V Ljubljani, dne 1. novembra 1937,
Cena posamezni številki Din 3'—
Leto XIX.
"NAŠ GLAS" Izide vsakega prvega, in petnajstega v mesecu, naročnina za celo leto Din 40'—, za pol leta Din 20'—, za četrt leta Din 10'—. — Za inozem-ssfivo je dodati poštnino.
Oglasi po ceniku. =
Uredništvo! Ljubljana,
Frančiškanska ulica 6/L Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
List za državne nameščence in upokojence
Nevzdržno stanje
Vprašanje odmerjanja pokojnin
Razne pomanjkljivosti, okornost, nestalnost, zlasti pa počasnost naše upravne službe se kažejo v neštevilnih primerih. Sprva po ustanovitvi naše države, ko se je naenkrat združilo toliko ozemelj s tako različnimi upravnimi ustroji, so bile te hibe umljive in tudi odpustljive, danes, po 19 letih skupnega življenja in obstoja države so nepotrebne in škodljive za poedin-ce, še bolj pa za celoto. Čudno je, da navzlic tolikim letom ni bilo mogoče doseči tiste preproste ekspeditivnosti in reda, ki sta prvi pogoj pravilnemu državnemu upravnemu poslovanju. Zlasti se kažejo te kar nerazumljive pomanjkljivosti v upravi, ki ima posla z osebnimi razmerji državnega usluž-benstva. Vsi se spominjamo nerednega izplačevanja pokojnin, ki je bilo popolnoma nepotrebno in se je tudi odpravilo v glavnem z eno samo potezo peresa, spominjamo se čakanja na izplačilo razlik in raznih drugih državnih obveznosti iz prejšnjih let, vendar pa je v tem pogledu najhuje z odmerjanjem pokojnin. Ker to vprašanje boli prav vsakogar izmed nas, saj je že ali bo zadelo slehernega, se pomudimo za danes pri njem.
V našem uradniškem zakonu je vprašanje upokojitve in odmere pokojnine kar vzorno rešeno. Po § 128. uradniškega zakona je jasno in točno predpisano, da se osebna pokojnina odmeri uradoma (torej brez posebne prošnje uslužbenca) z isto odločbo, s katero se uslužbenec upokoji. Če se ie pa to zgodilo z ukazom, se mora Sličina pokojnine odmeriti najkesne-
v 15 dneh. — Določilo je tako ja-
da ne more biti prav nobenega dvo^
določitev službenega časa, ki f'e ,Pr^na za odmero pokojnine, veljajo p0 g 229. u. z. podatki uslužben-skega lista in prilog. — Sleherno in novo zbiranje podatkov ali listin je torej popolnoma nepotrebno, seveda, če je uslužbenski list pravilno in točno izpolnjen in so vsi vpisi opremljeni z listinami. Saj je vendar dolžnost urada, da sam službeno zbere vse podatke, ne pa da jih mora iskati ubogi uslužbenec ali celo njegovi preostali.
Po § 150. u. z. se pa mora izdati odločba o odmeri rodbinske pokojnine najkasneje v enem mesecu od smrti aktivnega ali pa od prijave o smrti upokojenega uslužbenca. — Torej je tudi tu sleherno zavlačevanje izključno in nedopustno, socialno pa še bolj vredno obsojanja, ker že očetova smrt sama povzroči družini silne izdatke, za katere sploh ni kritja.
Navzlic tem nedvoumnim imperativnim določbam pa vemo, da se pogo-stoma odmerjajo in nakazujejo osebne in rodbinske pokojnine z ogromnimi zamudami. Niso redki primeri, kjer čakajo upravičenci po več mesecev, preden dobe izplačane svoje pokojnine. Zlasti v nekaterih strokah so v tem pogledu razmere še prav posebno žalostne. Ni dolgo tega, kar smo objavili članek o obupnem položaju upokojenih železničarjev, a tudi v prosvetni stroki je mnogo upravičenih pritožb.
Kje so razlogi, da odmerjanja in nakazovanja pokojnin ni mogoče pospešiti? Gotovo je, da izvirajo te zakasnitve iz pretirane birokratičnosti, ki jo pa po velikem delu povzroča in tolerira celotni naš upravni sistem, ki zlasti v vseh stvareh, ki se tičejo izplačil iz državne blagajne, temelji na načelu absolutnega nezaupanja.
