dr. Korošca. Vzroki, ki so povzročili to izpremem-bo, so deloma znani, deloma pa so zaviti v tajnost in so neznani tudi najbolj informiranim politikom. Vzroki, ki so javni, se dajo reducirati na naslednja dva momenta: 1. Demokratska stranka ne kaže zadosti dobre volje, da v upravi države in v visokih odgovornih mestih, ki jih zavzemajo njeni predstavniki, v polnem obsegu izvaja in zastopa politiko sedanie vlade in sedanje koalicije. 2. Demokratska stranka želi da se na kak način otrese odgovornosti za režim, ki ga sedanja vlada izvaja.« «Samouprava» zatem priznava, da je znano, da so odnošaji v demokrat* ski stranki neurejeni. Če se pa upošte* va, da je na dnevni red v demokratski stranki sedaj postavljena tudi javna diskusija o političnem položaju in da tudi žc demokratski ministri sicer v prikriti obliki, ostali voditelji demokratske stranke pa s popolnoma jasni: mi izjavami odklanjajo sedanjo poli: Učno smer, potem so to izjave in pojavi, ki ne morejo ostati brez posledic za nadaljni razvoj odnosa jev v četvor= ni koaliciji. Napačno je naziranje jav* nosti, da naj o tej zadevi razpravlja predvsem demokrtaska stranka. Smatramo, da morajo o tej zadevi razmiš* I jati v prvi vrsti oni, ki sodelujejo z demokratsko stranko, predvsem radU kali. V posebno neugodnem položaju se nahaja predsednik vlade dr. Koro* šec, ker po svojem položaju ne sme niti za trenutek dopustiti, da bi člani sedanjega kabineta odklanjali integral* no odgovornost za vse politične in upravne akte njegove vlade. Članek se zaključuje z ugotovitvijo, da opazuje* jo radikali docela mirno in brez raz« burjenosti nepremišljene nastope in napade demokratske stranke. — Beograd, 19 decembra. Demokratska stranka prejema vsak dan številne resolucije svojih organizacij v notranjosti države, v katerih se poziva vodstvo, naj stopi iz sedanje koalicije ter preide v opozicijo. Iz okolice zunanjega ministra dr. Ma-rinkovića se doznava, da odpotuje že jutri v Da vos zarad' zdravljenja. — Beograd, 19. decembra. Današnja «Politika» trdi v svojem poročilu o po* litičnem položaju, da se dr. Korošec še vedno ukvarja z mislijo poostriti do* ločbe zakona o tisku ter omejiti samo* upravne kompetence, ki jih določa za« kon o oblastni in sreski samoupravi. Zakon o tisku naj bi se poostril na ta način, da se za razžaljen je vladarja določi kazen do 10 let zanora in de* nama globa do 200.000 Din. Odpadla bi dosedania praksa, po kateri je mo* ralo sodišče vsakokrat vprašati za mnenje notranje ministrstvo, predno je vložilo tožbo radi razžaljenja vla* Harja. Obenem bo odslej prepuščeno državnim organom samim, da posto* pajo sami od sebi brez prejšnjega sti* ka z ministrstvom notranzih zadev po poostrenih določbah novelizi ranega ti* skovnega zakona. Izpremembe se nadalje nanašajo tudi na kažnjiva ščuvanja h kažnjivim dejanjem, ki bodo prav tako imela ka* ženske posledice ne glede na to, ali bos do naščuvane osebe tudi izvršile kaz* njiva dejanja. Naposled bodo pooštre* ne vse določbe sedanjega tiskovnega zakona v poglavjih 9. in 10., ki se na* naša jo na kažnjiva dejanja proti drža* vi, zaradi veleizdaje itd. Zakon o oblastni in sreski samo* upravi pa bo noveliziran na ta način, da dobi notranji minister pooblastilo, da lahko na predlog velikega župana razpusti obustno skuščino in imenuje gotovo število oseb, ki bodo vodile po* sle oblastne samouprave do izvolitve nove skupščine v teku enega leta. Vladinovci proti ministru socijalne politike Zavlačevanje pomoči pasivnim krajem. — Brezbrižnost klerikalnega ministra za socijalno politiko. — Navaden delavec ne sme zaslužiti več kot 20 do 30 Din na dan — Beograd, 19. decembra. Proti ministru so socijalno politiko Stjepanu Bariću vlada v vladnih strankah veliko ogorčenje. Zainteresirani poslanci iz pasivnih krajev mu očitajo, da je kriv zavlačevanja izvršitve tega zakona, ker ni pravočasno poskrbel, da bj pristojni komite dokončal zadnje formalnosti, ki jih zakon predpisuje. Da deloma ublaži to nezadovoljstvo, je minister ta socijalno politiko skJical za snoči sejo komiteja, ki ga določa zakon. ?eja se je vršla od 6. do 8. Na njej so b-ili sprejeti raznr; pravilniki, zlasti pravilnik ministra narodnega zdravja o izvršitvi produkcijskih gradenj v pasivnih krajih. Na zahtevo ministra narodnega zdravja je bil sprejet k pravilniku dodatek, da je delo-vodia, ki zaposluje delavce, pod lastno od-zov>rnostio dolžan zaposliti le docela siromašne ljudi in take., o katerih je ugotovljeno, dn ni^o pitanci. C'm pa bi bilo ugo- tovljeno, da zaposleni delavci ne uporabijo svojih mezd za vzdrževanje rodbine, temveč v druge namene, jih bo moral delovodja takoj odpustiti. Dnevna mezda za navadne delavce bo znašala 20 do 30 Din. Strokovno delavstvo bo lahko zaslužilo trikrat toliko, največ 60 do 90 Din na dan Dnevnice za razne komisije ne smejo presegati 5% Rakuni in mezde se bodo izplačevale ob sobotah. Uprava teh lavnih gradenj je zelo priprosta. Delovodje bodo morali vsak mesec predložiti svoje obračune krajevnim kontrolam. Na seji je minister za socialno politiko naposled priznal, da je že prejel od ministra financ prvi obrok v znesku 20 milijonov Din in da bo mogoče prve gradnje pričeti že prihodnje dni. Na seji je trlo tudi končno sklenjeno. da se odobri Rdečemu križu pol milijona dinarjev za nabavo živil siromašnemu prebivalstvu v Metohiji. Češkoslovaška duhovščina — Zagreb, 19 decembra. Danes ob 11. je bila na svečan način otvorjena razstava britanske umetnosti v Zagrebu. Svečani otvoritvi so prisostvovali številni predstav* niki zagrebških kulturnih in zlasti znanstvenih ustanov. Otvoritveni govor je imel predsednik oblastnega odbora Josip Preda* vec, na kar je irrel angleški poslanik iz Beograda Kenard govor v angleškem jeziku, ki so ga sproti prevajali na hrvatsko. — Po otvoritveni svečanosti so si navzoči ogledali razstavo. KDK je zastopal poslanec Vcčeslav Vilder. Opaženo je bilo, da niso bili prisotni predstavniki državnih in vojaških oblasti. proti Hllnki — Proga, 19. decembra. Češkoslovaška duhovščina je zadnje dni ostro nastopila proti voditelju slovaške ljudske stranke, Hlinki, ki mu očita, da s svojo politiko sko* di interesom katoliške cerkve na Slova* škem. Poslanec Hlmka je vsled tega izja* vil, da sprejema razsodišče, obstoječe iz samih duhovnikov, ki naj preiščejo iznese* ne očitke ter odloči, ali je res njegova po* litika na Slovaškem v nasprotju z interesi katoliške cerkve. Inserirajte v »Slov. Narodu"! Dan požarov v Berlinu Trije rlelavci umrli zaradi opeklin, več težko ranjenih _ Berlin, 19. decembra. Včeraj je izbruhnil v tovarnah, ki se nahajajo v Schonleinstrasse ogromen požar, ki je povzročil med zaposlenim delavstvom in med prebivalstvom celega okoliša leh tovarn ogromno paniko. Mnogo delavcev je bilo pri tem požaru in