JJ A K J J IŽNICA P P 1 PhiMURSKI DNEVNIK Ptečarta v gotovini /i nrv« i• "*■ w»taie i gruppo Cena 300 lir fftIMORSKl DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob* ^ vcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Leto XXXVI. Št. 114 (10.634) TRST, petek, 16. maja 1980 PO NEKAJMESEČNI ZAMRZNITVI ZARADI AFGANISTANSKIH DOGAJANJ ŠEFA AMERIŠKE IN SOVJETSKE DIPLOMACIJE OBNAVLJATA NA DUNAJU PRETRGANI DIALOG Malo izgledov za takojšnjo obnovitev detanta - Babrak Karmal predlaga dvostranske pogovo-re z Iranom in Pakistanom - Moskva tudi budno pričakuje sobotno konferenco islamskih držav na rezultate današ-sovjetskim zunanjim ministrom An- — Miroljubni svet z upanjem čaka ireje ^^Iskega srečanja med sovjetskim zuna 0mik°m in ameriškim državnim sekretarjem tamunaom ^red Petindvajsetimi leti je prav v Avstriji z umikom za-lpa: aik eet pričel proces detanta med obema blokoma in vsi danes IjJ ’ ,.a bo avstrijska prestolnica ponovno prizorišče vsaj obnav-,a*jen flla*oga me,l ZDA in SZ, če je možnost rešitve sporov še preu-v u^'. Vrata pogovorov, ki so jih zaloputnili ob sovjetski invaziji toče niS*anu, bodo torej danes odprli. Kakšen bo rezultat, je nemo-b(,jknt^re^v',levati. Dosedanji znaki od Carterjevega vztrajanja pri Teaiišt* moskovsk‘h olimpijskih iger in strnitvi vrst atlantskega za-^ tva do sklepov sestanka varšavskega pakta niso ničkaj obetavni. kki,„VSem tem Pa vseeno opažamo I' ,v“De Snrnm_« r__________________i.„ V SKLADU Z USTAVNIMI DOLOČILI 0 KOLEKTIVNEM VODSTVU DRŽAVE Mijatovič mvipredsednik predsedstva SFRJ Sergej Kraigher izvoljen za podpredsednika Novi predsednik zastopa v predsedstvu SFRJ Bosno in Hercegovino - V svojem govoru izrazit prepričanje, da bo predsedstvo SFRJ dalo poln prispevek k nadaljnjemu razvoju države bi ne sPremembe. Afganistanska > ^Postaja za obe velesili pre- kebin in bi se ie najraie >z SL,..'. 0 v dobršni meri velja za zvezo, ki bi se najraje bi?e .,zvlekla iz afganistanske škirn'Jabko verjamemo ameri-s’jam, so sovjetski kfeni u zahtevali še nadaljnja o kontih' ker smatrajo, da bi Ie s sentom 250 tisoč vojakov do- končno strli odpor afganistanske i-slamske gverile in preprečili pro-boje gverilcev s pakistanskega o-zemlja. Take trditve je težko preveriti, saj kabulski režim in sovjetska vojska dosledno preprečujeta tujim opazovalcem in dopisnikom, da bi si ustvarili jasnejšo sliko o nolitično-vojaških dogajanjih v tej deželi. Tudi za Washington je nadaljeva- j'EUR JE Bil PREŽET 1 MISLIJO NA TITA Proslava ob 35-letnici osvoboditve Ljubljane ^ dvorani Tivoli so se zbrali občani iz vse Slovenije - V dvorani Tivoli >k nr:_lan* je bila sinoči slavnost 0sv°bodTltCV namenjena 35-letnici htesta ■ e slovenskega glavnega bja. o !n 30-letnici samoupravljate TitaCe' ie bil prežet z mislijo Večjo 'j1 s hvaležnostjo za naj-T>to (j., ednoto človeštva, ki jo je Hi bila svobodo. Zato prireditev ®ltih 0v.Z-. J Praznik petih ljubljan-te knriCln’ temveč vse Slovenije zgrnii se je v dvorano Tivoli venije ad' r°d, borci iz vse Slo-*lolltiene*)re<^^avn*'<' družbenega in Hiflogi življenja republike ter i.l5vt'ostn°Clitev Ljubljane*, je dejal * ®ovorn>k-sekretar mestne bila Dm!!'e 2KS Marjan Orožen, «je vMju .„e/nben mejnik pri oblika te ^obodne Slovenije kot drža r)„i ega naroda in sloven-Si T,?lovnega ljudstva v svo fitimj “g0slaviji. Tako se je pred koval., ftesetletii v Ljubljani obli- fvaia ^setletji Dl SC°jni j® ,raste osvobčidilna fronta tetih odl.lna misel, so se v 35 • v nieJ rodile števil fteobrajK ldeJe te akcije družbene -e' Snovali so jih veliki 1,1 drugi avolucije, Kidrifi. Kardelj Jo °svoboditve je me- boti, ‘Jana podelilo domicil e-Je med narodnoosvobodilna čju ilne vojske Jugoslavi Jtešem lotevala tudi na njenem Sosvete - 18. diviziji *• 2latJ°^°d‘tee vnicUa Juane > Plakete ilegalca, najvi-^ ‘ 1Tlesta heroja je za med- S^teSv ZaslUge Prejel° . jenje Slovencev v zamejstvu, temveč podajati T to u Podobo ljudi in dela v matični domovini. Prepričani smo sl ^'hodiv ^Ud' na"a želja ob jubileju, da bo Primorski dnevnik tudi N PrisD(>U °Sta* nosdec narodnostnih hotenj, d8 bo vedno kot do-JNalst Va* SVoJ dctež k sodelovanju z večinskim narodom ter med 1,1 deiu- ostal nosilec narodnostnih hotenj, da bo vedno kot va]s,, _l sv°j delež k sodelovanju z večinskim a., Vorn na obeh straneh meje in s tem k miru in sožitju v sveta. Občinska konferenca SZDL Nova Gorica 35 ^ irn • » * ta °btetniJU ,‘telijanskih in slovenskih komunistov Vam čestitam za PrNostn ° ln 'ten'1 želim obilo uspehov pri delu v korist slovenske raivai t e skupnosti ter bratstva med italijanskim in slovenskim Cv°m v Trstu. Claudio Tonel, tajnik pokrajinske federacije KP1 V% ''ur a' 35, °bletnice izhajanja Primorskega dnevnika čestitam izrisi . ‘-‘dnikoin in sodelavcem z voščili za nadaljnje prizadevanje A antifmPkratičnega obveščanja in borbe za družbeni napredek. glohi['SI:!rna’ miru in demokracije ter dokončne rešitve vpra h*® zaščite slovenske manjšine v Italiji. Senatorka Jelka Gerbec sov, čeprav marsikdo sumi, da je za tem volilna špekulacija. Donat-Cattin in njegova žena sta se spontano javila turinskim sodnikom, ki so ju spraševali kar šest - sedem ur. O vsebini pogovorov ni nobene uradne vesti, vendar ni tvegano sklepati, da so sodniki verjetno spraševali starša o politični dejavnosti sina Marco Donat-Cattin je bil vedno angažiran v levičarskih krogih, kjer pa ni nikoli bil vodilna osebnost Zelo mlad se je poročil, a to izkustvo se je kmalu končalo z ločitvijo. Pred približno tremi leti je bil zaposlen na turinski pokrajini, od koder so ga odpustili zaradi neopravičenih odsotnosti. Kmalu nato je izginil iz javnega življenja — začela se je baje njegova ilegalna pot v teroristični dejavnosti. Proti njemu so do sedaj izdali dva zaporna naloga sodniki iz Bergama in iz Turina. Obtožen je večkratnega umora, organizacije in sodelovanja z oboroženo tolpo. Že dalj časa ga iščejo po vsej Italiji, italijanski oddeiek Interpola je o tem obvestil policije 127 držav, vendar Donat-Cattinov sin je za enkrat še na svobodi. Kaj pravzaprav lahko obtožuje podtajnika KD? Kot se večkrat v Italiji dogaja obstajajo neuradne domneve, sumničenja itd., ki dolžijo političnega predstavnika, da je bil obveščen o teroristični dejavno sti sina in o Pecijevem zasliševanju, ki je razkril ime njegovega sina. Donat-Cattin naj bi sina o tem obvestil in mu tako pomagal, da se izogne roki pravice. Poleg tega obstajajo še sumi, da so teroristi u porabili telefon njegovega turinske-ga stanovanja za prilastitev odgo vornosti za umor policijskega nod častnika Berardija. Uradni viri — kot so turinski sodniki — demanti rajo te dogodke, ki pa bodo prav gotovo še precej dolgo razburjali volilno kampanjo. boj islamskih rodoljubov proti sovjetskemu okupatorju*. Iranska vlada je prav tako zavrgla novi predlog, a dokončni sklep bo sprejela šele po konferenci islamskih držav. Karmaiov predlog pa vseeno vsebuje bistvene novosti, ki bi lahko pozitivno vplivale pri reševanju krize. Amerike namreč ne omenjajo kot agresorja, «ki je prvi s svojim vmešavanjem povzročil krizo in zato tudi poziv Sovjetski zvezi naj pošlje svoje čete v obrambo dosežkov afganistanske revolucije*, daje ji celo vlogo «garanta», prav tako ne omenja drugih držav, predvsem pa ne Kitajske, ki so bile do nedavnega navdihovalke in podpornice »banditskih tolp in plačancev*. Predlog je torej kot nalašč sestavljen iz ozkega zornega kota blokovske politike, ki se požvižga na voljo ljudstev in gleda predvsem na interese velesil. j BEOGRAD — V Beogradu je bila včeraj seja predsedstva Jugoslavi-i je, ki jo je vodil predsednik Lazar j Koliševski. Na njej pa so sodelovali tudi vsi najvišji funkcionarji federacije. ! 328. člen ustave Socialistične fe-I derativne republike Jugoslavije določa, da s prenehanjem funkcije j predsednika republike podpredsednik predsedstva postane predsednik trredsedstva do izteka mandata, za I katerega je bil izvoljen za podpredsednika. Po tem ustavnem določilu je man-dat sedanjega predsednika predsedstva Lazarja Koliševskega, ki je bil za podpredsednika izvoljen pred letom dni. potekel včeraj — 15. maja 1980. Zato je predsedstvo izvolilo novega predsednika in novega podpredsednika predsedstva Jugoslavije. Za predsednika predsedstva je bil izvoljen Cvijetin Mijatovič, doslej podpredsednik, član predsedstva Jugoslavije iz Bosne in Hercegovine. Za podpredsednika predsedstva je bil izvoljen Sergej Kraigher, član predsedstva Jugoslavije iz SR Slovenije. Predsedstvo je v nadaljevanju u-gotovilo, da so delovni ljudje in občani, družbenopolitične skupnosti, družbenopolitične in druge organizacije in skupnosti z največjo pozornostjo in skrbjo spremljali potek zdravljenja in bolezni Josipa Broza Tita. Zdravniški konzilij je pravo, časno in objektivno obveščal našo in svetovno javnost o bolezni .in zdravljenju tovariša Tita. Med zdravljenjem je bil predsednik republike obkrožen s skrbjo in pozornostjo najvišjih furtkcionarjev federacije, republik in pokrajin ter svojih sinov Žarka in Miša. Med zdravljenjem so tovariša Ti- uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiii SLOVESNOST STA ORGANIZIRALI OSREDNJI ORGANIZACIJI SLOVENCEV KOROŠKI SLOVENCI SO PROSLAVILI OBLETNICI OSVOBODITVE IN PODPISA DRŽAVNE POGODBE Nezaslišana izjava deželnega glavarja Wagnerja, ki je ostro napadel vodstvi obeh organizacij zaradi pisma, ki sta ga poslali podpisnikom državne pogodbe in v katerem opozarjata na neizpolnjene obveznosti iz 7. člena CELOVEC — Ob 35. obletnici zmage nad fašizmom in 25. obletnici podpisa avstrijske državne pogodbe sta imeli osrednji organizaciji Slovencev v Avstriji, danes popoldne v Celovcu prireditev, s katero se je manjšina spomnila svojega protifašističnega boja, njegovega pomena pri pogajanjih z aVstrijsko državno pogodbo in še vedno neizpolnjenih obveznosti iz sedmega člena te pogodbe. Ko je govoril o obeh obletnicah, je predsednik Zveze slovenskih organizacij Franci Zvvitter dejal, da imajo Slovenci v Avstriji danes dva razloga za praznovanje, prvi razlog je obletnica osvoboditve, h kateri so pomemben delež s svorm bojem prispevali prav koroški Slo- mega člena državne pogodbe izpolnjene. Tretji od današnjih slavnostnih govornikov je bil znani dunajski protifašist profesor Josef Hindeis, ki je dejal, da se te dni po Avstriji _ ______ nadvse radi prepirajo o tem, kdo od venci. Drugi razlog pa je podpis ] tistih politikov, ki so se pogajali za j_y.___ ___ -li_ • • • _____i__— X J: rlrvavnn nnrfrrlKd ima 7on in tl' H1 državne pogodbe, ki je v najvefcji meri plod tega boja in ki vsebuje tudi pravice, ki naj bi jih uživali slovenska in hrvaška manjšina v Avstriji. Zvvitter je podrobno opisal razmere, v katerih so se znašli koroški Slovenci potem, ko je Hitler zasedel Avstrijo, opisal je narodnoosvobodilni boj na Koroškem, nato pa še sedanje stanje, ko se morajo koroški S’ovenci še vedno boriti za svoje osnovne pravice. Zvvitter je v zvezi s tem polemiziral z nenavadno izjavo koroškega deželnega glavarja Wagnerja, ki je v govoru na včerajšnji proslavi o- j bletnice podpisa državne pogodbe v koroškem deželnem zboru ostro napadel vodstvi obeh osrednjih or- j ganizacij zaradi pisma, ki sta ga v | začetku tega tedna naslovili na zunanje ministre štirih držav podpisnic državne pogodbe in v katerem sta opozorili na neizpolnjene obveznosti iz sedmega člena. Wagner je osrednjima organizacijama očital, da škodujeta ugledu Avstrije v svetu, odrekel je predstavnikom manjšine pravico, da govore v imenu manjšine ter jim na koncu očital, da škodujejo razvoju dobrososedskih odnosov. Predsednik ZSO Franci Zvvitter je nato odgovoril, da prav današnja manifestacija dokazuje e-notnost koroških Slovencev, ki ima jo pravico do svojih lastnih organizacij in ki nikoli ne bodo dopustili, da bi jim drugi določali voditelje, ki bi plesali pod taktirko oblasti. Manjšina ima pravico opozoriti na neizpolnjene obveznosti Avstrije, je dejal Zvvitter in vprašal: «Kdo je spravil Avstrijo ob dober sloves, ali Slovenci, ki opozarjajo na neuresničene obveznosti, ali pa oblasti, ki že 25 let ne izpolnjujejo tistega, kar je sprejeta mednarodna obveznost?* O tem, da kljub prispevku koroških Slovencev k neodvisnosti Avstrije, sedmi člen še vedno ni uresničen, je govoril tudi predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Matevž Grilc, ki je pribil, da manjšina nikoli ne bo sprejela sedanje sedmojulijske zakonodaje, ker le ta vodi v asimilacijo, ter dodal, da je treba to zakonodajo preseči v neposrednih in enakopravnih pogajanjih z oblastmi. Grilc je o-menil tudi dobrososedsko sodelovanje in pri tem opozoril na to, da bodo dvostranski odnosi med Jugoslavijo in Avstrijo za manjšino pozitivni le tedaj, če bo manjšina v njih odigrala aktivno vlogo. Potem, ko je podrobno opisal, kakšno je dejansko stanje na manjšinskem terenu, se je tudi Grilc lotil včerajšnjega nastopa koroškega deželnega glavarja Wagnerja in se vprašal, kdo je tisti, ki torpedira dobrososedske odnose v tem delu sveta, mar tisti, ki opozarjajo na neizpolnjene obveznosti, ali pa vendarle tisti, ki avstrijsko in mednarodno javnost varaio z neresničnimi trditvami, da so obveznosti iz sed- ta večkrat obiskali tovariši podpredsednik predsedstva Lazar Koliševski in predsedujoči predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije Svetan Dcronjski. Dosedanji predsednik predsedstva Jugoslavije Lazar Koliševski je na današnji seji med drugim poudaril, da je naše predsedstvo v minulem letu delovalo v pogojih zapletenih političnih in gospodarskih mednarodnih razmer. V zadnjih štirih mesecih smo se soočili s hudo boleznijo našega predsednika tovariša Tita, ki je ovirala, kasneje pa zelo hitro in popolnoma onemogoči* la njegovo dejavnost ter 4. maja povzročila njegovo smrt. V tem času smo ostali brez dragocenega Titovega prispevka k našemu delu, na kar smo se skozi desetletja navadi!; ter podobno kot vsi delovni ljudje in občani Jugoslavije občutili njegevo bolezen in smrt kot težko bolečino in žalost ter nenadomestljivo izgubo. Vendar je naše predsedstvo tudi v takšnih razmerah, je poudaril Koliševski, zahvaljujoč velikemu kolektivnemu zavzemanju ter veliki osebni in kolektivni odgovornosti vseh njegovih članov kot tudi čvrsti politični enotnosti v državi ter politični zrelosti in odgovornosti našega delovnega razreda in delovnih ljudi in občanov, uspešno izpolnjevalo svoje ustavne obveznosti. Menim, da lahko upravičeno trdimo, da je praksa našega dela, zlasti v zadnjih štirih težkih mesecih, še enkrat močno osvetlila in potrdila zgodovinski pomen prizadevanj tovariša Tita in ZKJ za okrepitev kolektivnega dela, odgovornosti in odločanja v jugoslovanski samoupravni socialistični družbi. V nadaljevanju je Koliševski govoril o sodelovanju in povezanosti med predsedstvom Jugoslavije in skupščino Jugoslavije ter o sodelovanju s predsedstvom centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. ‘ «Z usklajenim delovanjem vseh ustanov našega sistema smo še enkrat močno potrdili pred vso svetovno javnostjo vitalnost našega socialističnega samoupravnega družbenoekonomskega in družbenopolitičnega sistema, ki je zagotovilo trdnosti in stabilnosti naše skupnosti.