Da bi se moglo odpomoči temu velikemu nedostatku, ki povzroča ne-
izrekljivo gmotno in socialno škodo prizadetim, je treba predvsem, da se pred vsako upokojitvijo izvrši vse, kar bo omogočilo, da se izda odlok o odmeri pokojnine res hkrati z odločbo o upokojitvi, kakor to predpisuje zakon. Po sedanji praksi se uslužbenci upo-kojajo, ne da bi se prej ukrenilo vsaj najpotrebnejše, da se more izračunati in odmeriti pokojnina. Ker so pogo-stoma uslužbenski listi nepopolni, zahtevajo oblastva premnogokrat šele po izvršeni upokojitvi od upokojencev ali njihovih svojcev iznova spet prav vse listine, ki bi jih državna uprava morala sama imeti. Da se s tem odmera pokojnin zavleče v neskončnost, je jasno. Še bolj pa zavleče poslovanje praksa, da se pošiljajo šele po upokojitvi že izdelane odločbe o odmeri pokojnine naprej v pristanek in pozneje v oceno raznim kontrolnim oiblastvom. Poglavitni razlog za počasno reševanje teh stvari je pa v prestrogo centraliziranem obravnavanju teh poslov, ker ministrstva rešujejo odmerne zadeve celo za najnižje uslužbence sama. S primerno decentralizacijo bi se doseglo znatno izboljšanje, ki ne bi nič škodovalo državni blagajni, saj je predhodna in naknadna kontrola že tako dovolj pogosta in stroga.
Nujno je treba doseči, da se bodo vse pokojninske zadeve na vseh stopnjah obravnavale prvenstveno in z naglico, ki jo zaradi svoje važnosti zaslužijo. V smislu zakona naj se pred vsako upokojitvijo poskrbi za dokončno izdelano odločbo o odmeri pokojnine, ki naj bo tudi že potrjena po glavni kontroli tako, da bo mogoče z ustavitvijo aktivitetnih prejemkov in razrešitvijo uslužbenca istemu s prihodnjim mesecem nakazati že pokojnino. Noben uslužbenec ne sme ostati brez prejemkov niti en mesec. To zahteva uradniški zakon, zahteva pa tudi človečanski ozir do tovariša in njegovega položaja, hkrati pa tudi spoštovanje državne avtoritete. Zato je nepogojno odpraviti dosedanjo prakso, ki v mnogih primerih povzroča večmesečno čakanjema pokojninske prejemke in s tem izroča prizadete obupu in gospodarski propasti in družabni sramoti. Vrhovno načelo naj bo, da se ne sme izdati nobena odločba o upokojitvi, dokler ni vse urejeno za takojšnje nakazilo pokojnine.
Vsi uslužbenci, ki imajo posla s temi stvarmi, zlasti v centralnih uradih, naj se vendar zavedo, da čaka enaka usoda tudi njih in njihove družine. Naj vsaj s kar najhitrejšim uradovanjem skušajo omiliti trdote togega birokratskega sistema, ki nima čuta za stisko državnega uslužbenca in njegove družine. Ponižujoče in človeka nevredne so razmere, v katerih trpe mnogokrat upokojenci, ki začenjajo svojo upokojensko »kariero« z obupnim pomanjkanjem in dolgovi.
Dokler se odmerjanje pokojnin ne bo uredilo in ves postopek pospešil, se ne smemo čuditi, da se premnogi do-služeni uslužbenci ne upajo prositi za upokojitev, saj se upravičeno boje, da bodo vsaj nekaj mesecev ostali prav brez vsega. In kaj pomeni to za človeka, ki živi iz rok v usta in si ni mogel nič prihraniti? Zato vztrajajo še naprej v službi in s tem zapirajo mesta tovarišem za seboj in onemogočajo mladim vstop v državno službo. To dejstvo so grajali na mnogih letošnjih občnih zborih naših strokovnih organizacij.
Ni dvoma, da bi se s primerno uvidevnostjo in z dobro voljo odloču-
jočih moglo to vprašanje brez zadržkov urediti tako, da bo varovan ugled države, zajamčena varnost državne blagajne in zavarovani življenjski pogoji prizadetih uslužbencev. V izplače-
vanju prejemkov mora na vsak način biti kontinuiteta, tako da noben državni uslužbenec tudi po upokojitvi ne ostane brez prejemkov. To se da doseči, to se mora doseči.