tekom reševalnih del težko ranjenih. Triie delavci so nmrli vsled težkih opeklin pri prevozu v bolnico. Zanimivo je, da je bil veraišnii dan ^ploh dan velikih požarov v raznih okrajih Berlina. Tako se je n. pr. skoro istočasno vnela tovarna v Weisse. toda komaj je bila požarna brnmba dirigirana k temu požaru, :» že prispelo poročilo iz tovarne v Altstrahlu, da je tudi tamkaj izbruhnil velik požar, ki je nato vpepelil vse tovarniške objekte. Tudi na drugih mestih so nastali požari, tik o v nekem nlesnem ba- Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZZA. Devize: Amsterdam 22.8125—22.8725 (22.8425) Berlin 0—13.55. Bruselj 0—7.911, Budimpešta 0—9.9153. Curih 1094.1—1097.1 (1095.6), Dunaj 7.993—8.023 (8.008). London 275.5—276.3 (275.9). Newvork 56.585—56.785 (56.685), Pariz 221.4—223.4 (222.4). Praga 166.15—168*5 (168.55) Efekti: Celjska 15S—0. Ljubljanska Kreditna 125—0, Praštediona 920—0, Kreditni zavod 175—0, Vevče 114-0, Ruše 260 —280, Stavbna 56—0. ŠeSir 105—0. Les: Tendenca nespremenjena. Zaključeni so bili 3 vagoni tramov. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: Dunaj 800.80. Berlin 1355. Milan 297.65. London 275.S«. Newonk 56.68, Pariz 222 40, Curih 1095.6. Efekti: Vofrna škoda 435—436. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.1245. Praga 15.375, Pariz 20.285 Nework 518.70. London 25.175, Milan 27.17. BerKn 123.65. Dunaj 73.15. Vojna nevarnost v Južni Ameriki odstranjena Premirje med Bolivijo in Paraguavem. — Ureditev spora po panameriški konferenci. — V slučaju vojne bi bili sorti državi blokirani od sosednih, kar bi pomenih gospodarsko uničenje nasprotnikov. — Newyork. 19. decembra Med Pa-raguavem In Bolivijo So bile ustavljene sovražnosti. Oba nasprotnika sta se zed'nila za premirje. Z obnovo voine skoraj ni računati. Glavni tainlk Društva narodov ie prejel od bolivli^kejta zunanjega ministra brzojavko, v kateri 'zraža bolivijska vl?da, da ie spreiela navodMa predsednika Sveta Društva narodov ter izdala voiašklm poveljnikom nalog, naj se Izognem vsaki oborožen? akci.fr? In se omeMjo samo na defenzivne ukrepe. Tstočasno opozarja bol:viiski zunanii minister Društvo narodov, da ie Paraguav odredil nrorrVzn-cijo letnikov 18 do 23. dočim se ie Bolivija omejila izključno na take ukrepe ki so bili za varnost države neobhodno potrebni. V ameriških krogih pripisujeio uredi tev spora Hooverievemu vplivu. V Amerik' pozdravljal posebno dejstvo da je prevzel ured'tev spora vseameri-§ki kongres in ne Društvo narodov, ker bi sicer nastale neizogibne težave pri tolmačenju Monroejeve doktrine. Obenem smatrajo, da so se z ureditvijo tega spora bistveno zbol.išali upi za ratifikacijo Kelloggove pogodbe, ker se lahko smatra ureditev tega spora kot prvi primer njegove praktične izvedbe, dasi v okviru druge organizacije. — Pariz, 19. decembra. Zunanji minister Briand, glavni tajnik Društva narodov Drummond, španski poslanik v Parizu Ouinones de Leon in japonsk; zastopnik SugimuTa so imeli včeraj daljši razgovor o sporu med Bolivijo in Pa-raguayem. Popoldne }e sprejel Briand bolivijskega in paraeuavskega poslanika, za njima pa argentinskega poslanika in ameriškega odpravnika poslov. Briand je naglašal, da je treba iskati in najti vsa sredstva za mirno rešitev spora. Svet Društva narodov odobrava v naprei vsakršno mirno ureditev. Poslanika Bolivije in Paragnavja sta zatrjevala .da sta njihovi vladi miroljubni in da sprejemata posredovalni oredlog panamenšk«* konference. Zunanii minister Briand *e vzel te iz->ave z zadovoljstvom na znance ter obenem opozoril oba po^an^ka sprtih držav na dolžnosti Ici ^haiajo z članstva ori Dr"štvu narodov . — Pariz, 19 decembra. Napeto raz-nerie.. ki ie zadnie dn' napovedovalo neizbežno vojno med BoJivik) in Pa^a-gua\riem, ie včeraj nenadrvmn nopusHo. Preokret se pripisale sklepu so5edn*li držav, da bi s'cer v primeru voinega soonarl^ varovale strocp nevtralnost da bi r>a bile istočasno nr?s«l:**ne izvesti ^troffo blokado Bolivije in Paraguavia. Izvršitev tega sklepa bi seveda pomenila neposredno gospodarsko smrt obeh vojskujočih se držav. Zato ie včerai predsednik Zedrijenih držav spreiel skoro istočasna brzojavna sporočila boliv'jske in paraguavske vlade, po katerih sprejemata predlog, naj bi panameriška posredovalna konrstfa re«'la konflikt med sprtima državama. Poravnalna komisija panamerškega kongresa bo še danes prevzela vse akte ter pristopila k svojemu posredovalnemu noslu. Posredovalna akcija VVashingtona je prišla prav v posledniem trenutku. Na meji so se vršili že os*ri spopadi ki so zahtevali velike človeške žrtve. — Pariz, 19. decembra. Ko ie panameriška konferenca doznala o izjavah Bolivije ;n Paraguavia, da sprejmeta posredovanje ter mirno poravnavo nastalega spora, ie izrazila poslanikoma Bolivije in Paraguavja svoje zadovoljstvo ter čestitala obema vladama sprtih držav k uvidevnosti in zmernosti. Državljanska vojna v Afganistanu Vstaja proti evropskim reformam. — Hudi boji v afganistanski prestolnici. — Uporniki so se polastili velikih zalog orožja in municije. — Negotova usoda tamošnjih Evropejcev. — London, 19. dec. Položaj v Afganistanu se je v zadnjih dveh dnevih bistveno poostril. Po zadnjih vesteh z indijske meje sta morala kralj A man u lah in kraljica pobegniti v neko trdnjavo, ker se je vojska uprla kralju. Upor v Afganistanu je naperjen proti modernim reformam, ki jih je hotel kralj z azijatsko strogostjo uvesti v svojj državi. Sklical je med drugim narodno skupčšino, obenem pa je predpisal, da morajo priti poslanci na skupščino v evropski noši ter celo od red »1, da si morajo obriti brade. Dalje je hotel odpraviti feredže, ki jih nosijo muslimanke, kar je povzročilo tudi mnogo fanatičnega nezadovoljstva. Upoštevati je treba, da je bil Afganistan pred kratkim po evropskih pojmih še popolnoma necivilizirana država, kjer vladajo med posameznimi plemeni in pokrajinami velike kulturne razlike. Afganistansko poslaništvo demantira Ljubljanska kronika Ljubljana, 19. decembra Matevž Z. je velik prijatelj božje kap* Ijice. Kadar sedi v gostilni in se v litru leskeče rujno vrnce, je Matevž zidane vo* lje. Pripeti se pa, da se Matevževa zidana volja spremeni v razboritost Matevž se namreč z enim literčkom ne zadovolji, mar» več neprestano gode ono okroglo: «rKeIner» ca hiter, prnes ga še liter!» In ker se litri lo prehitro praznijo, postame Matevževa glava zelo težka. V takih primerih mu roje čudne misli po glavi. Zdi se mu, da je ves svet zoper njega, da ga vsi sovražijo in da se mu rogafo Popade ga jeza in ves divji se zadere: «Auf biks. permejduš!» «Auf biks!» je Matevž že večkrat drago plačal. Ne samo, da je bil že neštetokrat nabunkan, je moral tudi na policijo, kjer so ga že opetovano po nekaj dni pridržali. Sinoči je sedel Matevž zopet tam. »kjer