* Lazar Koliševski se je zatem zahvalil vsem delovnim ljudem in, občanom ter delavskemu razredu, mladini, pionirjem, pripadnikom o-boroženih sil, službe varnosti ter vsem narodom in narodnostim Jugoslavije za vse, kar so pokazali v dnevih žalosti zaradi izgube tovariša Tita. Zahvalil se je tudi vsem tujim delegacijam, ki so sodelovale na pogrebu pokojnega jugoslovanskega predsednika. Novemu predsedniku predsedstva Cvijetinu Mijatoviču in podpredsedniku Sergeju Kraigherju pa je zaželel veliko uspehov pri opravljanju novih dolžnosti. Novoizvoljeni predsednik predsedstva Jugoslavije Cvijetin Mijatovič pa se je v svojem govoru najprej zahvalil za zaupano dolžnost ter izrekel vse priznanje in zahvalo tovarišu Koliševskemu za njegov o-sebni prispevek in izredne napore v času bolezni tovariša Tita in njegove izgube. Dejal je tudi, da mu bodo izkušnje iz dela dosedanjega predsedstva Jugoslavije zelo koristile pri izvrševanju dolžnosti kot tudi tovarišu Kraigherju pri izvrševanju dolžnosti podpredsednika predsedstva v naslednjem letu. «Zavedamo se trenutka, v katerem novo predsedstvo prevzema nase še več pravic in obveznosti, kot j;’ je imelo. Obenem smo globoko prepričani, da bo predsedstvo Jugoslavije s skupnim delom in kar največjim zavzemanjem dalo poln prispevek k nadaljnjemu gmotnemu, vsestransko svobodnemu samoupravnemu razvoju naše države, h kreoitvi njene varnosti, utrjevanju neodvisnosti in za doslednp uresničevanje politike neuvrščenosti. Z vso zvestobo bomo nadaljevali, preizkušeno pot, po kateri nas ie tovariš Tito vodil več desetletij,* „ie poudaril predsednik predsedstva Jugoslavije Cvijetin Mijatovič, (dd) iiiiiii ini iiiiiiiiiiiiiiiii in iiii iiiiii n •iiiiiiiiiiiiiiiiiiii.,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii u iiiiiiiiiij|iiiiniiiii,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||||||||||||M||||||||||||iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiii|,|||||||| ni iiiii! in ||||||{|iiiiiiiiiiiiiii|imni,|||,umni Predstavniki Zvezne republike Nemčije se ne bodo udeležili olimpijskih iger državno pogodbo, ima zanjo tudi največ zaslug. Politiki so res da naredili vse, kar je bilo v njihovih močeh, je dejal profesor Hindeis, vendar pa je državno pogodbo v resnici omogočil protifašistični boj, v katerem so imeli koroški Slovenci brez dvema izreden delež. Današnja obletnica je po njegovih besedah razlog za praznovanje, vendar pa je treba praznovati z odprtimi očmi. 25 let po podpisu državne pogodbe, je treba praznovati z gesli: Nikoli več vojne, Nikoli več fašizma, za demokratično in protifašistično Avstrijo, je zaključil profesor Hindeis. Ob koncu današnje slovesnosti so sprejeli resolucijo, ki ugotavlja, da se je položaj manjšine po sprejetju sedmojulijske zakonodaje še poslabšal in terja od oblasti, da izpolnijo vse določbe, ki manjšini zagotavljajo obstoj in razvoj, tako kot je to določeno v sedmem členu državne pogodbe. MARJAN SEDMAK Roka za davčne prijave ne bodo odložili RIM — Na posebne parlamentarno interpelacijo je finančni mini- ster Reviglio ponovno potrdil, da ne bedo podaljšali roka za predložitev prijav letnih dohodkov, ki zapade 31. t.m. Po njegovem ni nobenega razloga za od;og, kateremu med drugim nasprotuje vsedržavno združenje občin, saj So prijavnice že, vsem na razpolago in tudi oddaja potrdil o dohodkih (mod. 101) državnim uslužbencem ter upokojencem je že pri zaključku. Upravne volitve pa po ministrovem mnenju ne morejo opravičevati odložitve, ker je treba davčne prijave vložiti pred 8. junijem, zaradi česar nista oba roka v nobeni zvezi. RIM — Medzbornična komisija parlamenta za državne soudeležbe je včeraj izrazila z večino glasov u-godno mnenje o imenovanju inž. Alberta Grandija za predsednika in dr. Leonarda Di Donne za podpred sednika državnega petrolejskega podjetja. ENI. •nilllllHIIIIIIIIIIIIIllllMIIIMIIINIIIIIIIinillllllllNIIIIIIIIIIIlillllllltllllllllllllllllllllllllllllimilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIItlllllllllllMIIIIMIUIIIIIIIIIIIIIIIin Mitja Ribičič včeraj v Gorici Predsednik republiške konference SZDL Slovenije Mitja Ribičič je včeraj obiskal Gorico, kjer si je ogledal potek gradnje slovenskega kulturnega doma, sestal se je z odborom za gradnjo in teritorialnim odborom SKGZ (kot kaže gornja slika), ter z najvišjimi izvoljenimi predstavniki goriške občine in pokrajine, kakor tudi s pokrajinskimi tajniki strank ustavnega loka. Poročilo berite na goriški strani. BONN — Zvezna republika Nemčija ne bo nastopila na moskovskih olimpijskih igrah. Tako je vče raj dokončno odločil zvezni olim pijski odbor po skoraj enomesečnih polemikah in sporih, v katere se je posredno vmešal sam pred sednik ZDA Carter, ki je pred ča som izjavil, da bi morebitni nastop športnikov ZRN v Moskvi predstavljal nevarnost za atlantsko solidarnost. Nemški olimpijski odbor se je tako podredil zahtevi po bojkotu iger, ki sta jo izrazila tako vlada kot parlament pod. očitnim priti- skom Washingtona. Za bojkot je glasovalo 50 članov odbora, proti pa 40 in značilno je, da je med temi tudi predsednik odbora, socialdemokrat Willi Daume. ((Zmagala je politika in ne želja po dialogu in sožitju* je komentiral bojkot ZRN ugledni predstavnik leve struje socialdemokratske stranke, medtem ko je organizacijski tajnik SPD Bahr javno kritiziral odločitev olimpijskega odbora Ugodna mnenja pa prihajajo le iz desničarskih' in konservativnih krogov, ki jih vodi F. Josef Strauss ter iz liberalne stranke, ki se je od vsega začetka zavzemala za bojkot. Odločitev nemškega olimpijskega odbora za bojkot moskovskih igre bo nedvomno vplivala tudi na stališča tistih držav, ki se niso še jasno izrekla v zvezi s tem problemom. V kratkem se bosta po vsej verjetnosti za bojkot odločili tudi Nizozemska in Brazilija, medtem ko je Irska včeraj napovedala, da se bo udeležila iger. Sklep nemškega olimpijskega odbora sta včeraj zelo ostro kritizirali vladi ČSSR in NDR, Za nastop italijanskih športnikov v Moskvi se je včeraj ponovno zavzelo tajništvo KPI, ki poziva Cos-sigovo vlado naj spoštuje avtonomijo olimpijskega odbora in velikega dela italijanskega javnega mnenja, ki vidi v olimpijskih igrah pomemben prispevek v boju za mir in mednarodno sožitje. Istega mnenja je tudi leva struja PSI, katere najuglednejši predstavniki so včeraj naslovili predsedniku vlade pismo, v katerem ga pozivajo naj pri tem spoštuje osnovna načela popuščanja napetosti v Evropi. ZA JUNIJSKE POKRAJINSKE IN OBČINSKE VOLITVE S predstavitvijo programov in kandidatov se je praktično že začela volilna kampanja Devinsko-nabrežinska sekcija K Pl bo program predstavila danes ob 16.30 v občinski knjižnici, dolinska sekcija PSI pa ob 20.30 v gledališču F. Prešeren Usta za Trst odprla volilno kampanjo Potem ko so stranke, ki se bodo predstavile na upravnih volitvah, izpolnile svoje formalne obveznosti in vložile sezname kandidatov, ki se bodo potegovali za izvolitev v pokrajinski in okoliške občinske svete, bodo vso pozornost odslej posvetile volilni kampanji, ki so jo nekatere že začele. Prvo volilno zborovanje je že pred dvema tednoma priredila KPI, v prihodnjih dneh pa bo predvolilni boj že stopil v živahnejšo fazo. Komunistična partija, ki je sicer že začela tudi s prirejanjem vsakodnevnih letečih shodov v mestu in okolici, bo podobno zborovanje priredila tudi drevi; ob 19. uri bodo na Goldonijevem trgu spregovorili načelnik svetovalske skupine v občinskem svetu Fausto Mon-falcon, podpredsednik pokrajine E-zio Martone in Dolfi Wilhelm. Že jutri pa bo KD priredila zanimivo zasedanje o sedanjih perspektivah Trsta v okviru Evropske gospodarske skupnosti; zasedanju, ki bo v hotelu Jolly, bo predsedoval podtajnik ministrstva za zunanje zadeve Zamberletti; uvodno poročilo bo imel Paolo Foresti, v razpravo pa bo posegel tudi visoki funkcionar EGS Charles Caporale. Ravno tako jutri se bo v našem mestu mudil evropski parlamentarec PS Dl Flavio Orlandi, ki bo imel na strankinem sedežu, v Ul. Mazzini, tiskovno konferenco: začela se bo ob 16. uri, govoril pa bo o problemih in perspektivah razvoja mesta Trst. Kar pa se tiče volilne kampanje v okoliških občinah, je treba zabeležiti, da bosta KPI in PSI predstavila svoja volilna programa in kandidate za obnovitev devinsko -nabrežinskega in dolinskega občinskega sveta. Devinsko - nabrežinska sekcija bo program predstavila v prostorih občinske knjižnice, ki je na glavnem vaškem trgu: predstavitev se bo začela cb 16.30. Dolinska sekcija PSI pa bo svoje predloge za občinske volitve orisala na manifestaciji, ki bo ob 20 30, v mali dvorani gledališča F. Prešeren. v Bol juncu. Prisoten bo tudi kandidat za pokrajinske volitve v dolinskem okrožju Josip Pečenko. Volilno kampanjo je včeraj odprla tudi Lista za Trst: v polnem avditoriju so posl. Gruber Benco, župan Cecovini, Giuricin in Gam-bassini orisali program, s katerim se lista predstavlja v volilnem boju za pokrajinske volitve in predstavili kandidate, ki jih je skupščina liste izbrala za to volilno posvetovanje. Kar se programa tiče bi predvsem povedali, da je ostal enak onemu, s katerim se je lis-a predstavila na zadnjih občinskih volitvah: zaščita Krasa in nasprotovanje gradnji proste industrijske cone v tržaški pokrajini, integralna prosta cona in avtonomija so še vedno osnovne tri točke programa Liste za Trst, okrog katerih ji je predvsem z demagogijo uspelo mobilizirati del tržaškega prebivalstva. Predstavniki liste so na včerajšnjem zborovanju še pristavili, da se bodo zavzeli za reševanje mladinske problematike (v veliki večini so se zborovanja udeležile le starejše o-sebe), za razvoj krajevnega kmetijstva in še za to, da bi psihiatrični komprenzorij preuredili v tako strukturo, ki bi z novimi socialnimi in drugimi storitvami služila vsemu prebivalstvu. Župan Cecovini pa je v glavnem podčrtal, da so pokrajinske volitve važne predvsem zaradi tega, ker bo lista lahko preverila svojo volilno moč. V kolikor bi potrdila dosedanje uspehe, ali pa jih celo presegla, je dodal Cecovini, ne bo v nobenem primeru prepustila občinske uprave v druge roke, v dveh letih je namreč naredila mnogo več — tako je pristavil — kot pa prejšnje uprave v zadnjih desetih letih. (as) Drevi v Saležu nastop osnovnošolske mladine Kako so naši ljudje navezani na izročilo in ideale narodnoosvobodilne borbe, predvsem pa, kako je ob- čuteno poimenovanje slovenskih šol v Zgoniku in Saležu po protagonistih tega junaškega obdobja polpretekle zgodovine, je v sredo jasno odražala številna udeležba krajanov na kulturnem večeru v Samatorci, kjer je padel partizanski učitelj Lojze Koko-ravec-Gorazd, po katerem bodo v nedeljo poimenovali slovensko osnovno šolo v Saležu. Po uvodnem pozdravu članice pripravljalnega odbora Tamare Blažine so bile na sporedu recitacije partizanskih pesmi in spisov osnovnošolcev, ki so jih podali domači mladinci in mladinke ob harmonikarski spremljavi Rada Miliča. Program je dopolnjeval pevski zbor Rdeča zvezda, ki je pod vodstvom Janka Simonete zapel skupno 9 pesmi v mešani oziroma moški sestavi. Zelo je izstopala učinkovitost programa kot celote, ki ga je mojstrsko zrežiral Drago Gorup in je prisotnim segel do dna srca, kar je bilo tudi jasno razvidno iz burnega končnega aplavza. Drevi bo ob 19. uri v prostorih osnovne šole v Saležu nastop osnovnošolske mladine, ki spada v okvir pobud ob poimenovanju šole. B. S. ODOBREN PRORAČUN ZA LETOŠNJE LETO SREDSTVA SKLADA ZA TRST PREDVSEM ZA JAVNA DELA Izjava predsednika sklada Pittonija V pričakovanju, da parlament dokončno odobri vladni zakonski predlog o podaljšanju Sklada za Trst do leta 1996 in o zvišanju njegove dotacije na 30 milijard lir začenši že z letom 1980, se je včeraj sestala komisija sklada, ki je odobrila porazdelitev sedanjega proračuna za letošnje leto v višini 9 milijard in 700 milijonov lir. Ko-misiia, ki ji predseduje deželni svetovalec Pittoni, sestavljajo pa jo še tržaški župan Cecovini, predsednik pokrajine Ghersi in deželni svetovalci Giuricin, Pietri, Tonel in Vi-gini, je sklenila, v dogovoru z vladnim komisar jem Marrosujem, da nameni dobršen del proračuna, se pravi več kot šest milijonov in tri četrt, za razna javna dela. 880 milijonov bo namenjenih gospodarskim in pristaniškim dejavnostim (od teh 800 milijonov Pristaniški ustanovi), 610 milijonov za posege na področju vzgoje, 697 na področju socialnega skrbstva, 205 za gledališko dejavnost, več kot pol milijarde pa za poseve na raznih področjih, kot so zdravstvo, vzgoja, obrtništvo, sejmi itd. Predsednik sklada Pittoni je v krajši izjavi podčrtal dejstvo, da je bilo skoraj 70 odstotkov letošnjega proračuna namenjenih javnim delom, kar bo omogočilo številnim ustanovam, da izpeljejo svoje raz vojne programe. Poldruga milijarda lir bo šla Ustanovi za industrij- uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiuiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKmiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiuiiiMiiiiiiiiiiiiiii DVODNEVNO ZASEDANJE V PRIREDBI TRŽAŠKE POKRAJINE Živahno kulturno udejstvovanje toda brez kakovostnega razmaha Posegi Elia Apiha, Darka Bratine in Bruna Tellie • Presenetljivi izsledki ankete * Mladina se zavzema za širšo odprtost in demokratičnost v kulturi Kulturno izživljanje na Tržaškem je še kar razvejano, žal pa njegova kakovostna raven ne doseza količinske rasti. Zlasti mlajši kulturno -prosvetni delavci gledajo nanj kritično, čeprav priznavajo, da razpolagamo pri nas z dokajšnjim humanističnim premoženjem, ki pa ne more do izraza. Zaradi pogojenosti proslulim miselnostnim gibanjem in vrednotam ali zaradi pomanjkanja lastne kulturne identitete? Kulturno snovanje doživlja verjetno kočljivo prehodno obdobje, ki ga poleg drugega označujeta generacijski prepad in volja mladih pq-kolenj po odprtejši, demokratičnej-ši izraznosti. Posebno v teh krajih, kjer se od zmeraj prepletajo različna kulturna iskanja in tradicije, kjer pa se nekam neslišno sproža proces družbenokultume solidari-zacije ne glede na narodnostno pripadnost in druge navidezno utesnjujoče značilnosti. To je le nekaj osnovnih misli o problemih in perspektivah kulturnih ustanov na Tržaškem, ki so predmet včeraj popoldne odprtega zasedanja v priredbi pokrajine. Zasedanje je namenjeno proučitvi in raz- NliiiiitiMHimiiiHiMiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiitiiiimitiiiiiiiitiiiiiiimiiiiitiiiiiiiiiitiiiMiiiiiiMiiiuKiHHiiiiiit [NOTNA MANIFCSTACIJA NA POMORSKI POSTAJI Samo pot sporazumeva n ja lahko ohrani mir na svetu V imenu sindikalne federacije je govoril E. Cabaglio • Poseg tajnika SKOZ Udoviča Predsedstvo enotnega odbora za mir in razoroževanje «V dneh, ko praznujemo 35 letnico zmage nad nacifašizmom, doživljamo obdobje nestabilnosti in negotovosti. Mir je ogrožen in če ga hočemo ohraniti, se moramo združiti in si prizadevati za odprt dialog med svetovnima velesilama, Sovjetsko zvezo in ZDA. Začenja se obdobje velikih sprememb in na to moramo biti pripravljeni. Razumeti moramo, da bomo le s prijateljskimi pogajanji rešili politične in ekonomske konflikte in se tako izognili oboroženim spopadom, ki bi bili za vse usodni, ter nasilnemu vmešavanju sil, ki skušajo na račun držav v razvoju ohraniti svoje interese. »Tako je na včerajšnji manifestaciji, ki jo je priredil tržaški e-notni odbor za mir in razoroževa nje, dejal zastopnik CGIL . CISL -UIL Emilio Gabaglio. Gabaglio je na srečanju, ki je prva tovrstna akcija enotnega odbora, orisal težavno situacijo, ki je nastala v svetu, in je poudaril velik pomen, da so napredne politične, kulturne in družbene sile, prav v Trstu začele s takim delovanjem. Trst je na mreč mesto, v katerem obstajajo sile, ki se raje obračajo k preteklosti, kot da bi gledale na pri- hodnost. Na včerajšnjem shodu je v slovenščini spregovoril tudi tajnik SK GZ Dušan Udovič, ki je med drugim dejal: »Slovenci in Italijani lahko s skupnim naporom dokažemo Evropi in svetu, kako je treba u-resničevati dobre odnose, kako je mogoče skupno ustvarjati za dobro bit tukajšnjega prostora in poraziti vse sile, ki se temu upirajo. Osimski sporazum med sosednjima državama Jugoslavijo in Italijo predstavlja zgledno dejanje, ki potrjuje trdno voljo obeh sosedov po nadaljnjem razvijanju prijateljskega sodelovanja.