bog roko ven molU. Pil je »dalmatinca« in kmalu ga le Imel čez mero. Ustavil se je menda šele pri petem lirrčlcu Ne zato. ker mu ni šk) več po grlu, marveč ker mu ie zmanjkalo denarja. Tn ko le bil tako sladko gfnjen. je pričel rogoviliti. Drl se ie na vse grlo in kričal, da pobije vsakeea. ki mu pride v bližino Tn neki delavec ie bil tako nepreviden, da se je približal k Matevževi rntzl. Talerat je Matevž zgrabil za liter in kresnfl onega po glavi, da se mu je kar posvetilo in da se mu Ie iz nosa vHla kri. vesti, da bi se bila armada uprla kralju in bi bil moral vsled tega s kraljico bežati. Vendar je potrjena vest, da se vrše v prestolnici Kabulu in njeni okolici težki boji, v katerih so se uporniki polastili nekite-rih trdnjav ter zaplenili precejšnje zaloge orožja in municije. — New Delhi, 19. decembra. Brzojavna in poštna zveza s Kabulom se vzdržuje a pomočjo letal. — London, 19 decembra. V zunanjem uradu so v skrbeh zaradi usode Evropejr cev v Afganistanu, kjer so nemiri po zadnjih vesteh zavzeli zelo velik obseg. Angleška vlada je sklenila odposlali v Kalmi letasko ekspedicijo, da reši 16 Angležev, ki se nahajajo v Afganistanu ter jih prepelje v Indijo. <:Manchester Guardian* trdi, da vodi afganistanske vstaše znani mednarodni pustolovec Trebisch Lincoln. Epilog se je odigral danes na policiji. »2e mogoče, da sem za potempljal.« je dejal Matevž smeje, »ampak tega se prav nič ne zavedam.« — »Vem,« je reke! nadzornik, »da se ne spominjate, toda nos vaše žrtva je zadosten dokaz, čez praznike ostanete pri nas!« Matevž se je veselo zahehetal ra dejal* »O, prav rad, mi vsaj ne bo treba skrbeti za delo!« In Matevža so obdržali v zaporu. Izpred trgovine Srurm je bilo včeraj popoldne ukradeno delavcu Francu Zidarju kolo znamke »Kinta«. vredno 1500 Din. Tatvino je izvršil neki mlajši delavec, ki je prišel skoraj istočasno v trgovino a je lokal pred Zidarjem zapustil Pred trgovino ie lopov pustil svoje staro in že močno obrabljeno kolo. Sedaj išče podjetnega tatu policija. K oskrbnici Mariji Kopičevi v Kandiji je prišla 17. t. m. dopoldne neka 361etna ženska, ki je zatrjevala, da prihaia z Rakeka, kamor je dospela večja pošiliatev obleke i2 Amerike Obleko da je poslal Kop'Čin brat Naivna oskrbnica je šla na Mm dobro je tujko pogostila in v torek sta se odpel-ali v Ljubljano. Prenočili sta v neki gostimi v Kolodvorski ulici. Ko se ie pa ziutra' Kopačeva zbudila je opazila da je nfena sprem-lievalka izginila, a ž nio vred ie izgnila tud» njena denarnica s 100 Din gotovine tei več drugih stvari. Podjetno tatico išče po* licija. 34 Strm Z •SnOVFNSFTl NAROD, dne 19. decembra 1928. Stev ;89 Največ potrebujejo in kupujejo za božične praznike in novo leto Zato vsak podjeten trgovec v tem času tudi največ inserira. Brez reklame v trgovini ni uspeha, vsak oglas poveča število odjemalcev. Oglasi v božični številki »Slovenskega Naroda« so že od nekdaj priznani kot najuspešnejši. Božična številka »Sovenskega Naroda«, polna zanimivega čtiva in v zelo povečani nakladi, izide v ponedeljek popoldne. Oglasi v božični številki jamčijo vsakemu trgovcu za uspeh. Trgovci, ne pozabite, da se med božičnimi prazniki staro in mlado pripravlja za nakup novoletnih daril in da bo Vaš uspeh tem večji, čim bolj opozorite odjemalce na svojo zalogo potom oglasov v božični številki »Slov Naroda" Uprava sprejema oglase za božično številko do sobote. Veliko razburjenje v SLS SLS bi rada izzvala spor med SDS in HSS, pa se ji ne bo posrečilo. — Korošcev režim je najžalostnejše poglavje v politični zgodovini naše države Klerikalci napovedujejo krizo vlade ki namesto da pri tej priliki o svojih grehih razmišljajo in pišejo, se že 14 dni pečajo saimo z SDS v Sloveniji- Cel teden so streljali s težko artilerijo klerikalnega patriotizma, češ, da SDS nikakor ne sme s HSS. Danes pa jim spet ni prav, če SDS s svojo flavo misli. Predvsem je padel v nemilost g. Davi-dović. »Jutro« je o njegovem odporu proti vojaškemu režimu v Zagrebu in proti drugim nespametim Korošeevega režima napisalo popolnoma objektiven članek. Slabosti m vrtine se stavljajo druga ob drugo, zaključek pa je, da ie Da vi d ovi ćev odpor proti nrilitariziranju uprave vsega priznanja vreden in da se mu vidijo iskreni nagibi. Izrecno se dostavija, da se KDK prav nič ne vmešava v odločitev g. Davidoviča, da mu nič ne obeta, nanj ne pritiska m ne apelira, češ. da naj stori, kakor rrru vest A že zato je prj SLS ogenj v strehi. Ta nadvse brihtni organ ljubljanskega škofa je cel teden pisal, da ie v državnem interesu, da se SDS spre s HSS. Šele ko smo mu povedali, da znači to še hujši bratomorni boj na terenu, kjer žive Hrvati in Srbi selo ah selo, njivo ob njivo in da z željo škofovskih piscev ne bo nič. je utihnil. Danes zaihteva menda ista brihtna glava, naj SDS silno napade g. Davidoviča, ker je obsodil bratomorne sikoke g. Korošca. Od opozicije, ki jo ista SLS do krvi preganja, zahtevajo škofijski pismouki, naj z njimi vred meče polena pod noge gosp. Davidoviču v trenutku, ko hoče on nekaj, kar ni v neposrednem interesu njegove stranke, pač pa v interesu države. In ker mi Juč—Mi k?*" slepo misliti in pisati to, kar se želi v, škofovi stranki, zato smo se »preorijentirali« jn »Slovencu« spet enkrat ni prav. Sitno zanima SLS ustavni program SDS. Sicer je »Slovenec« sam večkrat pravilno poročal, da stoji SDS neomajno na stališču državneg aedlnstva in da noče ničesar slišati o fantazijah za posebno hrvatsko, slovensko ali srbsko državo, da pa ne nasprotuje izpremembi ustave, ki bi zajamčila svobodo in popolno uveljavljenje hrvatstva na njegovem historičnem področju, kakor tudi v državnem središču. Ker se pa »Slovenec« že tako zanima za programe drugih, bi morda ne bilo neumestno, da sam odgovori kakšen ie ta teden program SLS v tej smeri. Do ostavke g. Korošca je SLS proti federalizmu in avtonomiji in rudj sedanja ustava je vsa njegova vlada s klerikalnimi resor vred uveljalja v čisto centralističnem duhu. Skratka, SLS je z blejskim paktom sprejela državnopravni program radikalov. Najmanj pa ima SLS pravico vmešavati se v odnošaje med SDS in HSS. Koalicija stoji trdno danes kaikor včeraj. Isto, kar je pisalo »Jutro« v Ljubljani, je skoro ob isti urj povedal g. Pribičević novnarjem v Zagrebu. Razburjenost, ki se je ob polomu Koroščeve politike polastila vseh vrst SLS, jim je zasenčila oči, da ne vdijo čisto in bistro tega, kar vidi ne le vsa naša, ampak tudi vsa evropska javnost, da je namreč režim g. dr. Korošca eno najžalostnej-ših pogiavii politične zgodovine naše države in da bo, če hitro ne izgine s površja razdrt in raztrgal še tisto, česar niso mogli uničiti razni radikalski režimi In Pu-niša Račić. Pisane zgodbe iz naših krajev Tajinstven umor šoferja Ma tovi ca. — Velika poneverba« — Zanimiva sodna obravnava. — Epilog atentata na ravnatelja Wein« bergerja* Preiskava v zadevi umora šoferja Ma-tovića v Zagrebu se nadaljuje z vso energijo, toda dosedaj brez uspeha. Policija ni našla še nobenega sledu za morilcem, čeprav vodi preiskavo več najbolj šah zagrebških detektivov Včeraj popoldne jc neki dijak medicinske fakultete našel prj vili dr. šafarja dežni pla-šč, k jei bil pokrit s suhim listjem. Ko ga je natančno pregledal, je opažal, da ie okrvavljen. Obvestil je tako! policijo, ki je poslala rja več detektivov. Dežni plašč ie iz navadnega blaga in skoraj nov. Nosil ga je srednje velik moški. Na desni rami in desnem rokavu ima vehkc krvave lise. Detektivi so ga pregledali, niso pa našli ničesar, kar bi izdalo lastnika. 2cpi so bili prazni, v njih so bile te drobrine. Kraj, kjer so našli krvavi plašč, je oddaljen kakih 800 m od kraja, kjer so našli umorjenega šoferja Matoviča. Policija je mobilizirala ves svoj aparat, da ugotovi, kdo je lastnik najdenega plašča. Gotovo pa je, da ni bil Matovičev, ker je ta nosil zimsko suknjo, ko so ga našli na Zo-ftjmi poti. Domneva se, da je plašč last morilca. Morda je iastmk rudi nekdo, ki nima nobene zveze z morilcem. Morda se je kdo udeležil pretepa j.n bil sam ranjen ali pa si je umazaJ plašč s krvjo ranjenega tovariša. Čudno pa je, da je lastnik plašč odložil in ga pustil pod drevjem na Zofijini poti pri vil} dr. Šafarja. Zato je zelo verjetno, da je plašč last morilca šoferja Matoviča. Čudno pa je, da ni do včeraj nihče opazil plašča pod drevjem, čeprav je ležal na vidneni kraju. Policija je skušala dognati, kje je bil pfcašč kupljen. To se ji pa ni posrečilo, ker >e bilo takih piaščev v Zagrebu prodanih sadnje čase okoli 180. Včeraj popoldne so detektivi našli v bližini kraja, kjer jc bil umorjen Matovič, velik odpirač, kakršnega raibijo vlomilci. To nima sicer z umorom nikake zveze, vendar je znači!**: w ljudi, ki se potikajo v tem delu Zag<-voijstvo. Nekega dne, je izjavil Wein* berger policijskemu agentu, jc prišel v Za* greb z Dunaja Henrik Weinberger, gene* ralni ravnatelj podjetja. Takoj je uradnik opazil, da ga hoče direktor preganjati in morda celo odpustiti. Do tega zaključka je uradnik prišel, ko ga je direktor nena* doma premestil v drugi oddelek. Usodne* ga dne je Weinberger skušal dobiti ravna* telja samega v pisarni, da bi se pogovoril z njim. Ko je proti večeru vstopil v ravna* teljevo pisarno, ga je vprašal: Kaj je z menoj? Ravnatelj je mirno ddgovoril: Od* puščam vas. Na te besede je uradnik dobil živčni napad in se ne spominja več, kaj se je potem zgodilo z njim. Weinberger bole* ha že dolgo na živčni bolezni. Izjavil je, da ni imel namena ustreliti direktorja, še manj pa sebe. Šele v bolnici se je zavedel, da je slep. Stanje uradnika, ki je le lahko ranil direktorja, sebi je pa prestrelil očesni živec, tako da je sedaj popolnoma slep, je naravnost žalostno. Pred Božičem bo zapustil bolnico. Moral bo v šolo za slepce. Velike sleparije na glavnem kolodvoru Nedavno smo poročali o sleparijah, ki so se vršile v najderrinskem uradu na Ijubljan* skem glavnem kolodvoru, oziroma o are ta ciji skladiščnika R. K., ki je zapleten v te sleparije. V najdeninsiki urad so prihajali najrazličnejši predmeti, ki so bili pozabljeni ali izgubljeni v vlakih na progah ljubljanske direkcije tja do Celja, dočim se ostali predmeti, najdeni severno od Celja zbirajo v Mariboru. Ljubljanski najdeninsiki urad na kolodvoru ima veliko skladišče, kamor spravljajo vse najdene predmete ter se v njem hranijo eno leto. nato pa prodajo na javni dražbi. Najdeninski urad trna zlasti peleti obilo posla. Potniki izgubljajo odnosno pozabljajo večinoma plašče, klobuke, čepice, dežnike, palice itd. Skladiščnik K. je imel nalog shranjevati najdene predmete in jih imeti v evidenci. Železniški upravi so zadnji čas prihajale številne pritožbe nad postopanjem najde-nirrskega urada. Nekateri potniki so se čudili, kako je to mogoče, da nikdar ne dobe nazaj izgubljenih predmetov. Pričele so se tajne poizvedbe in končno je bila odrejena strožja kontrola nad skladiščnikom R. K. Opazili so, da ima K. tesne poslovne zveze z neko gospo iz okolice Rogaške Slatine, ki je večkrat prihajala na njesov dom. od koder ie odnašala večje zavoje. Opazili so, da K. pogosto občuje tudi z bosanskimi prekiročevalci stare obleke. Pred meseci odrejena revizija zapisne knjige pa ie spravila na dan razne zanimivosti, kafro je K. manipuliral s tujim blagem. Ugotovili so. da je K. krjrtkomalo fal-zificiral razne podpise in navedel kot lastnike izgubljenih stvari ljudi, ki snloh ne bivaio v kraju, ki ga je K. označil v za-pisniku. Revizija je ugotovila, da je skla-dišenik na ta način oškodoval okoli 500 strank. Ni mogoče ugotoviti natančnega števila oškodovancev, kajti njegove manipulacije segajo nazaj tja do I. 1924, ko je prevzel skladišče. Skladiščnik je sleparije priznal, izgovarjal pa se je, da so slepariji tirdl njegovi credniki. Med železničarji vlada za to afero veliko zanimanje. Revizija doslej še ni mogla ugotoviti točnega števila oškodovancev, kakor tudi ne škode, ki jo trpi železniška uprava. R. K. sedi zdaj v preiskovalnem zrnom deželnega sodišča. Radioprogram LJUBLJANA, četrtek. 20. dec: 12.30: Reproducirana glasba in borzna poročila. — 18.30: Oskrbovanje rastlin, predava in?. Rado Lah. — 19.: Italjanšeina, poučuje prof. Gruden. — ]9.30: Zgodovina Slovencev, predava prof. S. Kran.tec. — 20.: Pevski odsek u-Grafikai poje s spremljevanjem godbe Dravske divizije sledeče pesmi: 1. E. Adamič: Ljubica vstani .. - 2. P. Jereb: 0 kresu. 3.Schubert: Podoknica. Zbor z ba-riton-solo in spremljevanjem klavirja. 4. Grieg: Nova zemlja. Zbor z bariton-solo in orkestrom muzike dravske divizije. Bariton-solo poje g. Rus, na klavirju spremlja g. Šivic. — 2*2.: Poročila. Petek, 21. decembra: 12.30: Reproducirana glasba in borzna poročila. — 18.30: Gospodinjska ura, predava gdč. C. Krekova. — 19.:Francoščina, poučuje dr. Leben. — 19.30: Varstvo spomenikov, predava dT. Franc Sle-le. — 20.: Božične skrivnosti, poje g. Joža Likovič: 1. Marija v gloriji. 2. Marijina pot. 3. Marijino obiskovanje. 4. Sveti večer. 5. Sveta noč. 6. Pastirčkova pesem. 7. Moj dom. 8. Božična pesem izzveni... Na klavirju spremlja s. St. Premrl. Radio-orkester. — 22.: Poročila. Sobota, 22. decembra: 12.30: Reproducirana glasba. — 17.: Radio-orkester. — 18.30: Delavska ura: Družinsko in materinsko zavarovanje po zakonu za zavarovanje delavcev, predava dr. Jože Bohinja — 19.: Nemščina, poučuje ga dr. Piskernik. — 19.30: Človek iu Bog, predava vseuč prof. dr. Ve-ber. — 20.: Klavirski večer g. Noča: 1. Bach-Noc: Orgelski koncert a-mol: Allegro mo-derato, Adagio, Allegro. 2. Rameau-Godo\v-sky: Sarabanda, Rigaudon. 3. Brshms: Rapsodija h-mol, op. 79; balada g-mol, op. 118. 