* pravi okrog krajevne kulturne stvarnosti na podlagi delovnega dokumenta, ki sta ga pripravila univerzitetna profesorja Darko Bratina in Bruno Tellia in ki povzema zanimive izsledke trimesečnega poizvedovanja med volilnimi predstavniki kulturno - prosvetnih ustanov, društev, krožkov in drugih organizacij o njihovem delovanju. Številno publiko, med katero smo videli predsednika deželnega sveta Collija in predsednika Slovenske prosvetne zveze Palčiča, je pozdravil pokrajinski odbornik za šolstvo s pozivom razumništvu, naj tvorno prispeva k izoblikovanju učinkovite in zdrave kulturne politike, obenem pa k poglobitvi sodelovanja med kulturnimi dejavniki in javnimi ustanovami, tako v prvi vrsti pokrajino. Predsedujoči prof. Livio Pesante je zatem predstavil prof. Elia Apiha, prof. Bratino in prof. Tellio. Prvi jj jedrnato prikazal težko zgodovinsko pot tržaške kulture od njene utesnjenosti v spone pragmatizma, oziroma gospodarskih interesov skozi obdobje togega utilitarizma, hedonizma in upadanja humanistične omike do malomeščanskega nadvladja nad kulturnim dogajanjem vse do današnjih dni razkrajanja tržaške družbe. Tellia in Bratina sta nato analizirala najbolj presenetljive izsledke ankete, izpeljane med zastopniki 327 kulturnih organizacij. Marsikatero podobo, ki si jo je i poprečni človek ustvaril o tukajš-j njem javnem življenju, ne le o kulturnem dogajanju, so odgovori in-tervjuvanih postavili tako rekoč na glavo. Primer: na vprašanje, kateri so danes v Trstu najbolj žgoči problemi, je samo 5,8 od sto vprašanih omenilo osimskii sporazum in mislilo seveda načrtovano prosto industrijsko cono na Krasu. Nad 53 odstotkov anketiranih sodi, da so najtežja vprašanja gospodarske narave, gredo pa od nezaposlenosti in krize v industriji do propadanja pristaniških dejavnosti. Drugi so med najresnejše probleme postavili nacionalizem in premajhno stopnjo demokratičnosti v mestnem javnem življenju. O razvoju kulture pri nas se je povoljno izrazilo le 14,1 od sto o-seb; 21,4 od sto jih je priznalo določeno kulturno živahnost, toda s pridržki glede njene stvarne vrednosti in dejanske ustreznosti potrebam; 9,5 od sto intervjuvanih meni, da je kultura pod vplivom nazadnjaških tokov. Mladi sploh sodijo, da se giblje preveč še v senci preteklosti. Z druge strani je spodbudno, da mladi rodovi ne vidijo v krajevnih ustanovah (npr. pokrajini) samo nekakšne podporne ustanove, ampak dejavnike, ki bi za rast kulture še mnogo več lahko storile. Njihova vizija je v tem smislu de-mokratičnejša od tiste, ožje, ki so jo z odgovori pokazali starejši ljudje. Po svoje presenetljiv je pozitiven odgovor intervjuvanih na vprašanje, če soglašajo s potrebo, da se v Trstu ustvari pluralistično kulturno središče kot sredstvo za nadaljnji razmah kulture. Zgovorno je tudi to, da intervjuvani ne pripisujejo posebne važnosti tako imenovani mittelevropski kulturi. Tu so zopet v prvi vrsti mladi, Italijani in Slovenci, katerih gledanje na krajevno stvarnost je precej drugačno, kot je bilo doslej misliti, in prav gotovo marsikomu v poduk. Zasedanje se nadaljuje danes ob 9.30 v veliki dvorani hotela Jolly. (dg) Obvestilo za bivše osebje ONAIRC Tržaško tajništvo Sindikata st o vedske šole sporoča, da je po večkratnem zanimanju pri prosvetnem ministrstvu prejelo končno naslednji odgovor: »Prosvetno ministrstvo je posredovalo pri ustanovi ENPAS glede izplačila odpravnine bivšemu o-sebju ONAIRC, ki je v smislu člena 20 zakona 546 z dne 8. 8. 1977 po stalo stalno. Pristojnost za izplačilo prejemkov iz odpravnine bo poverjena šolskim skrbnikom.* SSŠ bo zainteresiranim po tisku sporočil, kdaj bo skrbništvo izplačalo odpravnino. sko cono, milijardo in 400 milijonov bodo uporabili za dela na katinarski bolnišnici, milijardo in 75 milijonov pa bo prejela Pristaniška ustanova za posodobitev svojih naprav. Okrog 300 milijonov bo šlo za ljudske gradnje. Krajevne ustanove — občine in pokrajina — bodo prejele iz sklada skupno milijardo in 850 milijonov: od teh bo 700 milijonov uporabila tržaška občina za razširitev športne palače, tudi prispevki pokrajini (440 milijonov) in manjšim občinam pa bodo služili za klitje stroškov za razna javna dela; Izreden značaj ima prispevek v višini pol milijarde lir Tržaškemu arzenalu - Sv. Marku za razširitev suhega doka štev. 1 Predsednik Pittoni je tudi poudaril, da odobreni proračun upošteva sedanjo razpoložljivost sredstev. Če bo vlada — kot je upati — zvišala dotacijo že za leto, ki je v teku, pa bodo vzeli v poštev še druge prošnje po prispevkih, ki jih sedaj niso mogli uslišati. Vsekakor je Pittoni napovedal, da bo komisija Skla da za Trst, v dogovoru z vladnim komisarjem, začela v kratkem posvetovanja z zainteresiranimi ustanovami za pregled problemov v zvezi z zvišanjem dotacije sklada. Šolarji iz Semedele gostje na Proseku Jutri, v soboto, cb 16.00 bo na Pro seku srečanje med učenci osnovne šole iz Semedele pri Kopru in učenci osnovne šole na Proseku. Po prihodu se bodo gostje in domačini podali k spomeniku NOB na Proseku, položili venec in se s kratkim nagovorom seznanili z deležem Proseča-nov v narodnoosvobodilnem boju. Potem si bedo ogledali sedež Šport nega društva Primorje, nakar bodo na domačem športnem igrišču tri no gometna srečanja med vrstniki po starostnih skupinah. Sledila bo družabnost. To bo povratno srečanje. Prvo je bilo na velikonočni ponedeljek v Semedeli. Prihodnji teden v Nabrežini Predavanje o prostem času OB SKORAJŠNJEM JUBILEJNEM OBČNEM ZBORU KMEČKE ZVEZE Kmetje moramo nastopati složno obrambo naših skupnih interesov Pogovor z enim izmed ustanoviteljev naše kmečke organizacije, Antonom Petarosom iz Boršta pri neki teti, razen nekaj odvisnega dela pri raznih jih, pa je vse življenje Prezlv * domačem gruntu, na katere!, še vedno močno navezan, cePraLj primoran priznati, da mu leta delo v vinogradu in z oh ^ ne gre več tako od rok kakor kdaj. K temu je pripomogla i na bolezen na očeh — ,v presledku so mu morali odsu na obeh očeh mreno — kljub r- Med soustanovitelji Kmečke zveze pred tridesetimi leti so bili tudi številni kmetje z Brega in iz dolinskega kota. Tokrat smo se namenili v Boršt, da bi se malo poraz-govorili z Antonom Petarosom, ki je bil tudi eden izmed pobudnikov za nastanek naše kmečke organizacije. Priti do njega ni bilo prav lahko in me je neki domačin moral pospremiti čisto do vhodnih vrat v | Anton Petaros spodnjem delu vasi, sicer bi se sam le stežka znašel v zmešnjavi hišnih številk. Ko so se mi vrata odprla, sem stopil na dvorišče, kjer sem se moral najprej legitimirati trem psom, nato sem šele zagledal gospodarja, ki pa je le požugal s palico, pa je bilo konec triglasne-ga laježa. Sam pri sebi sem si mislil, da bi ena mrcina pač zadostovala za varnost, saj je hiša obdana z drugimi bivališči, pozneje sem v razgovoru s Tonijem ugotovil, da so mu psi bolj za družbo kakor pa za stražo. In res, čeprav je bil dvakrat oženjen in čeprav je imel v obeh zakonih dva fanta in eno deklico, ki so danes že zreli možje oziroma žena, živi Toni v stari bor-štanski hiši čisto sam: starejši sin, ki se je svoj čas kot prvi prosto-volec v vasi priključil partizanskim enotam in ki je bil med drugim o-dlikovan z redom za zasluge za narod, živi zdaj na Reki, drugi sin si je uredil stanovanje v mestu, hči pa je tudi ob poroki zapustila domačo streho in živi zdaj pri Sv. Alojziju. Anton Petaros se je rodil v Borštu leta 1901 in je izgubil starše že v rani mladosti. Nato je živel uiliiiiiiiimiiimiiiiiiiiiliiiiiiiniiiiimMimimiimimMUiiuiimiiiiMiiiiiiiimiiiiitiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii PO DOLGI IN POGLOBLJENI RAZPRAVI Danes najbrž glasovanje o zdravstveni reformi Prosti čas in njegova vloga v življenju posameznika, to je tema dvodnevne razprave, ki jo skupno prirejajo pedagoški odsek Sindikata slovenske šole, Slovenska prosvetna zveza, nabrežinska nižia srednja šota Igo Gruden in istoimensko na-brežinsko prosvetno društvo in ki bo na sporedu Drihodnji conedeljek in torek v Nabrežini. Glavni govornik orve?a večera bo znani strokovnjak iz Slovenije dr. Rudi Lešnik. V torek pa bodo med okroglo mizo govorili oredstavniki raznih organizacij. Predvideno je tudi vrtenje kratkometražnega filma, ki ga je na to aktualno temo izdelala nabrežinska šola. DRUGE VFSTI NA ZADNJI STRANI Deželna skupščina je na svojem včerajšnjem zasedanju nadaljevala z razpravo o zakonskih osnutkih, ki bodo omogočili konkretno in popolno izvajanje zdravstvene reforme v naši deželi. Gre za zelo zapletene in obenem važne zakonske osnutke, ki bi morali vključiti kot središčne faktorje izvajanja zdravstvene reforme posamezne občine v deželi, oziroma skupine občin združenih v sedem deželnih okrožij, kjer bi bili tudi centri krajevnih zdravstvenih služb. Zaradi tako zapletene in težke tematike je razumljivo, da skuša deželni svet do potankosti in v globino pretresti posamezne člene zakonskih osnutkov, predvsem z amandmaji, ki jih predlagajo KPI, DP in PDUP, da bi reforma najbolje odgovarjala potrebam prebivalstva. Popravki naj bi doprinesli tudi k večji demokratičnosti in odprtosti zakonov in naj bi nekako decentralizirali «oblast», da ne bi bila le-ta v bistvu skoraj popolnoma v rokah deželnega odbora. Poročevalec manjšine v deželnem svetu za zakon št. 111 o organizaciji krajevnih zdravstvenih in socio-skrbstvenih služb svetovalec Cavallo (DP) je včeraj predložil k temu zakonskemu osnutku nad 50 amandmajev, komunisti in sam deželni odbor pa skoraj 20 skupno. Poročevalec večine Vigini (KD) in z njim deželni odbor (odbornik Anto- nini), je večino amandmajev opozicije zavrnil, Danes se bo razprava o zakonskih osnutkih za izvajanje zdravstvene reforme nadaljevala, skupščina pa bo vzela v pretres amandmaje deželnega odbora, ki zadevajo zakon št. 112 o normah za discipliniranje uporabe in upravljanja krajevnih zdravstvenih služb. Skupščina bo najbrž že danes z glasovi večine in odbora tudi odobrila vs; tri zakonske o-snutke. (mč) (Nadaljevanje na zadnji s :traN> Jutri začetek praznovanj ob tridesetletnici KZ V dvorani Prosvetnega ma na Opčinah bo kakor no v nedeljo 30. jubilejni ni zbor Kmečke zveze. " 7 ki se ga bo udeležil tudi P sednik vsedržavne kmečke ganizacije «Confcoltivatori» „ Avolio, se bo v drugem canju začel ob 9.30. Pra vanje 30-letnice naše k®^ organizacije pa se bo zaC že jutri ob 16. uri - vedno Prosvetnem domu — s nostnim govorom predstava predsedstva KZ, z odP^i ( kioskov in pozneje, ob 18-™« nastopom' folklorne skupin® Opčin. V nedeljo pa se bo P znovanje po občnem zboru . daljevalo s kulturnim mom, v okviru katerega bo 16. uri nastopil moški Pe' , zbor s Proseka - Kontove «Vasilij Mirk». Pogreb Giusfa Simicha ]5 i* bo danes, 16. maja. ob na mrtvašnice glavne bolnišnic pokopališče pri Sv. Ani. Trst, 16. maja 1980 Za vedno nas je zapustil naš ljubi in nepozabni 1001' . • - - v\ * *» A m pači dr. BOGO SENČAR Živel bo vekomaj v našem spominu in v naših srcih-Pogreb bo danes ob 9.45 iz mrtvašnice glavne tržaške bolnišnice. Žena Lidija, sin Milan, hčerki Mojc* in Darka z družinami Trst, 16. maja 1980 (Pogrebno podjetje Zimolo) niiitiiiiiuiiiiiiilUiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiHiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiininifiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PO ARETACIJI DOMNEVNIH TATOV Preiskovalci upajo, da bodo v kratkem lahko zaplenili tudi ukradeno mamilo Namestnik državnega pravdnika dr, Coassin bo prihodnji teden začel zasliševati osumljence ■ Širokopotezna in koordinirana preiskovalna akcija Namestnik državnega pravdnika dr. Claudio Coassin bo najbrž šele v ponedeljek začel z zasliševanji 11 oseb, ki so jih agenti letečega oddelka tržaške kvesture v sodelovanju s finančnimi stražniki in karabinjerji aretirali v prejšnjih dneh v Rimu in v Pescari z obtožbo, da so sodelovali pri kraji 50 kilogramov heroina in morfija v tržaški sodni palači. Pet osumljencev so v četrtek ponoči že privedli v Trst in jih zaprli v koronejske zapore, šest jih še sedi za zapahi rimske kaznilnice, dva — Lorenza Palme-rija, po rodu iz Trapanija, živi pa v Pescari in Luigija Masciullija iz Pescare pa še iščejo. Obsežna akcija, ki je privedla do odkritja in aretacije tatinske tolpe, ki je baje specializirana v tatvinah v sodnih uradih, se je začela pred dobrim mesecem, ko so v Rimu zaplenili dva kilograma heroina. Analiza zaplenjenega mamila je pokazala, da gre za mamilo, ki je bilo ukradeno na tržaškem sodišču. Policijski agenti, finančni stražniki in karabinjerji so se pod vodstvom dr. Coassina, ki je koordiniral delo, dobesedno zagrizli v to sled ln razkrinkali tolpo. Delo seveda še ni končano, ker doslej niso še našli ukradene droge, zbrali pa so precej trdnih indicev, ki dokazujejo krivdo aretiranih. Že takoj po tatvini mamila na sodišču 9. decembra lani so trža- ški preiskovalci vzeli v poštev tri operativne domneve: 1) mamilo je ukradla mafijsko - turška organizacija, ki ga je pretihotapila do Trsta s pomočjo »nosečnic*; 2) mamilo so ukradli krajevni zlikovci; 3) droge so se polastili tatovi iz drugih italijanskih mest, do nje pa so prišli po nakljdčju. Prvi dve domnevi sta se izkazali kaj kmalu neutemeljeni, zaradi česar so preiskovalci odločno ubrali tretjo pot v upanju, da se bodo tatovi prej ali slej izdali s prodajo mamila, še zlasti, če so bili, kot vse kaže, izven kanalov razpečevanja mamil. Predvidevanja so se uresničila, ko so rimski policijski agentje prišli na sled trem članom tolpe (od teh so dva aretirali, tretjemu pa je uspelo zbežati) in jim zaplenili dva kilograma morfija. Izkazalo se je, da je trojica z nekaterimi pajdaši specializirana v tatvinah v sodnih palačah, točneje v uradih, v katerih hranijo dokazno gradivo in dragocenosti. Salvatoreja Scianello, Luigija Masciullija in Lorenza Pal-merija so pred dvema letoma zasačili, medtem ko so vlamljali v beneško kazensko sodišče, osumljeni pa so tudi tatvine v bergamski sodni palači. Zaradi nekaterih kratkih stikov pa preiskovalno delo kvestur in finančnih stražnikov iz Rima in Pescare (slednji so skušali ugotoviti, kako so člani tolpe prišli do pre- Tako se je torej prav med volilno kampanjo začela akcija, ki združuje v enotnem odboru napredne politične sile, kulturne ustanove in družbene ter verske organizacije | (CGIL CISL - UIL, KD, KPI. PSI, PSDI, UDI, ARCI, ACLI, SK | GZ, ANPI - VZPI, D. Milani). Javnost se je pozitivno odzvala vabilu. Kot je predsednik enotnega odbora Tarcisio Barbo obljubil, je bila to le prva akcija. Odbor bo nadaljeval z neutrudnim delom in bo v svojo sredino sprejemal vse sile, ki si z njim želijo sodelovanja, (dn) Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapusti'8 naša draga teta IVANA RACMAN Pogreb bo danes, 16. t.m., ob 14. uri iz hiše žalosti Gročani naravnost v cerkev na Pesek. n» Žalujoča nečakinja Karmela z ®0^elD in drugo sorodstvo Gročana, 16. maja 1980 Pet izmed aretirancev zaradi kraje mamil na tržaškem sodišču. Z leve proti desni Lorenzo Palnderi, Dante De Bernardis, CamiUo FaUetU, Luigl Masciolli ln Salvatore Scianella, cejšnje vsote, ki so jo na veliko trošili v zabaviščih Pescare) ni bilo koordinirano; šele ko so se v delo vključili tudi tržaški policijski funkcionarji in namestnik državnega pravdnika, je preiskava zadobila celovitejši in bolj organski obseg. Z aretacijo enajsterice osumljencev pa delo preiskovalcev še ni končano in nekatere plati drznega tat-vinskega podviga je treba še pojasniti. Predvsem je treba ugotoviti, ali je tolpa računala na pomoč kakega Tržačana, ki je dobro poznal sodno palačo, ali pa je ravnala na lastno pest. Indicev, ki bi podkrepili eno ali drugo domnevo, zaenkrat ni, tržaški preiskovalci pa vsekakor menijo, da tatovi niso imeli krajevnih pomagačev, sicer bi med drugim najbrž vedeli, da so bili ključi varnostnih jeklenih omar na grelcu pod oknom in bi jih ne odprli z drogom. Dejstvo, da so šli najprej po ključe sobe v jekleno blagajno tajništva preiskovalnega u-rada, pa je najbrž sad njihovega dobrega poznavanja običajev sodnih j uradov, saj na vseh italijanskih so-' diščih so v tistem uradu ključi so- ; be, kjer hranijo dokazno gradivo. Organi pregona doslej, kot reče-1 no, še niso odkrili, kam so tatovi skrili ukradeno drogo, upajo pa vsekakor, da jo bodo lahko izsledili in s tem povsem oprali decembrski j madež. Ob koncu je treba še poudariti, da i ni še povsem jasen položaj vseh I aretiranih in da bi v teku preiskave obtožbe proti nekaterim lah- i 1 ko tudi spremenili. Zaenkrat so ■ ! Luigi Maseiulli, Lorenzo Palmeri, Camillo Falsetti, Dante De Bernardis in Italo Vitelli osumljeni tatvine, Luigi Alessandri, Salvatore Sciannella, Desiderio Rosato nedovoljene posesti mamil in ukradenega blaga, Arturo Rossoni in Renato Tursini utajevanja ukradenega blaga, ostali pa manjših kaznivih dejanj. (vt) Po dolgi bolezni nas je zapustila- v 93. letu starosti na®8 draga mama, nona in pranona URŠULA D0BRILA vd. OBLAK Pogreb bo ob 16. uri (jug. čas) iz cerkve v Tinjanu. Žalujoči hčeri Ema in Dal!*Cj|j sin Bazilijo z družinami, vnuk* pravnuki Trst, Tinjan, Škofije, 16. maja 1980 ideD Naznanjamo žalostno vest, da je dne 2. maja v Monter umrla MARIJA SANCIN por. STRANJ Žalujoči: mož Mario, sin Wahcr^ družino, sestri Lucija in Ana, Ivan ter drugo sorodstvo. Montevideo, Dolina, 16. maja 1980 16. 5. 1979 6. 5. D80 Ob prvi obletnici smrti naše drage JUSTINE GERLANC por. DANEU se je spominjajo Prosek, 16. maja 1980 SVOJCI Gledališča VERDI toneš, 16. maja, ob 20.30 (red A) g. 17. maja, ob 18. uri (red ' no otvoritev pomladanske kon-ne sezone. Dirigent Gianfranco Miismi, violinist G. Selvaggio, kla-Giom? ®rez*Sar. recitator C. Kino Aldebaran 16.30 «Chinatown». Reži-v"a. Polanski. Barvni film. »anonale 15.30-22.00 «Quella por-erotica di mia moglie». Pre-Povedan mladini pod 18. letom, ston 17.00—22.00 «Assassinio di p auibratore cinese*. Režija J. Ussavetes. Ben Gazzar«. 7? 17.00—22.15 «La vita e bella». p/; Giannini, O. Muti. 7” 18.00 «Un uomo da marcia-Fvr! 1e"' PrePovedan mladini eisior 17.00 «1941». Zabavni barv-N film. Gfattacielo 17.00 - 22.15 «L’ultima ^PPia sposata». G. Segal, N. Venice 16.30 «Provaci ancora, &im». w. Allen. f0/1 16.30-22.00 «Scusi do v e il Jesb>. Barvni film. •amrammatjco 15.30—22.00 «1 su-Perporno fallocrati». Prepovedan Pod 18. letom. pfallo 16.00 «Sono fotogenico». R. E. Fenech. Prepovedan M™admi pod 14. letom. erno 16.30 «Kramer contro Kra- An,!r>>' Barvni film. <- ra 16-30 «Piedone d’Egitto». B. Spencer. Pif°l 16.30 «Kramer contro Kra-ViH ?• Sarvni film. Anri° Vcneto 16.00 «Caravans». A. ^U1-in. Barvni film. Kazna obvestila Vfst slovenske šole, tajništvo ProfL °.Veača vse zainteresirane Gl p°ri,e’ da je na sedežu SSŠ v od g,' P'lzi 8 vsak torek in petek ska 18. ure na ogled ministr-in ,a.7rožnica o letnih imenovanjih nj; ,ca?nih suplencah na nižji sred-1981™“ Za šolski leti 1980/81 in U*? .z.a vložitev prošnje zapade Ce ?Ja 198°' ilVa„ 2eyna osnovna šola Donijo tor s Trinko Zamejski)) Ricmanje vabiirtca ‘z Ricmanj in od Domja risb , na razstavo ročnih del in do 19 nedelio, 18. maja 1980, od 9. Nstn are 'n °d 16 do 19. ure v p D ria osnovne šole pri Domju. film,,. Rovte-Kolonkovec vabi na bo .' večer z Aljošo Žerjalom, ki drn»7, V 17- ma;a, ob 20.30 v Sernir/o'*1 Prostorih v Ul. Monte jiiditp (bivša Ul. Campanelle). 8o|&^8, iooija 1980 priredi osnovna V žiwiary* Širok tradicionalni piknik bivše C<'n' zbor ter ljudski pra P'amomku*turn'rn ’n zat>avnim pro- b°tekfičnega področja naše rej Tajništvo KZ naproša toda s e zainteresirane vinogradnike, dadih K1.mprej zglasijo v njenih u |odrob b' 56 P°S°vor'b 0 vseb ostih. bleti Hepeni ays8a sekcija Kraški dom z obvešča, da bo odhod ob -j za Pulj v nedeljo, 18. t.m., ** s trga v Repnu. rovte - kolonkovec v*bi na filmski večer z ALJOšO ŽERJALOM dmS jutri. 17. maja, ob 20.30 v te pib prostorih v Ul. Mon-t*eHe)rni° (bivša Ul. Campa- Pridite! Jhft 'n Anaklet G. darujeta 20 ®aleju r za poimenovanje šole v G°jzetu Kokoravcu - Go- Pedagoški odsek Sindikata slovenske šole Slovenska prosvetna zveza PD Igo Gruden PROSTI ČAS IN ŠOLA PONEDELJEK, 19. maja, ob 20. uri v prostorih PD Igo Gruden v Nabrežini — predstavitev in predvajan|e filma VSI ZA TELOVADNICO (film so v šolskem letu 1978-79 izdelali učenci 3. A razreda enotne srednje šole Igo Gruden) TOREK, 20. ma|a, ob 20. uri v prostorih PD Igo Gruden v Nabrežini OKROGLA MIZA SODELUJEJO: dr. Pavel Fonda, prof. Marija Kacin, Dušan Kalc, prof. Bojan Pavletič in Pavel Stranj. RAZPRAVA Vabljeni! m SLOVENSKO f STALNO „ GLEDALIŠČE V TRSTU PRODUKCIJA BALETNE ŠOLE S S G Koreografa: NADA KRIŽMANČIČ in JANEZ MEJAČ Jutri, 17. maja, ob 19. uri v Kulturnem domu v TRSTU Prodaja vstopnic jutri od 10. do 12. ure ter eno uro pred pričetkom pri blagajni Kulturnega doma LOJZE CIJAK NEURJE drama v narečju krstna predstava Dramaturška predelava in režija MARIO URŠIČ Jutri, 17. maja, ob 20.30 v župnijski dvorani v BAZOVICI * * * V nedeljo, 18. maja, ob 17.00 v Marijinem domu pri SV. IVANU * * # V torek, 20. maja, ob 20.30 v Prosvetnem dnmu na OPČINAH Sodelujejo: VESELI GODCI iz Boljunca in folklorna skupina STU LEDI SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA SKLICUJE 23. REDNI OBČNI ZBOR ki bo jutri, 17. maja, ob 16.30 v prvem sklicanju in ob 17. uri v drugem sklicanju v gledališču F. Prešeren v Bo ljuncu. Dnevni red: 1. otvoritev 2. izvolitev verifikacijskega odbora 3. poročilo 4. razprava 5. razrešnica staremu odboru 6. volitve novega odbora 7. razno 91 GLASBENA MATICA TRST V ponedeljek, 19. maja, ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma I. ZAKLJUČNA AKADEMIJA s sodelovanjem slušateljev Akademije za glasbo iz Ljubljane Vabljeni! KULTURNO DRUŠTVO SLAVKO ŠKAMPERLE vabi vse člane in prijatelje danes, 16. t.m., v društvene prostore, kjer bo S. Nodus predvajal film o POLINEZIJI |8|iiiiii|i|||||||i|||||n umili mm iiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiifiiiiiiitiiM mu Včeraj - danes Danes, PETEK, 16. maja «* JANEZ NEP. VZlc>e ob 5.32 in zatone „ m... m........ ^ fužina dneva 14.58. — Lu-~ ’ °b 7.22 in zatone ob 22.38 Jutri/ SOBOTA, 17. MOJCA maja S»e v* , to 7 : m j višja temperatu- 13 najnižja 11, ob 18. ?h!0 ^Plpj. zračni tlak 1013,6 mb Mr'V?h ,'.Veler 97 km na uro se-/4*0 7» "‘k s sunki 68 km na uro, T*)« nebo pooblačeno, fa/gihano, temperatura ‘-O sinom je. t ROnp PJSTVA IN SMRTI i.-t S') SE. Sabina Turecek, p‘^tLR> Natascia Grizon, Ga-1 lt0, Mariano Princiotta. X’' SO: 90-letna Fernanda ^ A1K,, 7; Rrivonese, 66-letna Ma ?t'ioTtln! Por. Balbi, 87-letni Ric-2? Por «ni’ 85-lot-na Aurelia Don-'3ich Macovini, 68-letni Giusto kletni /“-letna Valeria Schillani, Maria Emili vd. Škabar, 12 ur stara Agnese Braidotti, en dan stara Irina Cossutta, Scalzitti vd. Ackermann. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Orianj 2, Trg Venezia 2. I.EKARNF V OKOLICI Boljunec: tel 228 124: Bazovica tel 226 165; Opčine: tel. 21 Midi. Prosek: tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel 200-121; Sesljan: tel. 209 197, ž.avlje: tel. 213 137; Mil ir: tel. 271 124. SPD TABOR - OPČINE Lutkovno gledališče Ljubljana «POD TO GORO ZELENO« MATJAŽ LOBODA v Prosvetnem domu na Opčinah danes, 16. maja, ob 9. uri. V Kulturnem domu Prosek -Kontovel danes, 16. t.m., ob 11.30. Za vsako predstavo je še nekaj prostih mest. f Čestitke Danes praznuje nona MALJA rojstni dan. Vse najboljše ji želijo Monika in ostali. Danes praznuje 67. rojstni dan oče in nono VIKTOR ČUK iz Trebč. Še na mnoga leta mu kličejo sin z ženo in hči z možem ter vnuki Oriana, Kristjan, Daniela in Adrijana. Mali oglasi telefon (040). 7946 72 GSMICO bo odprl v soboto, 17. t.m., Alpjz Milič . Repen 49. Točil bo belo in črno vino. PARFEM GIVENCHY za moške in ženske lahko dobite tudi na Opčinah v trgovini »Parfumerija in kozmetika 90» ZA TRUDNE IN BOLEČE NOGE, ža noge, ki se močno potijo, imamo veliko izbiro krem, pudrov, dezodoransov in soli za kopeli. Vse to dobite v trgovini «Parfumerija in kozmetika 90» — Opčine PRODAM dirkalno kolo znamke Vil-lier Triestina v dobrem stanju primerno za fanta starega od 10 do 12 let. Cena po dogovoru. Telefonirati v popoldanskih urah na številko 82-50-59. OSMICO je odprl Rudolf Košuta (Beljan) . Križ 44. Toči pristno domačo kapljico. STANOVANJE L GARAŽO, sončno, šest let staro, prodam v predmestju (vhod, dnevna soba z veliko teraso, dve spalnici, kuhinja, kopalnica) 37.000.000 + 114.000 mesečno «mutuo». Tel. 826-624 od 12. do 13. ure. PRODAM fiat 132 - 2000 letnik 1978. Telefon 229-343 ali 225-682. IŠČEM sobo ali majhno stanovanje prazno ali opremljeno za dobo od šest do osem mesecev. Telefoni rati r.a tel. št 417-670 od 13. do 15 ure. PRODAM čistokrvnega psa bernardinca starega sedem mesecev. Telefon 229-343 ali 225-682. Nabrežina 138/A. Toči belo in črno vino. USLUŽBENEC išče zaradi preme stitve delovnega mesta iz Turina v Trst dvosobno stalno stanovanje od meseca julija ali najkasneje avgusta tega leta. Telefon 31646 OSMICO je odprl Anton Bole pri Piščancih. Toči belo in črno vino. PRODAM fiat 850 v dobrem stanju Cena 200.000 lir. Telefonirati od 13.00 do 14.30 na tel. štev. 220601 IŠČEMO uradnico/ka z znanjem srbohrvaščine in angleščine ter osebo za prevode iz poljskega jezika Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro «Padula». DRUŽINA odraslih išče pomočnico s polno zaposlitvijo z znanjem i talijanščine. Telefonirati na šte Vilko 568-412. OSMICO je odprl Pepe Šervotov v Vrtni Ul. v Doberdobu. Toči belo in črno vino lastne proizvodnje PRODAM stavbo z dvoriščem v središču Romjana pri Ronkah. Ob sega dve mali stanovanji; eno zasedeno drugo pa prosto. Tele fonirati na številko (0481) 778-779. BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA SREDNJI TEČAJ BANKOVCEV 15. 5. 1980 ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21 do 8. ure tel. 732627; predpraznična od 14 do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure tel. 68441. Ameriški dolar 842 — Funt šterling 1925.— Irski funt šterling 1725.— Švicarski frank 506.- Francoski frank 200.— Belgijski frank 28,50 Nemška marka 467,- Avstrijski šiling 65,25 Kanadski dolar 710.- Holandski florint 424,- Danska krona 148.— švedska kron- 198.— Norveška krona 170,— Drahma 19.- Mali dinar 38.- Veliki dinar 38,- MENJALNICA vseh tujih valut NA POVABILO TERITORIALNEGA ODBORA SKGZ OBISK MITJE RIBIČIČA V GORICI V ZNAMENJU DOBREGA SOSEDSTVA Srečanja na sedežu SKGZ so se udeležili župan Gorice, predsednik pokrajine, predsednik SKGZ in pokrajinski tajniki vseh demokratičnih strank PREDSTAVILI SO JO V PALAČI ATTEMS OBSEŽNA KNJIGA GOVORI 0 GRADOVIH V NAŠI DEŽELI Tito Miotti analitično obdeluje gradove in utrdbe v deželi - Sedanja, tretja knjiga, je posvečena gradovom goričke grofije Pogovor med predsednikom Ribičičem in predstavniki goriškega političnega življenja O tretji knjigi serije o gradovih naše dežele, ki jo je napisal Tito Miotti, smo že pisali, ko je bila pred približno dvema mesecema predstavljena javnosti v Vidmu. Gre za obsežno delo o gradovih in utrdbah v naši deželi, ki jo piše Tito Miotti, izdaja pa založba Del Bian-co v sodelovanju z Inštitutom za deželno enciklopedijo. Po prvih dveh knjigah velikega formata, tiskanih na dobrem papirju in s precej bogato fotografsko dokumentacijo, v kateri je bil govor o gradovih Kar-nije in srednje Furlanije, je prišla na dan tretja knjiga, v kateri so zaobjeti gradovi vzhodne Furlanije in nekdanje Goriške grofije. O avtorju in o knjigi je v sredo zvečer govoril v palači Attems prof. Sergio Tavano, ob koncu je spregovoril še sam avtor. Prof. Tavano je nanizal vrsto zanimivih misli o grajskem življenju, o vlogi in pomenu gradov in raznih vojaških u-trdb v preteklih časih, o zgodovini, ki se je okrog teh gradov ustvarjala. Zadovoljni smo bili, da smo iz ust prof. Tavam čuli zmn cesarjev edikt iz leta 1001, v katerem je govor o «mestu, ki se v slovanskem jeziku imenuje Gorica». Na ta dokument, ki poudarja našo prisotnost Gradbišče slovenskega kulturnega doma v Gorici si je včeraj ogledal predsednik republiške konference SZDL Slovenije Mitja Ribičič. Spremljala sta ga predsednik komisije za manjšinska in izseljeniška vprašanja SZD.Ls Jože Hartman in generalni konzul SFRJ v Trstu Štefan Cigoj. Ogledu gradbišča in kasnejšemu pogovoru na sedežu SKGZ so prisostvovali predsednik SKGZ Boris Race. člani odbora za grad njo dema, člani teritorialnega odbora SKGZ za Goriško, predsednik skupščine občine Nova Gorica Jože šušmelj ter predsednik občinske konference SZDL Nova Gorica Lojze Lah. Predsednik odbora za gradnjo slovenskega kulturnega doma Gorazd Vesel je Mitjo Ribičiča! seznanil z dosedanjim potekom gradnje, z zapleti okoli nje, kakor tudi s cilji, ki jih želi doseči ta za Vse Slovence na Goriškem tako pomemben 0-bjekt. Dejal je, da je SKGZ tako zasnovala ta dom, da bo služil vsem Slovencem na Goriškem in s tem utrjeval njihovo moč, da bodo odporni pred asimilacijo. Povezo-: val bo manjšino s svojim matičnim narodom, obenem pa bo odprt do kulturnih stvaritev večinskega naroda, kar bo prispevalo k nadaljnjemu razvoju dobrososedskih odnosov ob tej meji.. Vesel je v ravic Slovencev. .V. odgovoru je predsednik Ribičič v zvezi z obmejno politiko omenil strateške interese. Odnosi ob meji so tako dobri, da zanje ni več mogoče licitirati. Izrekel je zadovoljstvo, da se je SKGZ odločila za odprto politiko v slovenskem kulturnem domu, da se v njem uveljavi vse, kar je plemenitega v italijanski kulturi, zakaj vse, kar je lepo, gradi mostove, prava umetnost pa tudi ne pozna meja. Kar zadeva komunikacije je Ribičič dejal, da odprte prometne žile povezujejo usodo obmejnih krajev. Na takšen način bo mogoče odpraviti zgodovinsko zamudništvo periferij. Orl ort je novega prehoda bo predstavljalo pritisk na jugoslovansko gospodarstvo, da odpre ' pot v notranjost. To bo spodbudilo nove možnosti menjave blaga in idej. U-poštevati je potrebno sporazum EGS - Jugoslavija, je dejal Ribičič, toda še širšega značaja je osimski sporazum. «Za medsebojno zaupanje je velikega pomena, da italijanska vlada sprejme zaščitni zakon za Slovence v Italiji,* je dejal Ribičič, potem pa se je zahvalil za izraze sožalja cb Titovi smrti, ki so prišli iz dežele Furlanije - Julijske krajine in ki v Jugoslaviji ne bodo ostali brez odmeva. «Smo za to, da se ustvari vzoren primer sožitja v Evropi in da tudi v Madridu,, kot že poprej v Helsinkih in v Beogradu, pokažemo našo odprto mejo kot primer, da se v Evropi premaguje blokovska raz-delienost in da razlike v svetu ne bodo ovira, da se ustvari sistem, da narodi napredujejo v ekonomskem in socialnem pogledu.* iiiiuiiiiiiiiuniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiininmtiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiii SILVINO P0LETT0 PREDAVAL V PALAČE HOTELU Za bolj smotrno in demokratično upravljanje goriške proste cone Javnost ima še zmeraj premalo vpogleda in i.adzorstva nad celotno zadevo - Komu koristi in ugodnosti proste cone? V okviru zakona o goriški prosti coni, ki bo zapadel leta 1985, bo goriško gospodarstvo in prebivalstvo nasploh deležno še za kakšnih 100 milijard lir različnih ugodnosti. To pomeni približno 19 milijard lir letno, od tega pa okrog 2,5 milijarde goriškega sklada, namenjenega investicijam na gospodarskem in drugih področjih, za odpiranje novih delovnih mest. Kdo in kako naj upravlja z omenjenimi sredstvi? O tem je bilo v zadnjem času že veliko povedano, razprava pa se še ni izčrpala. Ravno nasprotno, v zadnjem času prihaja to vprašanje znova v ospredje, kajti izkazalo se je, da ugodne posledice proste cone niso tako .obsežne, kakor bi bilo pričakovati, precej kritik pa je bilo izrečenih tudi na račun načina upravljanja s temi sredstvi, ki resnici na ljubo niso ogromna, s smotrnejšo porabo pa bi prav gotovo pripomogla k hitrejšemu gospodarskemu razvoju Goriške. Zakon o prosti coni bo prenehal veljati čez pet let, kljub temu pa iiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimiiiiiiiiiiiniiii V NOVI SORICI PROCES PROTI 24 OSEBAM Sodili jim bodo zaradi razpečavanja in navajanja k uživanju mamil Proces se je začel ie včeraj - Obtoženci so iz različnih krajev Primorske Včeraj se je v Novi Gorici začelo sojenje proti skupini 24 oseb. ki so obtožene kaznivega dejanja, prekupčevanja z raznimi mamili, omogočanja uživanja mamil, navajanja mladoletnih k uživanju mamil in dajanja prostorov za uživanje mamil. Preiskava, ki se je začela sredi januarja letos, je zajela okrog 40 osumljencev, preiskovalni sodnik pa je v tem času zaslišal preko 50 prič. Med mamili, ki so jih razpečevali in uživali, je bilo največ hašiša, ma. rihuane, «kifa» in LSD tablet. O-sumljenci so delovali na izredno obsežnem prostoru in sicer v Novi Gorici, na celotnem obalnem področju, v Idriji, Cerknem, v ajdovski športno - rekreacijski dvorani «Po-lice», v ajdovski Planiki, v Vipavi, Sežani, Komnu, Gorici, niti omenjene «trgovine» pa segajo celo v Bočen in Ljubljano. Tudi obtoženci so iz različnih krajev Primorske in sicer iz Nove Gorice, Renč, Komna, Opatjega sela, Cerkna, Kobarida, Štanjela, Ajdovščine in Ljubljane. Grozi jim zaporna kazen od enega do desetih let. Kazniva dejanja pa so zagrešili od februarja 1979 do konca lanskega leta. Sicer pa je po podatkih postaje milice v Novi Gorici narkomanija na Goriškem bila do leta 1976 v stalnem porastu. Zatem je dve leti stanje ostalo nespremenjeno, leta 1979 pa se je uživanje in razpečevanje mamil zopet znatno razširilo. Narkomani so se med seboj organiz.irano povezali in vzdržujejo stike s sovrstniki y Italiji in nekaterih krajih Slovenije. Lani je bilo samo na območju novogoriške občine okoli 200 občasnih in stalnih uživalcev ter razpečevalcev mamil. Starostna struktura je bila med 16. in 25. leti. c Predsednik Vratuša v Novi Gorici Predsednik slovenskega izvršnega sveta dr. Anton Vratuša se je mudil v Novi Gorici in sicer se je udeležil otvoritve novega centra u-prave javne varnosti. Novo poslopje obsega 5.000 kvadratnih metrov, je sodobno opremljeno in ima poleg upravnih prostorov in garaž v svo- jem sklopu tudi samski dom za 60 miličnikov. Novi center bo nadomestil težko poškodovane objekte UJV, ki jih je prizadel potres pred štirimi leti. Slavnostni govornik na o-tvoritvi, ki so se je udeležili tudi Janez Zemljarič, Ljubo Jasnič in Dušan Šinigoj, je bil predsednik novogoriške občinske skupščine Jo-že šušmelj Dr. Anton Vratuša se je popoldne v Kobji glavi na Krasu sešel še s predstavniki izvršnih svetov severno primorskih občin ter s predstavniki delovne organizacije Fructa. Govorili so o razvoju kmetijstva na Vipavskem in o možnosti, da bi Fructa končno le zaživela. Posl. Orlandi govori o odnosih EGS-Jugoslavija O odnosih med evropsko gospodarsko skupnostjo in Jugoslavijo čuje-mo v tej volilni kampanji vse mogoče glasove. V soboto je o teh odnosih govoril minister za zunanjo trgovino Enrico Manca, socialist, tako na sestanku z gospodarstveniki v Gorici kot na seminarju socialistične stranke v Gradežu; v nedeljo je o tem govoril na shodu komunistične partije v Gorici sen. Napoleone Colajanni. Liberalci so napovedali prihod evropskega poslanca Enza Bettiza 28. maja. Jutri pa bo o tem govoril na shodu socialdemokratov, ki bo ob 18. uri v dvorani pokrajinskega sveta, evropski poslanec Flavio Orlandi. V PRIREDBI ŠPD VIPAVA Jutri in v nedeljo pokrajinsko prvenstvo v kotalkanju Športno in prosvetno društvo Vipava na Peči se v teh dneh pripravlja na zahtevno prireditev, ki bo na sporedu jutri in v nedeljo. Gre za pokrajinsko tekmovanje v kotalkanju, na katerem bo sodelovalo, poleg domačega društva še šest klubov iz goriške pokrajine, med temi tudi štandreški Oton Zupančič, smo, predvsem kar zadeva uporabo sredstev goriškega sklada, šele v nekakšnem preizkusnem obdobju. Zato pa je že tudi skrajni čas, da se glede namembnosti in uporabe teh sredstev dokončno določijo 0-snovne smernice. Prav zato je to vprašanje tudi tako pogosto na dnevnem redu. Tako je KPI v sredo zvečer pripravila predavanje v goriškem Palače hotelu, na katerem je vnovič obrazložila lastne predloge glede u-pravljanja goriške proste cone in goriškega sklada, v korist celotne goriške pokrajine. Obširno in izčrpno poročilo je podal pokrajinski svetovalec KPI Silvino Poletto, ki je tudi član odbora trgovinske zbornice, ki upravlja goriški sklad. Prikazal je ugodnosti goriške proste cone od njenega nastanka (leta 1949) ter pozitivne posledice na razvoj goriškega gospodarstva, pa tudi nekatere senčne strani, predvsem o možnostih različnih špekulacij, ki jih je taka ureditev omogočala. V zadnjem času se je sicer marsikaj spremenilo, Je dejal Poletto, vendar način upravljanja teh sredstev še ni takšen, kakor bi si ga želeli in kakor bi moral navsezadnje biti, saj gre za javna sredstva. Še zmeraj ima javnost premalo vpogleda in nadzorstva nad celotno zadevo. Določene sile si prizadevajo, da bi upravljanje proste cone še naprej ostalo v pristojnosti ozkega kroga ljudi. In končno je treba razrešiti še vprašanje, ali naj ugodnosti proste cone uživajo v pretežni meri prebivalci Gorice in Sovodenj, ali pa naj se enakomerno porazdelijo na celotno pokrajino ter ali naj bodo koristi deležni samo «določeni» gospodarski krogi. In ne nazadnje se pojavlja vprašanje, kaj bo po letu 1985, ko bo prenehal veljati zakon o prosti coni? Po poročilu se je razvila živahna razprava, v katero je poleg drugih, posegel tudi župan De Simone. Ob desetletnici Združenja pevskih zborov Primorske bo drevi v novogoriškem Kulturnem domu s pričetkom ob 21. uri (po jugoslovanskem času) koncert enajstih pevskih zborov. Med drugimi bosta nastopila tudi mešani zbor O. Župančič iz Štandreža in mešani zbor L. Bratuž iz Gorice. Prireditve V ivuhurnem (lomu v Novi Gorici bo drevi ob 21. uri (ob 20. po jug. času) koncert enajstih pevskih zborov Primorske. Nastopila bosta tudi mešani zbor Oton Župančič iz štandreža in mešani zbor Lojze Bratuž iz Gorice. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Reden tore, Ul. Roselh, tel. 72-340. v teh krajih že pred tisoč leti in ki poudarja tudi slovanski izvor i-mena mšega mesta, številni zgodovinarji prerodi pozabljajo. Soglašamo tudi s prof. Tavanom, ki je Titu Miottiju nekako prijateljsko očital, zakaj ni vključil v svoje delo tam, kjer je govor o gradovih goriške grofije, tudi gradove, ki so bili v sklopu te grofije, so pa danes m jugoslovanskem ozemlju. Gorica ne bi bila Gorica, če ne bi bila imela takrat slovenskega zaledja. Prav tako ni moč ločeno od Kranjske preučevati idrijske ali vipavske zgodovine, saj so ti kraji nekoč bili v Kranjski deželi, ne pa na Primorskem kot danes. Avtor ni hotel na ta Tavanova izvajanja odgovoriti, delal pa je, da bedo, potem ko bodo izdali še tri nadaljnje knjige o gradovih m področju dežele, mislili na nadaljnji dve knjigi posvečeni gradovom Kranjske in Istre. Zanimiva so bila Miottijeva izvajanja o gradovih Karnije in srednje Furlanije, ki jih po potresu ni več. Povedal je tudi, da so nekaj mesecev iskali ostanke enega gradu v Karniii. Našli so ga prav tistega popoldanskega majskega dne, ki je šel v zgodovino kot dan potresa. Ob 19. uri so te razvaline fotografirali, zatem so se podali v dolino. Nekaj ur kasneje je prišel potres, in niti ostankov gradu danes ni več. Knjiga je vsekakor zanimiva, škoda le da njena cena (30.000) ni za vsak žep. (m.w.) V TRŽIČU Koncert otroških zborov V Tržiču bo jutri ob 17.30 koncert otroških zborov, ki ga prireja zbor S. Ambrogio iz Tržiča, v sodelovanju z občinsko upravo. Koncert bo v kinodvorani Excelsior, sodelovali pa bodo sledeči zbori: Citta di Trieste, Io, tu, Noi iz Gradišča, Le voci bianche iz štaranca-na ter Schola cantorum iz Tržiča. SLOVENSKO POLETNO SREDIŠČE V GORICI bo delovalo tudi letos in sicer od 16. junija do 11. julija. Vpisovanje do 1. junija v Dijaškem domu v Gorici, Sve-togorska 84, telefon 83495. Izleti Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 25. maja, planinski izlet z vzponom na Mali Čampon (1372 m) nad Huminom. Prevoz z lastnimi sredstvi. Zbirališče in odhod s Travnika ob G. uri. Izlet vodi Vlado Klemše. Slovensko planinsko društvo obvešča udeležence družinskega izleta na Plitvička jezera, da bo avtobus jutri, 17. maja, vozil po sledečem redu: Gorica (Travnik) ob 5. uri, Pevma (pred spomenikom) ob 5.05, Štandrež ob 5.10, Sovodnje in Gabrje 5.15. Priporoča se točnost. Izletniki naj vzamejo s seboj dobro o-butev. Gledališča Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici, danes ob 11. uri v gledališki dvorani v Solkanu, Slav-, ko Grum: Dogodek v mestu Gogi. Predstava za red ŠCBP. Kino (ioricu VERDI 16.45—22.00 «Kramer contro Kramer*. Dustin Hoffman in M. Streep. Barvni film. CORSO 17.00-22.00 «L'infermiera nella corsia dei mili tari*. N. Cassini in P. Giusti. Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTORIA 17.00-22.00 «Porno love*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržiti EXCELSIOR 18.00 - 22.00 «Star treek». PRINCIPE 18.00—22.00 «11 ladrone*. IS oni (lori c ti in okolico SOČA - mala dvorana 17.00—19.00 «Norma Rae». Angleški film. SVOBODA 18.00-20.00 «Človek iz marmorja*. Poljski film. DESKLE 19.30 «Vrhovi Zelengore*. Jugoslovanski Film. OEŽIJKNA LEKARNA V GORICI Danes ves lan in ponoči ie v Gorici dežurna lekarna d’Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 21-24. IIIIttlllllllllllltlllllllttllllllllllHH H Hlintlllllllllllllliiliiiiiiiiit min ||f im im (|| umili m || iiiiiiiimiiHiiiii DREVI OB 20. URI Občni zbor Slovenske folklorne skupine V prostorih Kulturno - športnega središča v Gorici bo drevi ustanovni občni zbor Slovenske folklorne skupine. Na njem bodo skupini dali uradni naziv, čeprav je s prvimi vajami pričela pred pol leta in je prav pred kratkim doživela svoj krstni nastop. Pomanjkanje tovrstne kulturno -prosvetne dejavnosti na Goriškem je bilo precej občuteno in to še posebno po ukinitvi delovanja sovodenj-skih folkloristov. In prav iz teh vrst se je ustvarilo jedro Slovenske folklorne skupine, ki ima pokrajinski značaj, saj je njena težnja, da zbere okoli sebe ljubitelje folklore iz celotne Goriške. Ustanovitev skupine prinaša s seboj tudi težave, ki se v novem ansamblu kažejo predvsem v pomanjkanju strokovnega mentorskega kadra. Zaradi tega so se nekateri člani skupine udeležili enoletnega tečaja za vodje folklornih skupin v Sloveniji. Njihovo znanje pa sedaj prenašajo na mlajše člane. V tej kratki dobi njihovega obstoja so goriški folkloristi naštudirali splet go-riških plesov, ki so mu dali ime »Goriška šagra*. Z njim namreč hočejo posredovati občinstvu, kjer bodo nastopali, delček iz naše polpreteklosti. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 šolska vzgoja 13.00 Risanke 13.30 DNEVNIK 14.10 Jezik za vsakogar: ruščina 14.40 Firence: Tenis 17.00 3, 2. 1 . . . Stik! 17.15 Game, igra! 18.00 šolska vzgoja: Nasveti avtomobilistom 18.30 DNEVNIK 1 - Kronike Sever kliče Jug - Jug kliče Sever 19.20 Sedem in pol, nagradno tekmovanje, ki ga vodi Claudio Lippi 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Tam tam - Aktualnosti Dnevnika 1 21.30 «Mister Roberts* - film Film sta režirala John Ford in Mervyn Le Roy - Ob koncu Dnevnik, Danes v parlamentu Drugi kanal 12.30 Lihi prostor 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Šolska vzgoja 14.00 Potovanje okoli zemlje v 80 dneh - risanka 14.50 Iz evrovizije: Giro dTtalia 17.00 Pierre Fabien in tovariši -1. del TV nadaljevanke 17.30 Glasbeni popoldnevi: Franc Schubert 18.00 Šolska vzgoja: Renato Gut-tuso, slikar 18.30 Iz parlamenta - DNEVNIK 2 - Športne vesti 18.50 Dober večer z . .. Rossanom Brazzijem Vmes TV film: «1 ragazzi del sabato sera* 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 Druga plat zvona, program, ki ga vodita Enzo in Anna Tortora 22.00 Volilna tribuna 22.30 Ragazzi di stadio TRSTA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Iz sveta folklore in ljudskega izročila; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert; 11.00 Oddaja za srednjo šolo; 11.20 Vokalno-instrumentalni Mednarodna politika SFRJ V okviru programskega pasu V našem prostoru bo danes ob 18.' uri na sporedu obširen povzetek predavanja Vide Tomšič, ki ga je Radio Trst A v celoti posnel v sredo, 14. t.m., v mali dvorani Kulturnega doma. • ansambli 11.30 Osebna Vozila danes; 12.00 Na goriškem valu: 12.30 Glasben^ panorama; 13.20 Zborovska glasba; 13.40 Skladatelj dirigira; 14.10 Otroško okence: «Kje je napaka?*: 14.30 Roman v nadaljevanjih; 15.00 Glasbeni popoldan za mladino; 17.10 V našem prostoru. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.25, 14.30, 15.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 14.00 Pregled dogodkov, najava sporedov; 14.05 Jugoslovanska pop scena; 14.40 Svirac svira. kolo igra; 1?.00 S polnimi jadri; 15.37 Glasbeni notes — objave; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah: 17.00 Kulturni relief; 17.10 Vaš telefon, naš mikrofon; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Reklame in zabavna glasba. KOPER (Italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila: 8.00 - 9.00 Glasba za dobro jutro; 9.15 Poje Ivo Mojzer; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je. . .; 10.40 Mozaik; 11.00 Horoskop; 11.03 Plošče; 11.32 Kim, svet mladih; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Lucianovi dopisniki; 14.33 Italijanski zbori; 15.00 Prijetno popoldne; 15.33 Prijetno z glasbo; 15-45 Z nami je. . 16.00 Samoupravljavec; 16.10 Zbrani za vas; 16.45 Poje Gilda Giulia- Ob koncu DNEVNIK 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 18.30 Šolska vzgoja 19.C9 DNEVNIK 3 19.30 Volilna tribuna 20.00 Gledališče 29.05 Seviljski brivec - drama 21.35 DNEVNIK 3 21.35 Volilna tribuna Ob koncu DNEVNIK 3 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.55 15.55 TV v šoli 18.00 Poročila 18.05 Zgodbe o Poluhcu 18.20 F. Bevk: Pastirci pri plesu in kresu 18.55 Glasba Jadrana: Piran 19.30 Obzornik 19.40 Pred odločitvijo, oddaja iz cikla: Pred izbiro poklica 20.10 Risanka 20.26 Zrno do zrna 20.30 TV DNEVNIK 21.00 Glasbena oddaja 22.35 V znamenju 22.50 Martin Luther King, TV nadaljevanka Koper 19.30 Odprta meja 20.00 Otroški kotiček 20.15 Stičišče 20.30 Risanke 20.45 Vse danes 21.00 Zadnje dejanje, film 23.10 TV nadaljevanka 23.50 Pregled sporedov za prihodnji teden ŠVICA 19.00 Program za najmlajše 19.05 Program za otroke 19.15 Program za mladino 20.35 Hiša moja ... hiša moja - film 22.45 Kinoklub: Charles mort ou vif - film ni; 17.00 Kultura in družba; 17.32 Crash: 17.55 Izletnik; 18.00 Glasba, šport in radovednost; 18.32 «Merit fa centro*; 19.12 Poslušajmo jih skupaj; 19.32 Petkov koncert. RADIO 1 7.00, 8.00. 9.00, 11.00, 12.00, 13.00. 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila: 6.00 - 8.50 Glasbeno prebujanje; 9.03 Radio anclVio; 11.03 Dnevni variete; 12.03 Vi in jaz; 13.15 Tukaj Jug: 13.30 Ul. Asiago Tenda; 14.03 Jazz attualita; 14.30 Šolska vzgoja; 15.03 Rally; 15.25 Errepi 1; 17.03 Pa teh vvork; 18.25 Socialisti med kroniko in zgodovino; 19.15 Posebna oddaja; 19.25 Prisluhni, večeri se!; 19.30 Radio 1 - Jazz; 20.00 Ujetniki, radijska drama; 20.20 Glasba; 21.03 Simfonična glasba; 23.15 Lahko noč z... RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30. 