4 Sčhumann: Carneval op. 9: Preambule -Pierrot - Arlequin - Valse noble - Eusebius - Ftorestan - Coquette - Replique - Papil-lons - Lettres dansantes - Chiarina - Vale« allemande - Paganini - Eveu - Promenade - Pause - Marčne des >Davidsbundlv*r< contre lea Philistins. 5. škerjanc: Klavrska skladba. 6. Marx: Albumblatt. Radio-orkester. — 22.: Poročila. Drobiž iz Litije Litija ima kaj pripravno lego in je važno prometno križišče, kjer se kaj radi ustavljajo tudi potepuhi in ljudje sumljivega izvora. V litijskem zaporu imajo nekega podjetnega Dolenjca, Joža Rastoharja, ki se je izdajal po Dolenjskem in v litijski okolici za kralja Aleksandra. Mož ga je lomil na vse mile viže, naše dobro ljudstvo pa mu je se* veda navdušeno nasedlo. Rastohar pa je bril iz njega norce in je živel ob kuretnini m vinčku na račun lahkovernih Dolenjcev. Lažikralj pa ima na vesti Še druge grehe in se je izdajal tudi za zdravnika. Najraje pa je zdravil ženske, seveda na povsem originalen način... Pred dnevi se je pojavil v Kresnicah mlad popotnik s kolesom. Prodajal ga je, a ga radi sumljivega izvora ni hotel nihče kupiti. Potem ga je ponujal v zastavo za 150 Din, pa ga tudi ni mogel spraviti v denar. Zvečer je dobil pri Rojškovih prenočišče, pa ga je vzela črna noč, kolo je pa pustil kar v šupi. Kolo je zdaj na litijski orožniški stanici, kjer ga dobi dotičnik, ki mu je bilo okradeno, kar jje skoraj gotovo. Orožniki se zanimajo za radodarnega pre-nočevalca, ki je pa brez sledu izginil. — Cankarjeva proslava v Litiji. Jutri zvečer priredi Prosvetni odbor litijskega sokol-skega društva Cankarjevo prosiavo v spomin 10-letnice njegove smrti. Proslava se prične ob 20. uri, vstopnine ni in je vsakdo vabljen, da se udeleži intimne počastitve velikega slovenskega literata. Sodelujejo gra Jebii-karjeva. gdč. Mira Kepova in Minka Bizja-kova ter gg. Rebec in Taufer z recitacijami in Čitanji odlomkov is Cankarjevih spisov. Uvodne besede o Cankarjevem življenju in delovanju bo govoril naš pesnik Oton Zupančič. Kdo je kriv, da se razširja knjižni šund ? Slovenska založništva tožijo, da so prišla v težko krizo; slovenske knjige se malo kupujejo in slovenski pisatelji žive zato v razmerah, ki so neznosne in za kulturno stopno sramotne. Na drugi strani pa preplavljajo našo domovino tisoč! in tisoči zvezkov naslabših romanov v škandalozni slovenščini, romani, ki izpodrivajo dobro literaturo in kvarijo v ljudstvu še zadnje ostanke okusa. Kdo je kriv tega pojava? Iz Zagreba razširja ta šund neki bivši častnik Petričie, ki je raztrosil po vseli trafikah in branj a rij ah hrvatske lopovske, roparske in pustolovske romane v zvezkih po en dinar. Kupčija mu cvete. V Ljubljani pa ga je začel posnemati neki podjetni trafik kant, ki je zahrepenel po dobičku in začel izdajati iste ali prav take škandalozne ro* mane. Delavske množice, mladina in najnižje, izginejo Petričičevi in ljubljanski romani, najrevnejše občinstvo se naravnost trga za šund. Vsak zvezek stane le en dinar in marsikdo si pritrga pri jedi, samo da dobi za en dinar šunda, ki ga požira z naslajanjem. In ker je dejanje brezmejno napeto, si gre kupit še 2., še 3. zvezek do konca, dasi so vsi romani po istem kopitu, brez vsake verjetnosli, brez estetske vrednosti, brez duha in v sramotnem jeziku. Rasširjanje tega šuaida so v drugi vrsti krivi raizpečevalci. Toda trafikanti e si ne morejo pomagati, ker jih monopolska uprava pritiska uprav nezaslišano. Trafikantov je predvsem preveč, konkurenca je neznosna in nihče ne zasluzi niti za najskromnejše življe-je. Na vse predmete v trafikah so naložene velikanske takse in zaslužek pri prodaji je le ničeven. Monopolska taksa sili trafikante, da prodajajo šund, s katerim zaslužijo največ. Državni urad torej je v prvi vrsti kriv, da se jludstvo moralno zastruplja in se mu kvari okus; vladni mogotci duše lepo knjigo, zatirajo umetnost, ugonabljajo dobro literaturo; vlada je kriva bede pravih literatovi Brezumna lakomnost monop. uprave ima na vesti, da se razširja šund! To je treba končno povedati na ves glas. Na čelu ministrstva stoji duhovnik, Slovenec! On je odgovoren tudi za to sramotno dejstvo. Krivi pa so tudi naši založniki, ki so brez podjetnosti in niti posnemati ne znajo. Zakaj ne izdajajo še sami dobrih, res zanimivih, napetih, a hkratu etičnih, estetski dobrih in vzormo pisanih romanov v lepi slovenščini v zvezkih po en dinar? Zakaj ne znajo istega, kar zna bivši častnik in trafikant? — Ljudje knjig po 40, 50, 60 in sto dinarjev ne kupujejo. Toda nabavljajo si zvezke po en dinar. In končno smo krivi sami, ker se> šundovi kjigi ne znamo energično upreti. Poizkusimo pokazati zobe! Morda pa le ustavimo blatno poplavo. Predlagam sledeče: Vsa ljubljanska inteligenca, na čelu vsi, ki se bavijo z resno umetnostjo, ne čelu vsi, pisatelji, novinarji, slikarji, kiparji, glasbeniki, profesorji, učitelji, akademiki, skratka vsi kult. delavci: poglejmo v trafiki najprej, ali prodaja tudi knjižni šund! Kjer imajo vzezke zastrupljevalce, tam brez besede odidimo in tja ne prihajajmo več, dokler ne izginejo Petričičevi in Belinčevi šund romani! In kupujmo tobak tam, kjer je čist zrak! — Samo par dni bo zadoščalo. Morda pa se le najde v celi Ljubljani nekaj trafik, ki razglasijo, da so čiste! Ako je ni, se do govorimo z ravnateljstvom ljubljanske tobač- ne tovarne, da nam od kaže trafiko, kakršno zahtevamo. Ako se upre še ona, bo sama trpela škodo. Poslance pa opozarjamo: ako bi vse nič ne pomagalo, ostane nam še zadnje sredstvo: — posnemali bomo škofa Tomaža Hrena, Kakor hočejo! Pisatelj. žtieležnica Koledar. Danes: Sreda, 19. decembra \92<; katoličani: Namezij; pravoslavni: d. decembra, Nikola. Današnje prireditve. Drama: »Ukročena trmoglavka . Opera: zaprto. Kino Matica: »Na krivili potih«. Kino Ideal: »Beg iz pekla<. Dežurne lekarne. Danes: Bohinc, Rimska cesta, Levstek, Resljeva cesta. Vse cenjene naročnike, ki še nimajo poravnane naročnine za tekoče leto, naprošamo, da to čim prej store, da se pošiljanje lista ne ustavi. Uprava »Slovenskega Naroda«. ★ — Sekcija ZN'S (službeno). Poživljajo se vsi stalni in začasni sodniki ljubljanske sekcije, da najkasneje do 24. t. m. pošljejo sekciji letošnje legitimacije in 10 Din radi izstavitve legitimacij za 1. 