15.30. 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00-9.45 Dnevi: 9.05 Rdeče in črno, radijska priredba; 9.32 Radio 2 3131; 11.32 Tisoč pesmi: 12.50 Hit parade; 13.35 Sound - Track: 15.00 Radio _ 2 3131; 16.34 In concert; 17.32 «L’occasione»; 18.06 Glasba; 18.32 Direkten prenos iz «Caffe Greco»; 19.57 Spazio X; 22.00 -22 50 Nottetempo. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.30 Iz naših sporedov; 9.0g Z glasbo v dober dan; 9.30 Glasbena pravljica; 9.50 Naši umetniki mladim poslušalcem; 10.05 Z radiom na poti; 10.45 Turistični napotki; 11.05 Re zervirano za. . .; 12.35 Znano in priljubljeno: 13.10 Iz glasbene tradicije; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalne godbe; 14.00 Danes do 13. ure; 14.30 Priporočajo vam. . .; 14.50 Človek in zdravje; 15.05 Scherzo in divertvmento; 15.55 Minute za EP; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Napotki za turiste; 16.35 Zabavna glasba; 17.00 «Vrti ljak»; 18.00 Studio ob 17. uri; 19.00 Bogo Leskovic, Partita za orkester; 19.30 S knjižnega trga; 19.55 Minute za EP; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Minute z...; 21.00 Uganite, pa vam zaigra mo. . .; 22.05 Oddaja o morju, 23.30 Iz logov domačih; 00.05 - 4.30 Nočni program. Po 36 letih se bodo spomnili padlih in jim odkrili spominsko ploščo V nedeljo, 18. maja, praznujejo tri brkinske krajevne skupnosti in sicer Harije, Podgrad in Pregarje svoj krajevni praznik, 36. obletnico hudih partizanskih bojev in enega najhujših nacifašističnih zločinov v naših krajih, ko so nacisti pobili 69 ljudi in požgali 6 vasi. Kakor je znano, so večino teh ljudi nacisti postrelili v noge, jih polili z bencinom in žive zažgali. Najhuje so bili prizadeti vaščani Tominj, kjer so nacisti pobili 33 ljudi, naselje pa je v vsej vojni imelo kar 42 žrtev, praktično malo manj kot 19 odstotkov prebivalstva. Čeprav veže vse krajevne skupnosti isti razlog za enotno proslavljanje, bodo organizatorji letošnjega praznovanja osredotočili proslavo na Pregarju, kjer bodo pojutrišnjem ob 11. uri imeli spominsko svečanost s kulturnim programom in govorom, vse slavje pa bo posvečeno odkritju spominskega obeležja na vaškem zadružnem domu. Po svečanosti pa bodo odprli prenovljeno pregarsko osemletno šolo. Spominsko oboležje bo posvečeno 12. decembra 1943 v vasi in okolici padlim borcem istrskega odreda in sicer Francu Korošcu -Mihi. komandantu odreda, ki je bil doma iz Notranjske, Jožetu Iskri, njegovemu namestniku, ki je bil po rodu iz bohinjskega kota, Stanku Zadelu - Vojku, intendantu, ki je bil doma iz Pivke. Jožetu Leverju. borcu, domačinu ter prav tako domučinu Jožetu Uletu. Organizatorji vabijo na svečanost, ki se je bodo udeležile tudi delegacije vseh brkinskih krajevnih skupnosti. Ob tej priložnosti bomo povedali, da je pet vasi pregarske krajevne skupnosti, ki je štelo približno 1.2C0 ljudi, dalo 224 partizanov, 87 aktivistov, 142 domačinov pa je bilo zaprtih in interniranih. Jutri v Kulturnem domu produkcija baletne šole HIIIIIIIUIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIilllllllllllltllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIHIIHHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIII PEVOVODJA IN SKLADATELJ IVAN RIJAVEC Lep življenjski jubilej z res bogatim obračunom Želja po glasbi ga je spodbujala že v mladih letih - Organiziranje zbora doma - Fašizem in beg z doma - Vrnitev in plodno delo v svobodi Letos poteka že šesto leto, kar v okviru Slovenskega stalnega gledališča v Trstu deluje baletna šola. Po šestih letih študija je sedaj nastopil čas prvih resničnih dosežkov, čas, ko se gojenke lotevajo tudi zahtevnejših nalog in ko njihovi pedagogi lahko žanjejo bogate sadove svoje setve. Ti pedagogi že dolga leta spremljajo gojenke s svojo bogato izkušnjo in si z največjo Skrbjo prizadevajo za razvoj in napredek v njihovem delu. Jutri, v soboto, 17. maja, ob 19. uri, se bomo lahko ponovno prepričali o rezultatih tega študija, ko bodo gojenke v zaključnem nastopu poleg študijskih prikazov podale tudi delo Josefa Bayerja «V trgovini z lutkami*. Za koreografijo sta poskrbela pedagoga pref. Nada Križmančič in pref. Janez Mejač, pri klavirju bo spremljala prof. Nataša Valant. Kostume je pripravila Marija Vidau. Pred nedavnim, 20. aprila, je slavil svoj 75. rojstni dan dolgoletni ravnatelj idrijske glasbene šole, učitelj klavirja, harmonike in drugih inštrumentov, skladatelj I-van Rijavec, ki se je rodil 20. a-prila 1905 na Vojskem, torej v najvišje ležeči vasi na robu takratne kranjske dežele. Čeprav že nekaj let upokojenec, je Ivan Rijavec praznoval svoj jubilej sredi nadvse živahnega dela, ki ga ima s svojimi pevskimi zbori, trenutno štirimi, ki so nedavno vsi nastopali na 11. prireditvi Primorska poje, na tej veličastni manifestaciji primorskih pevcev. Že v rani mladosti ga je vsega prevzela glasba in uvidel je, da tudi ta vrsta dejavnosti zahteva pridnega dela in študija ter nenehnega odkrivanja njenih zakonitosti in lepot. Kot vojskarski fant je sicer že mlad imel svoj pevski zbor, v katerem so peli njegovi vrstniki, pa tudi starejši in mlajši sovaščani. Skrbno ga je vadil za razne nastope, saj so bili v času.Italije, tedaj ko je tudi Vojsko delilo usodo vse Primorske, prav zbori tisti, ki so držali pokonci društva, v katerih se je o-hranjala in razvijala močna narodna zavest. Tovrstno kulturno delovanje pa je fašizem nasilno zatrl, da sc je potem pelo le še v cerkvi in na skrivaj. Mladi Rijavec si je zelo prizadeval, da bi prišel do trdnega glasbenega in pevovodskega znanja, a je v tedanjih razmerah to bilo silno težko. Vadil je lahko le na orglah v domači vasi in hodil po glasbeno - pevovodske in-štrukcije k domačemu glasbenemu mojstru, ljudskemu skladatelju Ivanu Laharnarju na šentviško goro, kamor je bilo z Vojskega šest ur hoda. Veliko glasbenega znanja mu je nesebično posredoval tudi priljubljeni župnik Sok v Gorenji Trebuši, ki je baje imel za sabo dunajski konservatorij. Da bi pa Rijavec v tistih časih obiskoval kako pravo glasbeno šolo, seveda ni bilo niti misliti, zato si je kot zrel mladenič pomagal v staro Slovenijo, v Jugoslavijo in se tam pridružil dolgi vrsti primorskih emigrantov. V Ljubljani je uspešno končal cecilijan-sko glasbeno šolo in se namenil na konservatorij. Žena mu je sledila v Jugoslavijo in vsi trije o-troci so se pozneje tudi posvetili glasbi. Načrte pa mu je prekrižala vojna. V vseh službah, ki jih je imel, se je vedno ukvarjal tudi s petjem, nekaj let je preživel kot organist, ob aprilskem zlomu pa se je kot italijanski državljan zatekel v Maribor, oziroma v Šentilj. Takoj po osvoboditvi leta 1945 se je z vso vnemo posvetil delu z zbori. Potreba po glasbenih pedagogih ga je priklicala nazaj na Primorsko. Leta 1948 je prišel v I-drijo kot strokovni učitelj na glasbeno šolo, ki jo je za Jožetom Klemenčičem zavzeto vodil kot ravnatelj dolgo, do upokojitve. Prav pod njegovim vodstvom si je ta šola pridobila velik ugled med podobnimi šolami na Primorskem. Vzgojila je namreč številne mlade ljudi, od katerih so se nekateri tudi sami posvetili glasbi kot poklicu in umetnosti. Šola je pod njegovim vodstvom postala nepogrešljiv kulturni dejavnik tako v mestu kot v celotni idrijski občini, saj je s svojimi prireditvami in organizacijo gostovanj vzbudila zanimanje za vse oblike glasbenega ustvarjanja in sprejemanja. Ena njenih tradicionalnih in vedno uspešnih prireditev je vsakoletna revija primorskih harmonikarjev. Rijavec pa je v Idriji nadaljeval tudi s svojim zborovskim delom, tako med odraslimi kot med mladino, s katero je imel še posebne uspehe. V mislih imamo razne občinske in okrajne pevske revije, pa celjski festival in druge nastope. Pred več kot desetimi leti je pomagal postaviti na noge maski zbor v Cerknem, ki je bil v prehodni krizi, nekako v istem času pa je vse svoje umetniške moči vložil tudi v delo s takrat nastalim moškim komornim zborom Zorko Prelovec v Idriji, da ga je čez leta lahko izoblikovanega prepustil mlajšemu dirigentu. V enega najboljših pevskih teles na Primorskem je vzgojil tudi dekliški zbor iz Črnega vrha, ki žanje lepa priznanja. Solidni in za Idrijo dragoceni pa so še trije drugi zbori, ki jih Rijavec prav tako požrtvovalno vodi (moški zbor ZŠAM, ženski zbor Slovenijales, mešani zbor Idrija). Izredno delaven, naš jubilant neprestano razmišlja o glasbi. Če ga ob takih urah obišče osrečujoč navdih, skuša ta trenutek zadržati in ga glasbeno dojeti, zato nemudoma sede h klavirju, da doživetje prelije v note. Med njegovimi zborovskimi skladbami je bila največkrat peta Ob Kolpi, na Kajuhovo besedilo. TOMAŽ PAVŠIČ Predsinočnjim v Samatorci V sredo zvečer so se v Samatorci zbrali pri Doljakovih na prireditev v zvezi s poimenovanjem šole v Saiežu po padlem partizanskem učitelju Lojzetu Kokoravcu - Gorazdu. Domači mladinci so pripravili recital na temo NOB, nastopila sta oba domača pevska zbora, moški in ženski, občinstva pa je bilo, kolikor ga je mogla sprejeti mala dvorana PRAZNIK TREH KRAJEVNIH SKUPNOSTI Na Pregarju v Brkini! bodo v nedeljo slavili HARMONIKAR POLDE MIHA ČIČ NEUKLONLJIVI UPORNIK ; || Maks Zadnik H s:s . • H Vse to je sililo «Očalina», da je začel postopno razmišljati o tem, ali bi si morda še rešil glavo s tem, da kakšnemu uglednejšemu nasprotniku kaj spregleda ali pa prizanese. Zavezniška letala so 16. oktobra 1944 prvič močneje bombardirala Ilirsko Bistrico in tudi porušila ter poškodovala nekaj hiš v okolici »Novega sveta«. Po" bombardiranju so Nemci po njihovi oceni manj nevarne jetnike odgnali na prisilno delo — čistit ruševine pri Šajnu in «Novem svetu«. Poldeta Mihačiča prvo dni niso odgnali na delo. Približno po tednu dni pa so začeli tudi njega pošiljati čistit ruševine k Šajnu. Nekega dne popoldne pa je prišel jetnike nadzorovat sam šef ižpostave SD «Očalin». Približal se je Poldetu in ga vprašal, ali ima kaj denarja? Čeprav je bil presenečen nad takšnim vprašanjem, je Polde po glasu in obnašanju spoznal, da je «Očalin» pijan. In ker je tisti hip zaslutil, da se mu morda obeta pot k odkupu, ki je ne sme zamuditi, je »Očalinu« odvrnil, da ima nekaj drobiža. Zato je ta Poldeta in še nekatere povabil v bližnjo gostilno k Emilu Valenčiču, kjer se je »Očalin« kmalu povsem opijanil. Kmalu po prihodu v gostilno sta prispela tja še «Oča-linov« tolmač Max in njegov pomočnik debeli VValther. In tedaj je eden izmed njih rekel Poldetu, da ga morda utegnejo izpustiti. Zato je sporočil ženi, ki jo je bil «Oča-lin« že prej zaradi otroka in bolezni izpustil, naj ga pride obiskat. In res, le dan ali dva pozneje ga je prišla žena Vojka obiskat. Za obisk jetnika pa je bilo potrebno «Očalinovo» dovoljenje. Medtem pa so se razmere za Poldeta bistveno poslabšale, ker ga je po izjavi »Očalinovega« prevajalca Maxa nemški župan ovadil, da je vodil partizanske minerje na rušenje proge Pivka - Reka. Zato je »Očalin« kruto spremenil svoj odnos do njega in žene. Najprej je ženo, ko ga je prišla prosit, naj ji dovoli obiskati moža, zgrabil in jo brutalno vrgel po stopnicah. Nato pa je Poldeta obvestil, da ne more več računati na morebitno izpustitev iz zapora. Na Poldetovo vprašanje mu je »Očali-nov« pomočnik VValther odgovoril, da ga po takšni obtožbi lahko v najboljšem primeru pošljejo v Nemčijo, sicer pa naj pričakuje kaj hujšega. Poldetu je bilo po razgovoru z Maxom jasno, da so »Očalin« in njegovi pajdaši sklenili, da ga ponoči odvedejo za bistriške kasarne in zahrbtno ubijejo, kot so že mnoge. Hkrati je spoznal, da je bilo iluzorno upati v to, da se utegne pri «Očalinu» odkupiti s tem, da mu plača pijačo, saj sta tega vodili bolj v izsiljevanje kot prosjačenje zgolj njegova pijanska sla in nenasitna požrešnost. In ko se je streznil, se je »Očalin« najbrž zavedel, da bi mu u-tegnila prav ta požrešnost škodovati v karieri, zato je bi- Polde si je leta 1958 privoščil tudi obisk ZDA lo treba odstraniti žrtev kot nevaren dokaz in prav zato se je zatekel k najbolj podli odločitvi, ki je bila v nacističnem policijskem, zlasti gestapovskem sistemu dela široko uveljavljena. Vendar je v tem črnogledem razmišljanju in pričakovanju najhujšega Poldeta presenetilo, da je minil cel teden, nastopil je torej začetek novembra, ne da bi se kaj posebnega zgodilo. Toda 2. in 3. novembra 1944 je prispel v Ilirsko Bistrico pod poveljstvom kapetana Milana Markoviča 4. polk 1. Srbskega prostovoljskega korpusa z okoli 1200 nedičevci, medtem ko je bil že od julija v okolici tako imenovani Jevdjevičev četniški Kraški odred. Nekaj dni po prihodu nedičevcev so se Nemci in četniki v gozdu Dletvo med hajko za partizani medsebojno spopadli in obe strani sta pretrpeli izgube. DIRKA ZA PRIHRANEK d AWian° di šemi di ntf's koruzno olje barbi semensko olje grah valfrutta sardine amore v olivnem olju 125 g lir olupljeni paradižniki horizon 800 g lir meso manzotin 145 g lir 3 velike klobase wiirstel 270 g nr tun carlos primero namizni sir scaldaferro 900 g «r v vrečki 380 g lir mulino bianco kava caramba v pločevinki 1 kg lir vino iz Toskane belo-črno steklenica 188 cl lir ferrarelle gamma za pralni stroj whisky j. & b 7IUKSKI DNEVNIK 5 ŠPORT ŠPORT ŠPORT 16. maja 1980 I^SARSTVO PREDETAPA «GIRA» rva roza majica za Moserja "favoriti na vrhu lestvice - Skromen zaostanek Knudsna in Hinaulta It: H ~ Napovedi so obve-Itali n* 1 Umovalci, ki so jih 04 Predvečer «Gira» med ja postal Francesco htov » i,..^ ^en glavnih kan- (sta jpT; ■ uvrstili na najboljša %ai AVlCe. Predetape, ki so 0% ®Prav'ili v Genovi na krofe Posameznike, na 7,5 km ^Sovalec JC ** je tudi__PUH PP i oolfU. končno zmago in je ta- roza majico- < lan; 8e Je torej začel podobno %i l^eocah, le da tedanji lehne .ig" Moserju ni prinesel 4” 6” 18” 22” 24” 25" 28” 29” 31” 32” 34” 35” 35” 36” 37” 37” 38” 39” 40” ; De !“■) 'SS; \ fes /fe bo j. etapa bo merila 123 % v Imp^TK)ValCe Privedla iz ■i i &^.nem teniškem turnir-7 J.60 AJpv9 lf v drugem kolu Av- ' nder Premagal Jugo- vi® s 4:6, 6:2* 6:3. Ita-V ^ • Z,7 80 igrali takole: 0-> LjNS^Pl 6:4- 6:4, Panat- 1 • RaffČvR) 6:4, 6:2’ Ber' / . n?ffaitjn (Fr.) 6:3, 7:5, (Urug.) 6:4, 6:3. er (Avstral.) 6:2, 6:2. qi j *» * u»wlaviJa in Italija & ................ bodo tf .3ug°slavija. »Azzur- y kriti^nes^najprej Pomerili s Špa-- k ^ nedelio hoHn iorali mladinskem togomT, Evropskega i H^ga turnirja mladin- IP =........U.JU UEFA, ,. Qanes, se bo udeležilo finlija^ med katerimi bosta 1», £olf®ale bo na sporedu Oe m.;/-®-, finale za prvo Cl^ne «1,pa dan kasneje. kupme bodo tako se- ^d&asga- Ital'Ja' Nor- • Bolgarija, NDR, Ni- sl'()VENSKO ^'-ANINSKo društvo T K s 'i v* iu6,!? v nedeljo, 18. E °kviru ŠPORTNE v režijo tr£iu^en otrokom slo-Ctr°kom ,Skl,h. osnovnih šol dju^ga vrtnadnjega letnika o-L ^adinvi.a' klet bodo vo- 5? Plani ai vodnil,i ■-1'" e'- ^lani SPDT. bo ob jo ^ vdk ŽelezniškeP Po- W°b 6. n.,- laka proti Reziji V kolodvA P°vratek na tr-19.38 r Pa ie Predvi-Ski nJ®. bodo šSuoJS.šjiaffiu.rS nri^ bs), kjer bodo na v Zehe ”eaia> vsi deležni ‘Paštašute*. zozemska, Francija. SKUPINA C: Romunija, Finska, Poljska, ZRN. SKUPINA D: Sev. Irska, Anglija, Jugoslavija, Portugalska. «anglo V finalu italijanskega* turnirja Zmaga Triestine V finalu anglo-italijanskega nogometnega turnirja je sinoči Triestina po streljanju enajstmetrovk premagala angleško moštvo Sutton z rezultatom 5:4, potem ko se je srečanje po regularnem času in podaljških končalo neodločeno 0:0. Številne aretacije med navijači Arsenala BRUSELJ — Angleški navijači, ki so dopotovali v Bruselj na finalno nogometno srečanje med Arse-nalom in Valencio v pokalu pokalnih prvakov, se tudi tokrat niso posebno izkazali: številne aretacije, pretepi, poškodovani lokali so pričali, kod so se ustavljali. Policija pa je sprejela izredno ostre varnostne u-krepe, da ne bi prišlo do opustošenja kot pred tremi leti, ko je v Bruslju gostoval londonski klub West Ham. V tem je v dobršni meri tudi uspela, po tekmi pa se ji ni bilo treba posebno naprezati, saj je s porazom angleškega moštva precej splahnelo tudi prvotno navdušenje in volja do prekomer- Y>r- rrr-f pneo' AVTOMOBILIZEM V MONTU CAPIU Pironi najhitrejši na poskusnih vožnjah MONTE CARLO — Francoz Di-dier Pironi je na ligieru dosegel najboljši čas v prvem dnevu poskusnih voženj za Veliko nagrado Monte Carla, ki bo na sporedu v nedeljo, kot 6. dirka za svetovno prvenstvo. Progo je prevozil s poprečno hitrostjo 133,497 km na uro. Tekmovanje je precej oviralo deževno vreme. Lestvica je bila taka: Pironi (Fr.) ligier 1’45”053 Villeneuve (Kan.) ferrari 1’46”224 Jones (Avsl) williams 1’47”126 vvilliams 1’47”456 Scheckter (JAF) ferrari 1’47”456 Piauet (Bra.) brabham 1’47”541 Daly (Irs.) tyrrel 1'46”788 8. Laffite (Fr.) ligier r 1’47”919 9. Watson (Irs.-)-mc-laren 1’48”114 10. Depailler (Fr.) alfa romeo 11. Andretti (ZDA) lotus 12. Jarier (Fr.) tyrrel 13. Amoux (Fr.) rensuH (0:2), Ferfolja (0:2), Civardi 2, Per-tot 2. SODNIKA: Comuzzi in Zanne. Pet osebnih napak: Pieri, Korošec, Civardi, Ferfolja, Možina, Lokar, Pertot in Kovačič. V prvem kolu «Tumirja Dorneni-cheliis so borovci visoko izgubili z mečno Ginnastico. Tekma je bila lepa le v prvi četrtini tekme, ko sta si bili ekipi bolj ali manj enakovredni. Čeprav so bili «plavi» skoraj vsi leto mlajši, so prikazali precej dobro skupinsko igro v napadu. Naša ekipa je stopila na igrišče z devetimi igralci, končala pa jo je z enim samim. V naslednjem kolu turnirja, ki ga je priredil CAMB, bodo borovci i-grali proti Servolani. Max KOŠARKA Tudi Italijanke na Ol Na kvalifikacijskem predolimpijskem ženskem košarkarskem turnirju v Varni se je poleg Jugoslavije, ZDA, Bolgarije in Kube uvrstila na moskovske igre tudi Italija. V zadnji tekmi je Italija namreč premagala Madžarsko s 60:53 (36:25). KOLESARSTVO MEDNARODNA DIRKA «ALPE-ADRIA* Polončič zmagal v Velenju Po drugi etapi je v vodstvo prešel vzhodni Nemec Herdog, Polončič pa je četrti Vzhodni Nemec Herdog bo danes na startu tretje etape nosil rumeno majico, ki si jo je predvčerajšnjim priboril italijanski predstavnik Gaz-zola iz Trevisa. Včerajšnja etapa s startom in ciljem v Velenju, ki se je odvijala okrog Pohorja, je bila izredno naporna, tako zaradi dolžine kot proga sama, ki je imela celo vrsto kratkih zato pa trdih vzponov, ki so odločali o končni uvrstitvi. V prvih 100 kilometrih dirke je prišlo do cele vrste poskusov pobega, predvsem s strani slovenskih kolesarjev, ki so hoteli popraviti slab vtis iz prvega dne. Med najaktivnejšimi so bili prav člani prve slovenske ekipe, do odločilnega napada pa je prišlo po letečem cilju v Mariboru, ko sta ušla Ljubljančana Vinko Polončič in Bruno Bulič iz Pulja, ki sta si kmalu nabrala dve minuti naskoka. Med njima in glavnino, v kateri je ostal tudi rumena majica Gazzola, je vozila skupina desetih kolesarjev (dva Čehoslovaka, trije vzhodni Nemci, dva predstavnika ekipe Brescia, eden iz ekipe Abruzzi, dva Slovenija, eden Sava Rog), med ka- ';T . ............. ....■. ... ■ ..../: .. .... 1. 2. 5. 6. 7. 1’48”410 1'48”419 l*48”585 1’48”597 MINIBASKET TURNIR DOMENICHELLI SGT - Bor 89:29 BOR: Lokar 8, Možina, Kovačič 4, Žetko, Pieri 3 (1:2), Korošec 10, Italijan Francesco Moser na odru zmagovalcev po uspehu na včerajšnji predetapi kolesarske dirke «Giro dTtalia* (Foto AP) terimi so bili vsi najboljši. Ubežnika sta odlično vozila, klubski tovariši pa so jih dobro krili. Tako sta složno prispela do cilja v Velenju, kjer je bil Polončič za kakih dvajset metrov hitrejši. Zasledovalci so prispeli na cilj po treh minutah, glavnina pa je imela skoraj 5 minut zamude. Danes bo na sporedu tretja etapa od Velenja do gradu Bogenšperk pft Litiji dolga 97 kilometrov, s startom ob 9. uri. Popoldne ob 18. uri pa bo v Ljubljani na sporedu kriterijska dirka po mestnih ulicah na razdalji 25 kilometrov, ki pa ne velja za skupno lestvico. Vrstni red včerajšnje druge etape: 1. Polončič (Slovenija), ki je 153 kilometrov dolgo progo prevozil v 4.13’2” s poprečno hitrostjo 41,27 km na uro 2. Bulič (Siporex) isti čas 3. Tunta (Mer Bratislava) 4.16’ 4. Zanoškar (Slovenija) 5. Pečnik (Sava Rog) 6. Bor.etti (Abruzzo) 7. Smegdalena (NDR) 8. Duši (Brescia) 9. Udovič (Slovenija) 10. Herdog (NDR) SKUPNA LESTVICA 1. Herdog (NDR) 7.35’41” 2. Velitz (ČSSR) isti čas 3. Testolin (Brescia) isti čas 4. Polončič (Slovenija) 7.36'3” 5. Bulič (Siporex) 7.36’34” Sledijo z istim časom Gazzola (Trevigiani), čereban (Češkoslovaška) in Tanarissa (Brescia) 7.37'36”. R. Pečar NOGOMET POKAL KRAŠKE PLANOTE Kraševci bi zaslužili vsaj delitev točk Opicina - Kras 1:0 OPICINA: Sarti, Gaeta, Gerzil, Di Stazio, Križman, Giovanini (1. min. d.p. Stradi), Babuder, Manzon, Pri-vileggi, Venier, Verch. KRAS: Kapun, D. Škabar, Klun, Terčon, Germani, Dilič, Villalta, M. Milič (v 13. min. d.p. Blažina), Ra-seni (v 1. min. d.p. Colja), Pahor, L. Milič, 12 Bogateč. STRELEC: Stradi v 42. min. d.p. SODNIK: Maestron. V otvoritveni tekmi za »Pokal Kraške planote* je v sredo zvečer enajsterica domače Opicine nazaslu-ženo premagala Kras s tesnim 1:0. Čeprav ib naši fantje zapustili'igrišče poraženi, so povsem nadkrilili domače nogometaše in so upravičeno dokazali, da je njihov prestop v višjo ligo povsem zaslužen. Skoraj skozi vso tekmo so bili boljši od nasprotnika. Večkrat so spravili na kolena opensko obrambo. Z edinim strelom v vrata (in še to posrečenim ter s pomočjo burje) je Opicina odnesel z igrišča obe točki. Krašovci so bili boljši od nasprotnika v vseh elementih igre. Domačini so se lahko kosali z «rdeče-belimi» le na sredini igrišča. Potek igre je motila burja, ki je v prvem pol- času pihala v korist gostov. V prvi minuti srečanja bi prav lahko Kraševci povedli, ko se je lep strel Villalte odbil od prečke, odbite žoge pa niso znali izkoristiti. Zelo lepa priložnost se je ponudila Raseniju v 12. min., ko ni znal izkoristiti predložka L. Miliča z desne. Črn dan je imel tokrat Raseni, ki ni znal preusmeriti v mrežo nekaj ugodnih podaj. V 30. min. bi levo krilo Krasa skoraj presenetilo poprečnega Sardija, saj je njegov strel z glavo iz neposredne bližine skončal le za kak centimeter mimo vrat. V zadnjih minutah polčasa je po neustavljivem prodoru Škabarja po desni, Raseni spet zgrešil cilj. Po odmoru so Kraševci pritisnili, čeprav jim burja ni bila naklonjena. V 10. min. pa je moral Kapun resno poseči, da je prestrgel nevarna strela Veniera in Stradija. Kot se pogostoma dogodi so domačini povedli tik pred koncem tekme s Stradijem, ko je njegov pred-ložek v kazenski prostor skončal za hrbtom nekrivega Kapuna. Ostalo je premalo časa, da bi naši nogometaši prišli do več kot zasluženega remija. S.Z. NAMIZNI TENIS NA DRŽAVNEM PRVENSTVU V Parmi bo nastopilo pet Krasovih deklet Med drugokategornicami bodo igrale D. Blazina, V. in S. Doljak ter D. Sedmak, med prvokategornicami pa S. Milič Danes zjutraj ob 9. uri se v Parmi prične državno namiznoteniško prvenstvo druge kategorije, v soboto in nedeljo pa bodo stopili za zeleno mizo še prvokategorniki in prvokategornice. Med drugokategornicami bodo nastopila tudi štiri dekleta ŠK Kras. Dragica Blažina in Vesna Doljak imata avtomatično pravico do nastopa, Sonja Doljak in Damjana Sedmak pa sta se kvalificirali z o-dličnim uspehom na nedavnem prvenstvu tretjekategomic v Neaplju. V ženskih dvojicah se bo Kras predstavil s paroma Blažina - V. Doljak in S. Doljak . Sedmak, v mešanih dvojicah pa so se kvalificirale Blažina - Coceani, S. Doljak . Salta-rini in V. Doljak - Agarinis. Konkurenca je zelo ostra in kakovostna, zato si v Krasovem taboru nihče ne dela velikih iluzij. Med posameznicami bi že premostitev prvega kola predstavljala lep uspeh, v ženskih dvojicah so možnosti nekoliko večje, vendar pa ni realno pričakovati kake uvrstitve v ožji krog najboljših; Vendar pa so nas mlade Kraspvke že večkrat prijetno presenetile in ne preostane nam drugega kot upanje, da bo tudi tokrat tako. Med prvokategornicami bo Kraso-ve barve branila edinole državna prvakinja Sonja Milič. Njene ambicije in možnosti bomo podrobneje analizirali jutri. B. S. KOŠARKA Koledar naraščajniškega turnirja ŠD Kontovel Ponedeljek, 19.5. 19.00: Mer Milje - Kraški zidar 20.30: Bor - Kontovel Ponedeljek, 26.5. 19.00: Bor - Inter Milje 20.30: Kraški zidar - Kontovel Ponedeljek, 2.6. 19.00: Kraški zidar - Bor 20.30: Inter Milje - Kontovel ATLETIKA NA MLADINSKIH IGRAH V GORICI Zaključena pokrajinska prvenstva Naši dijaki so dosegli nekaj zadovoljivih uvrstitev Prejšnji teden so se v Gorici zaključila pokrajinska prvenstva v atletiki v okviru mladinskih iger. Tekmovanj so se udeležili tudi dijaki nižje srednje šole »Ivan Trinko* ter slovenskih višjih srednjih šol. Poglejmo rezultate: NIŽJEŠOLCI Tek na 2.000 m 1. Stefano Balbinot (SŠ »Perco* - Ločnik) 19. Marko Zavadlav (Trinko) Skok v višino 1. Mauro Bregant (Perco - Ločnik) 15. Benedikt Košič (Trinko) Tek na 80 m 1. Luca Sartori (Del Torre - Romans) 10. David Grinover (Trinko) Skok v daljino 1. Roberto Parmisan (Alighieri - Pieris) 19. Simon Špacapan (Trinko) 25. Andrej Vogrič (Trinko) Met krogle Andrea Raimondi (Locchi - GO) Klavdij PeVsson (Trinko) Štafeta 4x100 m SŠ »Pascoli* (Krmin) SŠ »Trinko* (Grinover, Košič, Pelessan, Zavadlav) Ekipna lestvica SŠ »Pascoli* (Krmin) SŠ »Trinko* NIŽJEŠOLKE Tek na 80 m Raffaela Ballaben (Gradišče) nillllIftMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIItlllinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllinillllllMIIIIIIIIIIIIIIirillllllllllllllllllllinilllIMftIIIIIIIIIIIHIIIIIllllllllIMMIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllUllltllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliimiiiiiiiiii ATLETIKA V VIDMU Danes dvojna srečanje Italija - Jugoslavija V italijanski reprezentanci bo nastopila tudi Borova članica Irena Tavčar Z začetkom ob 16. uri se bo danes na videmskem stadionu »Friuli* začel dvojni ženski atletski dvoboj med ženskimi vrstama Italije in Jugoslavije. Nastopali bosta članski vrsti in ekipi, sestavljeni iz atle tinj do 21. leta starosti. Istočasno bo to tudi prva atletska prireditev na novem stadionu v Vidmu. V dvojnem dvoboju izgledajo italijanska dekleta zanesljive favoritinje in v nekaterih panogah celo pričakujejo dobre rezultate. »Zvezda* srečanja bo svetovna rekorderka Sara Simeoni, ob njej pa tudi nekatere metalke in tekačice, ki bodo star-tale na dosežke, ki bi jim zagotavljale nastop na olimpijskih igrah. Isto velja, seveda, tudi za Jugoslovanke, ki pa lahko upajo na tak uspeh v manjšem številu. Posebno važen bo nastop za Novogoričanko Lidijo Benedetič, ki bo v višini naskakovala letvico nad 185 cm. V mlajši italijanski vrsti bo zastopana tudi domača atletika z Ire- šesterka no Tavčar. Za borovo atletinjo bo to prvi nastop po enoletnem premoru delovanja z državnim dresom. Na obisk tekmovanja se odpravlja tudi večja skupina borovih atletinj in atletov. V sredo popoldne je Bor priredil na Kolonji drugo mini tekmovanje v metih. Zaradi burje in mrzlega vremena so bili rezultati nekoliKO pod pričakovanji, čeprav je bila u-deležba res dobra, predvsem pri naraščajnicah. Boljše rezultate so dosegli Gabrijel Sedmak v metu kopja, Emil Sedmak v metu diska ter Tanja Furlan in Mira Hrovatin v metu kopja. IZIDI: Kopje naraščajnice: 1. Tanja Furlan (Bor) 27,12 m; 4. Mira Hrovatin (Bor) 19,42 m; 7. Karmen Menegatti (Bor) 16,26 m. Kopje naraščajniki: 1. Gorazd Pučnik (Bor) 41,46 m. Kopje mladinci: 1. Gabrijel Sedmak (Bor) 45,72 m Krogla naraščajnice: 1. Karmen Menegatti (Bor) 9,08 m; 5. Tanja Furlan (Bor) 8,16 m; 9. Tanja Starc (Bor) 7,10 m; 12. Mira Hrovatin (Bor) 6,55 m. Krogla mladinci: 1. Sergi (CUS) 11.12 m. Kladivo naraščajniki: 1. Gorazd Pučnik (Bor) 26,14 m. Kladivo: 1. Igor Bigatton (Bor) 46.12 m; 3. Emil Sedmak (Bor) 42,04 m; 6. David Blažina (Bor) 36,60 m. Disk naraščajnice: 1. Tommasini (SGT) 25,82 m; 6. Karmen Menegatti (Bor) 20,68 m. Disk članice: 1. Prezzi (CUS) 32,82 metra. Disk narašča miki: 1. Ruzzier (S. Giacomo) 30,30 m. Disk: 1. Emil Sedmak (Bor) 36,18 m; 2. David Blažina (Bor) 33,4? metra. KB ODBOJKA TEDENSKI PREGLED Tri zmage in štirje porazi Tak je bil izkupiček naših šesterk v preteklem kolu raznih prvenstev Preteklo kolo je bilo za naše še-sterke še kar uspešno. V sedmih tekmah so tri ekipe zmagale, štiri pa so morale izkupiček prepustiti nasprotnikom. 1. ŽENSKA DIVIZIJA V tej konkurenci je bilo odigrano 18. kolo. Od treh naših zastopnikov sta zmagala Kontovel in Sloga, Breg pa je tokrat klonil. Odbojkarice Sloge niso imele posebnih težav z Donatellom. Veliko težjo nalogo je to pot imel Kontovel s Celimo. Zastoonice Brega se niso uspele oddolžiti Intrepidi za poraz v dolinski občinski telovadnici. IZIDI 18. KOLA Celinia - Kontovel 2:3 Slosra - Donatello 3:0 CUS - S. Luigi 3:2 Julia - PAV Videm 3:0 Virtus - Prata 0:3 Intrepida - Breg 1:3 LESTVICA Prata 32, PAV Videm 30, Kontovel 28, CUS Trst 24, Sloga 22. S. Luigi 18, Celinia 16, Breg 12, Julia in Virtus 10, Intreipida 8, Donatello 6. PRIHODNJE (19.) KOLO Mrepida - Virtus, Prata - Julia, PAV Videm - CUS, S. Luigi - Sloga. Donatello - Celinia, Breg - Kontovel. 1. MOŠKA DIVIZIJA Naš edini zastopnik v tej ligi — 01ympia iz Gorice — je moral drugič zaporedoma poražen z igrišča. Škoda, ker so se nekateri tekmeci spet oddaljili za dve točki (Libertas iz Turjaka in Libertas Sacile). Na vrhu je vse že povsem jasno. V mestnem derbiju je CUS premagal tudi Inter. IZIDI 18. KOLA Mer - CUS 2:3 AGI Gorica - Torriana Gradišče 3:1 Lib. Turjak - Ric. Reanese 3:0 Metallurgica - 01ympia 3:2 Vivil - Libertas Sacile 2:3 Ginnastica Spilimbergo * Pallavolo Tržič 3:0 LESTVICA CUS Trst 36, Inter 30, Ricreatorio Reanese 26, Vivil 20, Ginnastica Spilimbergo, Metallurgica in Liber-t«s Turjak 18, Libertas Sacile 16. | Glympia Gorica in AGI Gorica 10. Pallavolo Tržič 8, Torriana Gradišče 4. (01ympia in Libertas Sacile sta igrala tekmo manj), PRIHODNJE (19.) KOLO Ginnastica Spilimbergo - Vivil, Libertas Sacile - Metallurgica, O-lympia Gorica - Libertas Turjak, Ricreatorio Reanese - AGI Gorica, Torriana Gradišče - Inter. Pallavolo Tržič - CUS. 2. MOŠKA DIVIZIJA Kot izgleda so odbojkarji Doma in Juventine zašli v krizo. Samo tako si lahko razložimo dva zaporedna spodrsljaja slovenskih šesterk, celo brez osvojenega niza. Do-movci so naleteli v Volleyu iz našega mesta na premočnega nasprotnika pa tudi njihova igra sicer ni bila najboljša. Juventini pa lahko rečemo, da je vsak nasprotnik nevaren in podcenjevanje še toliko bolj. IZIDI 15. KOLA Rozzol - Mrepida 1:3 Juventina - Pro Cervignano 0:3 Volley Trst - Dom Gorica 3:0 Lib. Gorica - Volley Gradež 3:0 Libertas Krmin - Solaris 1:3 LESTVICA Mrepida 26, Libertas Gorica 24, Volley Trst, Rozzol in Dom Gorica 20, Solaris Trst 16, Juventina Štan-drež 10, Pro Cervignano 8, Libertas Krmin 6, Volley Gradež 0. PRIHODNJE (16.) KOLO Libertas Krmin - Libertas Gorica, Volley Gradež - Volley Trst, Dom -Juventina, Pro Cervignano - Rozzol, Solaris Trst - Intrepida. 