1929. — Seja upravnega odbora v petek 21. decembra ob 20. uri v Evropi. Bratje! Zopet je neizprosna smrt napravila v naših vrstah veliko vrzel; preminul je eden izmed najboljših Sokolov, brat IVAN PEKLENK računski iuspektor in šesf univerzitetnega računovodstva. Blagopokojnik Je bil dolga desetletja včlanjen v našem društvu ter bil zvest sokolskim načelom tudi v privatnem življenju in svojem poklicu. Jasen dokaz, kako mu je bilo Sokolstvo pri srcu, je njegova oporoka, ki pa bo na željo blagopokojnik a objavljena Šele ob obletnici njegove smrti. Dolžnost nas veže, da ga spremimo v častnem številu na poslednji poti. Zbirališče Članstva pred mrtvašnico splošne bolnice jutri v četrtek 20. t. m. ob pol 3. popoldne; kroj civilni z znakom, kdor se pa želi pridružiti društveni deputaciji, ki se udeleži pogreba v kroju in s praporom, naj pride ob 2. popoldne v Narodni dom. Vzornemu Sokolu časten spomin! Zdravo! Odbor 3- Ljubljanske ga Sokola<. Danes zvečer se vprizori v ljubljanski drami Shakespearejeva komedija aUkroče-na trmoglavka» za premierski abonma. Opozarjamo na dijaško predstavo v ljubljanski drami v četrtek 20. t. m. popoldne cb 15. uri. Vprizori se Shakespearejeva tragedija »Romeo in Julija pri zsnrižanih dramskih cenah, kakor veljajo za dijaškr predstave. Risto Savin: «Lepa Vida». V četrtek 20. t. m. se poje v ljubljanski operi Risto Savinova «Lepa Vidai> za abonente reda B. Zasedba te izvirne slovenske opere je sle* deča: Lepo Vido poje gdč. Majdičcva, mla= do Benečanko Ninetto ga. Ribičeva, Vidi? no služkinjo Nežo pa gdč. Španova, Oče Samorod je g. Betetto, Vidin mož Anton g. Janko, Alberto, mlad Benečan je g. Ba* novec, njegov prijatelj Pietro g. Berlot. Oba gosta pojeta gg. Mohorič in Sekula. Opero dirigira m režira ravnatelj g. Mirko Polič. Nastopa tudi baletni zbor. «Lepa Vida» je brez dvoma ©na najboljših Risto Savinovih opernih del, ki se odlikuje po krepki dramtični glasbi, dejanje samo pa je efektno napisano po znani narodni pravljici. Ljubljanska opera. Po zaslugi opernega ravnatelja g. Mirka Poliča zasleduje naša opera kaj vneto moderni operni re* pertoar in seznanja naše občinstvo v raz= m erom a kratkem času z modernimi oper* nimi deli, ki so prešla vsa boljša gledališča na kontinentu. Tako bomo v prihodnjih dneh imeli priliko slišati na našem odru moderno operno delo, ki porablja vsa no; vejša sredstva na odru m v orkestru za do* se£o svojega efekta. To je Krenekova ope* ra «Jonny svira», ki je pri vsaki vprizoritvi vzbudila že toliko prahi. Občinstvo se je ponavadi rovsod delilo v strastne zagovor* nike in v one, ki so delo absolutna odkla* njali. Brez dvoma pa pomeni to Kreneko* vo delo močno točko vsakega gledališkega repertoarja. Za naš oder pripravljata to delo ravnatelj g. Polič in kapelnik g. Nef* fat z intenzivno pomočjo prof. Vavnotica, ki jima stoji ob strani kot scenograf. Kakor že omenjeno, so stavljene zahteve na umetniški in tehnični personal naravnost ogromne. Premijera v ljubljanski drami. Kon* cem tega tedna bo v ljubljanski drami pre* mijera Pavel Golieve betlehemske legende, ki nosi naslov «Kralj brezpravnih«. Legen* da obdeluje v petih slikah popolnoma na svoj način betlehemske, odnosne božične dogodke. Času primerno delo, katerega pri* števajo poznavalci med najboljša Golieva dramska dela, bo brezdvoma zanimalo na§o občinstvo. Dan premiere javimo. Vstopnice za mladinsko predstavo ccModri osliček Miško», ki se vprizori v soboto 22. t. m. v ljubljanski drami, so že v predprodaji pri dnevni blagajni v operi. Cene posameznim sedežem: parter 8 in 5 Din, balkon 4 Din, galerija 3 Din, dija* ško stojišče 2. galerijska 1 Din. Lože v par* ter j u in I. redu 48 Din, v II. redu 25 Din. Predstava je namenjena naši mladini. uhim mwi iii .......i mini—— Kupujte nri tvrdkah ki inseri-rajo v »Slovenskem Narodu"! Stev *9 • *t O V P M c K 1 MAtnj), dne 19> d mnogo mar. Odpravil je fes in paičo4an in dal afganistanski ženi. ki je b'la doslei pravcata SUŽ-nia. ooDol.no svobodo. Naletel je pa na energičen odpor in podložniki so se mu uprli. Kakšen obseg je zavzel upor, še ni znano, jasno pa je, da je prestol orientalskega mogotca v nevarnosti. Kraliu se niso uprla samo gorska plemena in roparske to'k>e. marveč tudi dostnianstvemk*. Zarota je prod Ha celo v samo kraHevo palačo. Uporn'ški duh je okužil tudi armado, ki ie bila kralju vedno zvesto vdana. Morda se kralju posreči obdržati svojo moč in ostati eosoodar položaja. Vsekakor bi bilo to Šaljapln v Pragi Že včeraj smo poročali, da ie prispel slavni ruski pevec Fedor Saliapin v po-nedeliek zjutraj v Prago. Na kolodvoru so ga pozdravili števihv češki in ruski občudovalci, ki so izročili njegovi soprogi krasen šopek. V hotelu je sprejel novinarje in i:m Doiasnil zadevo z mad-?ar<;kim tiskom. Dejal ie. da o oolitiki v Bud'mpeštl snloh ni govoril. Bil je v madžarskem gledal'šču in pohvalil ie uprizoritev. Potem se je v baru sestal z godbenikom do-tfčnega gledališča in mu dejal, da so mu najbolj ugaiale ciganske melodiie madžarske godbe. Bogovi metnosti so mu mnogo liubši. nego bogovi poVtike. Zato ie bil zelo presenečen, ko so madžarski listi niesovo rz-iavo zlorabili in takoj je zahteval po-Dravek. Na vprašanje, kako se je v Budimpešti počutil, je odogovoril. da ga je pre-bvvalstvo navdušeno spreielo. O svofih načrtih za bližnjo bodočnost je izjavil: V sredo odrx)-tulem v Pariz, k>er me čaka 71et.na hčerka Dasia. ki io rmam zelo rad. Po bož'ču odpotuiem v Ameriko, kjer ostanem do aprla. Podališame mojega bivanja v Ameriki bo odvisno od taurh nngodb. Ne vem. ali bom mogs! nastooiti na praškem odru. kaiti predstava b' zahvala ve^fe gledab'šče vsaj za 4000 do 5000 lnid:. ker bi želel, da bi bla pooulama in da bi se je lahko udeležili naš'rši sloji. Leta 1930 bom praznoval 401etnico umetniškega dela in to priliko hočem norabitf. da izdam spomine, v katerih bom skušal izraziti vtise z gledališkega odra in svoje sub-iektvne nazore o umetnikih, literatih, kiparstvu, slikarstvu itd. hotel po povratkom iz Evrope je naletel na tak odpor, da je ti. — Tudi kralju Monaca s# maje. za državo edini izhod, zakaj v nasprotnem primeru bo afganistanske samostojnosti konec. Na severu in jugu namreč Drežita dva nasprotnika: Rusija in Anglija. Zato bi eventelni državni prevrat v Afganistanu, ki je itak na trhlih nogah in Čije ravnotežje ie precej labtino, zelo škodoval in morda bi celo dovedel do težkih mednarodnih komplikacij, zakaj* v Afganistanu se križajo interesi Anglije in Rusije. Drugj. kateremu se prestol tudi občutno maje, je kralj Monaca Louls II. Med niim in parlamentom ie namreč nastal hud spor. ki bo kralju več škodoval nego koristil. Ozadje tega spora ie zelo zanimivo. Monaco je ena najmanjših držav v Evropi, znana po svojem mondeuem letovišču Monte Cario ,kamor se leto za letom stekajo mi;lijoni denar'a iz vseh krajev sveta. V Monte Carhi je namreč več igralnic in okoli njihovih rulet posedajo mlijonarji in pustolovci vsega sveta. Toda zadnja leta je dotok tujcev v Monte Carlo vedno manjši in zato ie umliivo, da so dohodki, k! se stekajo v državno blagajno, vendo manjši. Ooslei ie bM Monaco menda edina srečna država na svetu .kjer ni bilo treba plačevati nobenih davkov, nit: niso imeli prebivalci nobenih drugih obveznosti, pač na so celo v gledališče hodili zastoni. Vse državne rzdatke je namreč krila kneževa blagajna, ki se je redila od milijonov, pridobljenih v igralnicah. In sedaj se je ta zlata, neusahljiva reka nenadoma ustavila. Zgo-d'lo se je pa še neka i. kar je prebivalstvo Monaca zelo razburilo. Krali ie namreč zaprl svoje blagajne in tekom 100 let se je zgodilo prvič, da je zapovedal pobirati davke. Parlament, ki ie kralja že opetovano opozarjal na grozeči polom in ga prosil, naj se zavzame za sanacijo nevzdržnih razmer, je sedaj protestiral. Kralj, ki je bi! pa že prej precej brezbrižen in je deloma njegova krivda, da Monte CaHo ne pre-sperira več, je skupščino precej ostro zavrnil. Posledica le bil odstop parlamenta. Naravno, da ie vse prebivalstvo s svojimi simpatijami na strani parlamenta, in če se bo kralj še količkaj eksoo-niral. utegne zle teti s prestola. Podložniki mu namreč tudi zelo zamerijo, ker se ie njegova zaroka s hčerko ameriškega miTjonnria Morgana razdrla, kajti upali so, da bodo na ta načiji prišli novi milijoni dolarjev v deželo, obenem pa bi bila to nova vaba za Američane, ki so se začeli zadnja leta Monte Carlu izogibati. Iz Gslja —c Zastrupljen]e trelb letnic v zaporu. Dne 17. t. m popoldne proti 4. uri so se v zaporu okrožnega sodišča v Celju zastrupile tri jetnice z lizolom. katerega so našle pri pospravljanju v ordinacijski sobi. So to 25-letna Marija Kržolj in Trebnja, katera se je nahajala v preiskovalnem zaporu radi tatvine, 26-letna Jožefa Adamič iz Maribora, ki je bila obsojena radi potepuštva in bi jo morah 21. t. m. oddati v Begunje In 26-letna posestni ca — vdova Marija Horvat iz 2etal, katera je bila 13. t m. pred celjsko poroto obsojena kot sokrivka na umoru svojega moža na 4 leta težke ječe. Jetnice so odpeljali v celjsko javno bolnico, kjer so jhn lzprali želodec, vendar pa Je njihovo stanje zek) resno. —c Mestna deška in deklKka osnovna šola priredita s pomočjo zaščite dece in drugih dobrotnikov božičnioo. kjer bo ob-darovanih okrog 150 nairevneišlh šolskih otrok. Bo žičnica se bo vršila v soboto 22. t m, ob uri popoldne v telovadnici mestne osnovne šole. K bo^čmei so vsi dobrotniki revne mladine najiskreneje vabljeni. —c SDvestrov večer priredi Sok. društvo tudi letos v veliki dvorani Celjskega doma« —c Sestanek hišnih posestnikov se vrli v Celju dne 21. t m. ob 8. uri zvečer v Nar. domu. Na njem bode predsednik g. Iv. Frelih iz Ljubljane dajal pojasnila o napovedi »grada rine (doh. od zgradb), ki se mora prijaviti najkasneje do 15. januarja 1929. —c Celjsko pevsko društvo ie imelo v petek zvečer v Narodnem domu svoj občni zbor. Društveni fucrkcijonarji so podali svoja poročila, iz katerih le bilo razvidno lepo in uspešno delovanje društva v nrlmrfem poslovnem letu. Pri volitvah ie bil zopet predsednikom izvoljen g. prof. Fink in z malimi izpremembami stari odbor. Stro 4. •SLOVKNSKT NAROD, dne 19. decembra 1928. Ste\ '9 Mo je morilec ? Roman. Legla je, toda zaspati ni mogia. Samo dremala Je. Slišala je, kako bije nekje daleč ura. Po tem je trdno zaspala, toda kmalu se je zbudila. Ležala je obrnjena k zidu in ozek svetlobni trak se is premikal po steni nad menim zglavjem. Naglo se je obrnila in zagledala pri pisalni mizi temno postavo. Luč je obsevala zdai mizo. — Kdo je tu? — je vprašala z drhtečim glasom. — Ne kričite, če je vam življenje drago. Glas ie bil rezek in osoren. Moily je videla, kako se je zasvetil pred njo samokres. _ Kaj hočete? — je vprašala vsa iz sebe. toda odgovora ni bilo. Zagledala je obraz, zakrit z modrim svilenfrn robcem. Vse drugo je zakrival ščit športne čepice, potisnjene globoko na oči. Slednjič je zagonetni nočni gost pritajeno vzkliknil, ker je očividno našel, kar ie iskal. Videla je, da je spravH nekaj v žep in stisnil v roki revolver. Luč je ugasnila in temna postava je stopila k vratom. — Ne kričite! Ostamem pred vrati deset minut, in če zakričite . . . Neznanec ni izgovoril stavka, toda grožnja se je dotaknila nalik ledeni roki dekličinega srca. Vrata so se tiho zaprla za njim. Kako je prišel v njeno sobo? Spominjala se je, da so bila vrata zaklenjena. Slišala ie. kako so škripale stopnice. Minilo ie deset minut, ki so se ji zdele cela večnost. Ni mogla več čakati, skočila je s postelje, oblekla se Je in planila iz sobe. Vedela je, da ie kraj njene sobe Sokratov;! spalnica. Potrkala je in tako; se je začni Sokratov glas: — Kdo je? — Mollv, — je odgovorila z drhtečim glasom. Slišala je, kako je Sokrates planil s postelje in prižgai luč. — Kai se ie zgodilo? — je vprašal začudeno in dekle mu je z drhtečim glasom pripovedovalo o zagonetnem nočnem gostu. Vzel je z nočne omare revolver in hitel iz sobe po stopnicah na dvorišče. Cez pet minut se je vrnil in povedal, da so vezna vrata odprta, da pa ni nikogar videJI. — Zdaj pa poglejmo v vašo sobo, — je dejal in posvetil na notranjo stran vrat Konec ključa je molel iz ključavnice. Sokrates je zmajal z glavo. — Poglejte, kako je prišel v vašo sobo. Te starodavne ključe lahko obrnete, če imate pri rokah močne klešče. Je vam kaj odnesell? — Ne vem, je odgovorila. — Nekaj je iskal Morda je mislil, da rmam spravljena pisma pokojnega Mandleja. — Ali ie bilo kaj na mizi? — Ne, — je odgovorila. Toda takoj se je spomnila in vzkliknila Moj dnevnik! — Vaš dnevnik? — je vprašal začudeno. — Tu je ležafl, — je pokazala na mizo in zardela. — Izginil je. XV. Ne zapustite Mo|ly! — Še pol tucata načinov je, kako je mogel priti nočmi gost k Chequerovimu, — je dejal Sokrates, ko je prišel k ju-žini. — Zelo me veseli, da se že danes preselimo v Knežji dvorec. Ta krema nikakor ni nepremagljiva trdnjava. — Poklicati bi me bS! moral. Sok, — je dejal Lexington očitaioče. ^ — Sam sem skušal pomiriti Molly. Sicer pa ne vem, kaj bi bil mogel storiti v tem primeru ti. Kai ne, Mollv, da bi bil Lex odveč? Prikimala je z glavo, ne da bi se ozrla nanj. — Čemu neki potrebuje ta lopov vaš dnevnik? — ie vprašal Lexington srdito. — Ali je bilo v njem kaj važnega? — Da, mnogo važnega je bilo v njem, seveda samo zame. Ah, gospod Smitli, v dno duše me je sram. če pomislim, da je moj dnevnik v tujih rokah. Bila je tako obupana, da je celo Sokrates opustil svoje običajne šale. dasi je komaj zadrževal smeh. — Ali so bili v dnevniku zapiski, nanašajoči se na Mandleja? Prikimala je. — Da, mmogo jih je bilo. Pisala sem mnogo o njem, predno - • • predno je ... še nedavmo, še več pa o Jetheroe1!, — je pripomnila v zadregi. — Bila sva dobra prijatelja, a on je bil tak čudak, da sem mnogo pisala o njem. — Ali se morete spomniti, kaj ste pisali? Odkimala je z glavo. — Ne, ne morem, — je odgovorila in se zimislila. Kmalu je pa pripomnila: — Spominjam se, da sem mnogo pisala o Mandlejevih navadah. Življenje tu je bilo tako dolgočasno, da sem ga začela opazovati in pisati o njem. Omeniti moram, da dnevnika nisem