2. ŽENSKA DIVIZIJA Po dveh zaporednih spodrsljajih so zastopnice Bora pospravile deveti par točk. Velika želja po uspehu je pripomogla, da je bila igra to pot veliko bolj zanesljiva kot v preteklih dveh nastopih. Po drugi strani pa Julia ni tako dobra, da bi lahko presenetila borovke, čeprav so še dokaj mlade in neizkušene. Na vrhu lestvice sta Libertas Gorica in Vivil, Volley Trst in Bor pa delita tretje mesto, s štirimi točkami manj. IZIDI 14. KOLA OMA Trst = Volley Trst 0:3 0:3 2:3 3:1 Lucinico - Libertas Gorica Solaris - Vivil Bor - Julia LESTVICA Libertas Gorica in Vivil 22, Bor in Volley Trst 18, OMA in Solaris 12, Inter in Julia 6, Lucinico 4. PRIHODNJE (15.) KOLO Inter Solaris, Vivil - Lucinico, Libertas Gorica - OMA, Julia - Vol-ley Trst. G. F. OBVESTILO Atletska sekcija ŠZ Bor obvešča, da bo odhod na izlet v Videm danes ob 14.30 s Trga 0-berdan. 8. Nada Devetak (Trinko) 13. Barbara Sošol (Trinko) 30. Valentina Jarc (Trinko) Skok v višino 1. Roberta Calligaris (Virgilio - GO) 4. Erika Mažgon (Trinko) Skok v daljino 1. Nadja Drufovka (Virgilio - GO) 7. Silvana Marušič (Trinko) 27. Erika Tabaj (Trinko) J2. Luisa Gergolet (Trinko) Met krogle 1. Maura Jelen (Aligieri - Pieris) 17. Maria Bertolini (Trinko) 23. Karmen Kocjančič (Trinko) 24. Manuela Komic (Trinko) Štafeta 4x100 m 1. SŠ »Ascoli* (Gorica) 4. SŠ »Trinko* (Devetak, Mažgon, Jarc, Sošol) Ekipna lestvica 1. SŠ »Virgilio* (Gorica) 5. SŠ »Trinko* VIŠJEŠCLCl (I. kategorija) Skok v daljino Giorgio Riavis (Abruzzi - GO) Angel Makič (Trgovska) Met krogle Paolo Ncvelli (Arto - Gorica) Andrej Marušič (Trgovska) VIŠJEŠOLKE (I. kategorija) Tek na 100 m Marina Padovan (UGG) Emanuela Klanjšček (licej Trubar) Sara Hoban (lic. Trubar) Elizabeta Maraž (lic. Trubar) Tek na 300 m Paola Musina (Fermi - Gorica) Patricija Radetič (lic. Trubar) Skok v višino Enrica Blasutig (Abruzzi - GO) Irena Ferlat in Katja Antoni (lic. Trubar) Skok v daljino 1. Silvia Antcnini (Slataper - GO) 19. Nadja Cotič (lic. Trubar) 20. Vida Pintar (lic. Trubar) Štafeta 4x100 m 1. VŠ «Fermi» (Gorica) 6. KL «Trubar» (K. Antoni, C. Antoni. Orzan, Hoban) VIŠJEŠOLCI (II. kategorija) Skok v daljino 1. Maurizio Margarit (Geom. - GO) 4. Martin Srebemič (lic. Trubar) 20. Herman Cantelli (lic. Trubar) Tek na 1.500 m 1. Massimo Signore (Abruzzi - GO) 9. Edi Gergolet (lic. Trubar) VIŠJEŠOLKE (II. kategorija) Tek na 100 m 1. Sonja Drufovka (Dante - GO) 5. Nadja Tomšič (lic. Trubar) 10. Vera Lutman (lic. Trubar) 1. 5. 1. 10. 1. 16. 18. 19. 1. '7. 1. 12. Tek na 400 m 1. Maria Chionchio (Fermi - GO) 7. Ana Višini (lic. Trubar) 8. Mirjam Kovic (lic. Trubar) Skok v daljino 1. Giuliana Culot (Fermi - GO) 7. Daria Žago (lic. Trubar) 15. Tanja Sokol (lic. Trubar) Met krogle 1. Barbara Ciampa (Abruzzi - GO) 5. Tatjana Košič (lic. Trubar) 8. Adrijana Maraž (lic. Trubar) Štafeta 4x100 m L VŠ «Fermi» (Gorica) 8. «Trubar» (Tomšič, Lutman, Višini, Maraž) (Drl ROKOMET Clvidin TS — Fondi 39:18 (18:6) CiyEDINi Brandolin, Scalamera, Silirtl 3, POlese, Pischianz 12, Pel-legrini, Andreasich 7, Pisani 1, Ge-rebizza~’5,' Scropetta 5, Calcina 5, Bozzola 3. SODNIKI: Fanizzi, Covaciano in Burracino. Italijansko rokometno prvenstvo se bo zaključilo v nedeljo v Rove-retu: Cividin in Volani sta prva na lestvici in bosta na igrišču v Ro-veretu skušala osvojiti prvenstvo. Obe ekipi sta v odlični formi, premagali sta v zadnlih kolih z lahkoto vse nasprotnike in pravega favorita ni. Tržačani so individualno trinoga boljši kot nasprotniki, ki pa so v takih tekmah zelo nervozni. Tudi nedeljska tekma je bila dokaz premoči Cividina. Čeprav brez Jugoslovana Petroviča (ki je počival) so italijanski prvaki brez težav premagali Fondi. Tako v obrambi, kot v napadu so «zeleno - plavi* igrali precej dobro in le v zadnjih trenut-. kih igre so malo popustili. Vsi so se izkazali in tudi rezervna vratarja Brandolin in Scalamera sta odlično branila. Tudi letos bo šlo veliko število navijačev Cividina v Rovereto., Predvideva se zanimiva, a živčna tek-, ma, važno vlogo bosta odigrala tudi sodnika. IZIDI Fabbri - Scaffati 23:16 Cividin - Fondi 39:18 Eldec . Eval 31:17 .! Volani - Loaker 26:17 Tacca - Banco RQma 22:21 Forst - Terano 26:22 Mercuri - Agora 22:18 LESTVICA Cividin TS, Volani Rovereto 39. Agora Rimini 35, Čampo del Red Teramo 29, Banco Roma 26, Forst Prixian in Tacca Varese 24, Loa-cher Bočen 17, Eldek Rim 16. Fab-bri Rimini, Mercuri Bologna 15, Scaffati 8, Fondi 4, Eval Firence 1. MAX • «v.. . L->iv... .SRv*?.. SPDT je v okviru športne šole Trst pred kratkim priredilo Izlet v Živčevo dolino tudi za predšolske otroke. Podoben izlet bo za predšolske otroke in njihove starše na sporedu tudi v nedeljo, 1. junija. Na sliki: mladi izletniki v Živčevi dolini, skupno s svojo voditeljico Loredano Kralj. lllllg Sp liili . ’ ..m*-*»* Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST. Ul Montecchl 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnino Mesečno 5.000 lir — vnaprel plačana celotna 60.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir, za naročnike brezplačno revija »DAN». V SFRJ številka 4,50 din, ob nedeljah 5,00 din, za zasebnike mesečno 65.00, letno 650.00 din, za organizacije in podjetia mesečno 80.00, letno 800,00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 »ADIT* Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 22.600 lir. 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi DZS • 61000 Ljubit®* 1 st., vlš. 43 IjJ Finančni 800. legalni 700. osmrtnice 300, s® — nr bese® . Juli|SJ* Stran 6 Ob praznikih: povišek 20% IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanijo - ^| krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drug1 v Italiji pri SPI. H 16. maja 1980 Odgovorni urednik Gorazd Vesel fzdaja | in tiska I zn- I Trst Član itaHii«** zvere 4m°P{5!I 2aloinikov I® i NOVINARSTVO MED NARODNOOSVOBODILNO VOJNO IN DANES Razumeti današnjo stvarnost Razgovor z Vido Tomšičevo, referentko na L zborovanju slovenskih partizanskih novinarjev maja 1944, za ljubljansko RTV LJUBLJANA — 5. in 6. maja 1944 je bila na osvobojenem ozemlju v Metliki prva slovenska novinarska konferenca. Na njej se je zbralo okrog 100 novinarjev, grafikov in drugih delavcev, ki so s peresom ali živo besedo propagirali narodnoosvobodilni boj, razpravljali o nalogah novinarjev, o vsebini časnikov, njihovem slogu, jeziku in tehnični podobi, o dopisništvu, kolportaži in nalogah informacijskih služb. Takrat so zasnovali tudi 1. novinarsko društvo v novi Titovi Jugoslaviji. Uvodni referat na tej prvi konferenci partizanskih novinarjev je imela Vida Tomšič, takrat urednica Ljudske pravice. V spomin na to konferenco se bodo danes zbrali v mali dvorani skupščine SRS v Ljubljani preživeli partizanski novinarji in propagandisti in seveda razpravljali tudi o ovrednotenju novinarstva med NOB za današnji čas. Za to priložnost sta sodelavca RTV Ljubljana in nekdanja partizanska časnikarja Lado Pohar in Marjan Javornik zaprosila Vido Tomšičevo za razgovor iz katerega povzemamo nekatere misli. Na vprašanje, kako bi danes ob obletnici tega zborovanja ocenila mednarodni položaj in naloge novinarjev v današnji situaciji, je Vida Tomšičeva odgovorila med drugim (izhajajoč iz naslova takratnega njenega referata «0 nalogah novinarja v današnji situaciji*) : «čas v katerem smo zborovali, to je maj 1944, za katerega smo verjeli, da bo zadnje leto boja, pa se je potegnilo tja v drugo leto. je bil že čas zaostrovanja svetovne diferenciacije v zavezniškem taboru in seveda zadnjih bitk Hitlerjevega bioka. To je bil čas, ko smo že zelo močno čutili novo zbiranje sil. ki so poskušale znotraj zavezniškega bloka reševati, kar se rešiti da od Hitlerjevega bloka in se zbirati na protinarodnoosvobodilni platformi. Zato je bilo zelo pomembno, da smo na takem zborovanju izostrili pogled na mednarodno situacijo s stališča lastnega narodnoosvobodilnega boja Saj je ta boj posebej za slovenski narod v bratski zvezi narodov Jugoslavije pomenil skrajni napor vseh naših sil za osvoboditev z lastnimi silami... Današnji čas seveda se po zunanjih dogodkih razlikuje od takratnega; danes se borimo v mednarodnem svetu za popolno uve Ijavljenje nauvrščene politike kot izraza skrajnih naporov narodnoosvobodilnih borb. antiimpenali-stičnih, antihegemonističnih borb, za afirmacijo novih odnosov med suverenimi državami in narodi, ki ne sprejemajo blokovske delitve sveta kot svoje stalne usode, ki seveda v končni konsekvenci ne more pripeljati do drugega kot do blokovskega obračunavanja med velikimi, pri čemer po navadi plačujejo ceno mali. Notranje bistvo boja v sedanjem obdobju pa je pravzaprav identično z našim takratnim narodnoosvobodilnim bojem. Razmerja sil so se seveda tako zelo spremenila, da danes, posebej pa po letu 1948, govorimo o novih razmerjih sil, v katerih je pravzaprav že razrešeno osnovno vprašanje ali kapitalizem ali socializem. Zdaj gre pravzaprav za vprašanje kakšen socializem, po kakšni poti, s kakšnimi sredstvi in s kakšnimi odnosi med samostojnimi državami tudi in predvsem med državami, ki so socialistične. Zato je seveda mnogo stavkov iz takratnega mojega referata razumljivih samo v kontekstu takratne situacije, njegovo notranje bisttm pa ostaja. In če sem takrat rekla, da je postal odnos do boja narodov Jugoslavije z vso njegovo mednarodno razsežnostjo kamen preizkušnje, v katerem posamezne države in gibanja razkrivajo svojo naprednost in svo-bodoljubnost, ali pa svojo reakcionarnost, potem bi skoraj tr- dila, da ta stavek lahko izrečem* roda. pravične, ki jih pa pojmujemo kot realnost, za katero vemo, da je ne moremo spreminjati. Meje pa lahko presegamo z zamislijo o odprtosti meja, o pravicah narodnostnih manjšin, da le te dihajo in živijo v kulturnem in narodnostnem smislu s svojo narodno matico. Sedaj to bolj kot nekdaj uvidevajo tudi naši sosedi, da je to prava pot tudi za prijateljstvo med sosednimi državami in narodi, kjer del naših narodov živi kot manjšina. Ideja zedinjene Slovenije je torej ostala v sedanjem svetu pravzaprav odgovor na ne šteto podobnih situacij v vsem svetu. Vsi vemo, da premikanje meja v sodobnem svetu pomeni slej ko prej vojno, če ne veliko, pa lokalno. Menimo, da to ni v najglobljem interesu nikogar, zato smo mnenja, da je Kardeljeva koncepcija, ki jo je predvsem on utemeljil in jo je vsa naša Jugoslavija sprejela, izredno pomembna. To je koncepcija odpiranja meja in preseganja meja s povezovanjem z vsemi narodi, kaj šele z vsemi deli enotnega na- tudi danes. S to razliko, da danes resnično progresivnost merimo z odnosom do vseh osvobodilnih, antikolomalnih, antiimperia-lističnih in antihegemonističnih prizadevanj, skratka do boja vseh svobodoljubnih sil, ki ga izražajo gibanja neuvrščenih in boj za socializem kot svetovni proces.» Na vprašanje, kako bi lahko danes komentirala svoj takratni citat, da bi morala dihati zedinjena Slovenija in spoznanje u-sodne povezanosti vseh narodov Jugoslavije, s katerimi je neločljivo zvezana svobodna bodočnost Slovenije in tako vzgajati novo domovinsko ljubezen v narodu do Titove Jugoslavije, ki pomeni e-nakopravnost in bratstvo narodov Jugoslavije na temeljih prave ljudske demokracije in federativne urednitve države, je Vida Tomšič odgovorila med drugim: »Bili smo tik pred dokončno ureditvijo nove Jugoslavije na federativni osnovi, v kateri smo se pripravljali, da uredimo tudi Slovenijo kot eno od ieh federativnih enot in seveda sanjali, da bomo lahko do kraja ostvarjli misel o zedinjeni Sloveniji v praksi. Zdi se res pomembno opozorilo takratnega časa, saj to so bili prvi meseci po zgodovinskih sklepih AVNOJ, ki je še danes, lahko rečemo, osnova naše ure dilve. predvsem kar se tiče na cionalnega vprašanja, kar se tiče vloge federacije, kar se tiče vloge republik kot federalnih enot v novi Jugoslaviji in obenem izrazu državnosti lastnega naroda. Glede zedinjene Slovenije pa seveda danes govorimo v smislu helsinške listine, saj smo po avstrijski državni pogodbi, londonskem memorandumu in končno osimskih sporazumih začrtali meje, ki jih ne čutimo vedno kot Pri tem velja posebej poudariti vlogo tiska in propagande. Tako danes kot takrat velja poziv, ki sem ga zapisala v referatu, ki je — kot že rečeno — nastajal iz skupne diskusije našega političnega vodstva, o nujnosti smisla za enotnost interesov vsega slovenskega naroda, o nujnosti, da razumemo interese, ki usodno povezujejo vse dele naroda, saj je takrat šlo tudi za povezanost Pri morske in Koroške v naš boj. In prav tako je bilo nujno razumeti interese in probleme drugih na rodov Jugoslavije. Skratka, tudi danes gre za to, da aktivno uveljavljamo zavest in občutek, da gre na vsakem koncu jugoslovanskega prostora, na meji vsakega našega naroda in narodnosti tudi ' za interese vsakega izmed naših narodov, torej tudi slovenskega naroda. Ta naloga ostaja prej ko slej ena od osrednjih novinarskih nalog tudi danes. Pri tem pa je seveda tudi tehnika zelo pomembna, v vojni smo ji pripisovali izredno vlogo. Tudi danes nima manjše, ko gre za slišnost naših radijskih postaj, za pretvornike televizijskega omrežja in podobno. S temi sredstvi naj zagotovimo vsem pripadnikom na šega naroda medsebojno kulturno in izobrazbeno rast že v jeziku samem. Z njihovo pomočjo lahko v znatni meri seznanjamo mlade generacije s skupnim kulturnim bogastvom, jih vzgajamo, da bodo spoštovale vse narode in narodnosti Jugoslavije, spoznavale škodljivost nacionalizma, ki vselej pripelje do zastrupljanja med sebojnega ozračja, v katerem dobi besedo reakcija, ne pa borci za pravice narodov. Ta sredstva naj hkrati služijo za medsebojno spoznavanje s sosedi in z vsemi na rodi sveta.» PROBLEM BEGUNCEV BURI DUHOVE Carterjeve obtožbe kubanskim oblastem Med protikastriste so baje ViiniG tudi kriminalce in umske bolnike WASHINGTON — Ameriški predsednik napoveduje vzpostavitev zračnega ali pomorskega mostu med Kubo in ZDA, če bi predsednik Castro pristal na tako pobudo, ki bi omogočila protikastristom, da zapustijo Kubo. Carter pa je obenem obtožil kubanske oblasti, da so med begunce, ki so v teh dneh zapustili Kubo vrinili 400 nevarnih ' rimi-nalcev in umskih bolnikov, ki so jih vzeli iz zaporov in bolnišnic. «Nikomur ne bomo nikoli dovolili, da bi našo državo spremenil v odlagališče kriminalcev, ki predstavljajo grožnjo za našo družbo,* je izjavil ameriški predsednik in napovedal, da bodo vse take osebe izgnali iz države. Carter je prav tako ukazal obalni straži, naj prepreči zasebnikom nad" lje vanje »pomorskega mosta* med Kubo in Florido. Medtem postaja problem kubanskih beguncev iz dneva v dan bolj pereč. Po zadnjih ocenah se na Floridi nahaja vsaj 40 tisoč kubanskih beguncev, ki povzročajo krajevnim oblastem precejšnje težave. Zadnje ugotovitve, da se med njimi nahajajo tudi nevarni kriminalci, ki so jih kubanske oblasti namenoma izpustile iz zaporoy, so povzročile pravi preplah. Resničnost teh vesti je težko preveriti, saj postajajo begunci izvrstno ameriško propagandno orožje proti Castru, da bi bile lahko tudi izmišljene. Dejstvo pa, da skuša Castro opraviti z vsemi sebi nasprotnimi jn jim omogoča, da zapustijo državo, meče čudno luč tudi na te zadnje vesti. Vsekakor je presenetljivo, da se je kubanska vlada odločila za tak množični beg svojega prebivalstva, ki ga ne more opravičevati s trditvami, da so vsi asocialni elementi in navadna «golazen*. ŠPORTNI PROCES O ILEGALNIH NOGOMETNIH STAV)> ALVARO TRINCA POTRDIL OBTOŽBE NA RAČUN NOGOMETAŠEV IN KLUBOl niiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiii. cije za odprtja blagajn®- ^ in neuspelem ropu so s® naglici oddaljili. Lani na svetu 293 BEOGRAD — Izredno slabo vreme je zajelo velik del Jugoslavije. Mraz, dež in obilne snežne padavi terorističnih aten' ^ VVASHINGTON - Lani,*ti^ svetu izvedenih 293 tc! lAg1j tentatov, med katerimi J ^ o" 7 tih 600 oseb. Te podatk?' J (Ij/ la ameriška tajna sluj®*y p*./ med drugim napoveduj®^ ® njem zaostritev terorist' nosti.