pisala redno vsak dan. Letos bi ne bila imela o čem pisati, da nisem zabeležila vsega, kar sem opazila na ljudeh. Zapisovala sem, kako ie preživel Mandle dan in kako je sedel po cele ure v uri na vrtu, če ni bil zaposlen v svoji delavnici. V uti je marmornata miza. in če je bil lep dan, je vzel s seboj pisalne potrebščine in ostal tam do mraka. Tim ms mu je moral nositi v uto južino in bil je vedno pri rokah. Če je Mandfle kaj rabil. Mandle je imel v uti električni zvonec, ki je bil zvezan s kuhinjo. Sokrates ie prikimal. — Videl sem ga, — je dejal zamišljeno. — Ostajal je tam nepretrgoma po več ur. V uti je bil tudi marmornat naslonjač, ki ga je kupil v Londonu in v katerem je rad sedel. Govorilo se ie, da je to dragocena starinska umetnina, pripeljana iz Italije. Timms je obložil naslonjač z blazinami in spominjam se, da se mi je nekoč zdelo, da sedi Mandle na prestolu. Toda o Mandleju nisem pisala nič takega, kar bi ne mogel povedati neznanemu ljubitelju mojega dnevnika vsak Mandlejev sluga. — To je čudovito, — je pripomnil Sokrates zamišljeno. Molče ju je pustil sama in odšel na pogorišče Woodlandsa, od katerega sta ostali samo dve zakajeni steni in kup obžganih tramov. Uta je stala na najvišjem kraju vrta in imela je razgled na godalmingsko cesto. Bila ie lepa hišica iz belega kamna s pozlačeno streho. Okna so bila velika, oprema zelo okusna in udobna. Naslonjač, ki ga je bila Molily popisala kot prestol, mu je bil res podoben. Bil je lep, visok, umetniško izklesan. Stal je za mizo, izklesano iz enakega marmorja. Sokrates si je bil že prej ogledal uto, ni pa pripisoval tolikega pomena pogostim posetom Johna Mandleja. Saj je bil to kraj, kjer v miru in zadovoljstvu živeči človek rad preživlja svoj prosti čas. Uta je imela krasen razgled, ker je stala na hribčku, od koder se je videla vsa okolica. Ko se ie vrnil v krčmo, sta mlada zaljubljenca še vedno sedela za mizo. Predno je odprl vrata, so zaškripali stoli in Sokrates je dobro vedel, kaj to pomeni. — Bolje bi bilo, da se pripravita na pot, — je dejal smeje. — Bob nam pošlje ob enajstih avtomobil. Opazil je senco na dekličinem obrazu. — MoIly, vam menda ne diši. da se preselimo v Knežji dvorec. — Ne preveč, — je priznala. — Imam sicer rada Stonea, mož je prijazen in po-strežljiv, toda baš v tem trenutku, — ozrla se je na Lexa, — me nič kaj ne mika stanovati pod njegovo streho. Sok ie dobro vedel, zakaj se Mollv nerada preseli v Knežji dvorec. Toda imel je svoje račune in načrte. Potrebna mu je bila zasebna hiša, da bi ljudje ne videli, da hodi pozne z doma. Potreboval je tudi telefon. Bob mu je mogeJ nuditi več udobnosti, nego vaška krčma. Stone je bil bogat, imel je dva avtomobila, ki bosta Sokratu zelo dobrodošla. Bob se je pripeljal z avtomobilom ob enajstih in je bil zelo ogorčen, ko so mu povedali, kai se ie bilo ponoči zgodio. — Cim prej boste v Knežjem dvorcu, tem bolje bo za vas. — je dejal. — Zdaj pa, Timms, požuri se s prtljago! K U Uf Najboljše, najtrajnejše. zato 13 najcenejše! i h u lLonnamoeopar^^ šivalni stroj Sos. Peteline, Sjuhljana Tel. 2913 blizu Prešernovega spomenika ob vodi Tel. 2913 . ■ ■ mi i u h ir n h u innr u n rim inni nun CD h h n m ii fl « mm Za božična in novoletna darila priporoča tvrdka F. M. SCHMITT 2721 cenj. občinstvu veliko zalogo vsakovrstnih igrač, galanterijskega blaga, ročnih torbic, aktovk, šatulj, jedilnega, orodja, športnih predmetov, perila, rokavic, nogavic, kravat, vezenin, toaletnih potrebščin i. t. d. Znižane cene! Postrežba točna! čaj „Dua Lengera" V ORIGINALNEM PAKOVANJU ZNANE SVETOVNE RUSKE FI£ME GUBKIN - KUZNECOV osnovane 1843. 1. v Moskvi Z analizo je potrjeno, da čaju ni pridejana nobena primes ali barva Prodaja se v vsaki boljši kolonijalni prodajalni. Generalno zastopstvo Slovenska Uzajemnost» Beograd, Frankopanova 24 — Fah 136. Cen k na zahtevo pošljemo samo trgovcem. Centrala: The Asiatic Tradfaig Corporation, London, Občina Lfabljan* Slastni t«c^rehni tavod ~t" V globoki žalosti sporočamo, da je naša iskreno tjubljena soproea, mati, sestra, tašča in teSIov. Naroda« pod »Ekonom 2793« Izgubil sem sveženj ključev dne 16. t- m. Najditelj naj jrh odda proti nagradi v opravi »Slov. Naroda«. 2804 Šofer z dobrim avtomobilom sprejme potnika za celo Slovenijo. Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 2801 Inteligenten mladenič s perfektnim znanjem srbohrvaščine in nemščine želi primernega mesta. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Stalno 2803«. Manjše posestvo •pripravno za trgovino z mešanim blagom m lesom event tudi gostilno, kjer se lahko redijo svinje in 2 glavi živine, vzamem v najem; pozneje tudi kupim. Ponudbe na naslov: Jože* Sever, Oplotnica. 2802 Klavirji, pianini Bosendorfer, H5lzl A Heitimanri* Forster, Stingl so nesporno najboljši Dobite jih za na; manjše obroke le pri tvrdki Alfonz Breznik Ljubljana, Mestni trg 3. Ribje olje sveže, najfinejše, norveško, tz lekarne dr. O. Piccoti-ia v LJubljani se priporoča bledim, slabotnim osebam. 102-T Za lovce po ribiče nudi najprimernejša božična darila tvrdka F. K Kaiser, pu kar Ljublana, Kongresni trg st. 9 Tovarna umetnega cvetja in mrtvaških prtov F. STERN, Zagreb SLiCA 44. preje Mira Pajčolani (šlaiere) za neveste TUDI PRI BOŽIČNIH NAKUPIH VAM LAH ICO POMAGAMO S TEM, DA VAM DOVOLIMO NABAVNE KREDITE NA MESEČNO ODPLAČEVANJE ki jih je uvedla KREDITNA ZADRUGA DETALJNIH TRGOVCEV V LJUBLJANI. Selenburoova ulica štev. 7/1. Na podlagi teh kreditov lahko kupite skoraj v vseh večjih ljubljanskih trgovinah prvovrstno blago brez vsakega poviška cen = Zahtevajte takoi orosoekte in ooiasniia! = Srečke državne razredne loterije so dospele! gotovo bodo vsakomur, ki jih bo sprejel kot božično ali novoletno darilo, nad vse ljube. Koliko novih nad bodo vzbudile mnogim, pa tudi uresničile. Zato: Mnogo srečk pod božično drevo ! Naši prodajni uradi so: Oglasni odd. «Jutra» Ekspozitura «Jutra» Podružnica «Jutra> v Prešernovi ulici v Šiški „ v CeUuf m Kocenova tu. 2. Zrdružna hranilnica, r. z, z o. z., T^Miana, Sv. Petra cesta 19 ozic in vo leto! Najprimernejša darila so: volnene in flor - nozavice. triko - perilo. r> u 1 o v e r i i. vestie za dame. eosoode in otroke žepni robci naramnice kravate, srafee ovratniki, ročne torbice, aktovke, dežniki toaletna mila Ltd. J0S. PETFUNC, Ljubljana Tel. 2913 ilizu PreSernovega spomenika ob vodi Tel. 2913 KLIŠEJE VSEH VRST, ČRTNE IN AVTO* TIPIJE, IZDELUJE PO PREDLOŽENIH RISBAH« PEROPISIH IN SLIKAH ZA NAVADEN TIS H AU ZA FINEJŠO tVEDBO V ENI ALI VEĆ BARVAH TOČNO PO NAROČILU IN V NAJKRAJŠEM ČASU PO NIZKIH CENAH JUGOGRAFIKA, Ljubljana tiskovna in založna DRttf.RA X o f. sv PPTW h na* Urejuje: JuSip Zupančič. —• Za »Narodno tiskarno: Fran Jezertek. — Za upravo in inserani del lista: Oton Christot. — Vsi v Ljubljani.