Čemu tolikšna razcepljenost
Znano je našim bralcem, da zahtevajo pripadniki posameznih strokovnih panog drž. uslužbencev, da se ločeno zanje ustvari čisto poseben uradniški zakon, slično kakor ga že imajo železničarji. Take zahteve so zadnji čas stavili med drugimi poštni uslužbenci, strojevodje in kurjači, uslužbenci finančne kontrole in še pripadniki mnogih drugih strok.
K temu važnemu načelnemu vprašanju, ali naj se za posamezne stroke državne službe izdajajo posebni, ločeni zakoni, ki bodo po svoje urejali službene razmere nameščencev dotične stroke, ne nameravamo zavzeti zaenkrat nobenega stališča, pač pa prinašamo v prevodu članek, ki ga je pod prednjim naslovom prinesel zagrebški list »Naš Glas« in ki je vreden premisleka. Članek se glasi:
»Znana je povest o očetu, ki je pred smrtjo poklical sinove in jim s prispodobo pokazal moč skupnosti tako, da je najprej vsakemu izmed njih dal prelomiti sveženj paličic, in ko to nobenemu ni uspelo, je sveženj razvezal, nakar je z lahkoto prelomil paličico za paličico. To povest pripovedujejo vselej, kadar kdo hoče poudariti, kolikšna moč je v skupnosti dveh ali več podobnih posameznikov, povezanih z enakimi interesi pri zasledovanju sličnih ciljev. Pripoveduje se zato, ker je v nji spoznanje resnice, do katere pride vsako živo bitje že ob pričetku življenja, bodisi nagonsko bodisi s pomočjo razuma in da se nanjo opo-zore tudi tisti, ki sami še niso prišli do spoznanja temeljne življenjske resnice, ki je ena prvih komponent vsakega življenjskega boja.
Navzlic pozitivni sestavini zlasti človeškega značaja, je v vsakem človeku neki zli duh, ki teži za razdejanjem in se hoče v življenjski borbi naslanjati izključno na posameznika, na njegovo telesno ali umsko silo, pri čemer zavrača vsako ali vsaj važnejše sodelovanje z drugimi podobnimi posamezniki in preprečuje tvorenje večjih ali manjših družabnih organizmov, namenjenih zasledovanju skupnih sličnih interesov. Kadar ta duh zmaga, redoma propade skupnost, dosledno s tem pa tudi propadejo vsi njeni člani z izjemo morebiti posameznih kruto sebičnih poedincev s protičloveškimi pogledi na življenje in svet. Politična in družabna zgodovina nudita mnogo primerov takih pojavov in nasprotujeta mišljenju, da so le-ti postali zakon življenja, ki velja brez konca.
Te misli se nam vsiljujejo vselej, kadar opozujemo stanovsko in organi-zatorno življenje naših javnih nameščencev. Še zmerom, kakor da niso prišli do spoznanja o moči velike in čvrsto povezane skupnosti vseh pri-
padnikov našega stanu. Pravimo: velike skupnosti zato, ker se zdi, da je v njih dozorela misel samo o manjših skupnostih, o manjših organizacijskih enotah, omejenih samo na poedine stroke z ločenimi cilji in oddeljenimi interesi.
Ni še pognala korenin misel o sličnosti interesov vseh oseb, zaposlenih v javni, torej v državni in samoupravni službi, misel, ki bi jih mogla povezati v veliko edinstveno organizacijo. Kakor da trpe od omejenosti pogleda zgolj na lastno stanovsko življenje in so brez prave potrebe zelo zožili svoje socialno obzorje, kolikor se tiče njih in njihovih tovarišev. Ali se more drugače razložiti, da se skoro vsak dan ustanavljajo nove uradniške organizacije, ki rasejo kakor kaki nogometni klubi, ki jim je za postanek in splošno koristno delavnost potrebnih komaj kakih 20 ali 30 ljudi? Ali se more drugače razložiti ekskluzivnost strokovnih združenj, ki od države zahtevajo vse zase, pa se ne brigajo za druge stroke, ki takisto morejo imeti in dejansko tudi imajo svoje posebne interese? Zahtevajo izdanje posebnih zakonov za posamezne stroke, kakor da nismo tudi mi vsi državni ali sploh javni uslužbenci, ki bi takisto imeli v tem primeru pravico do posebnih predpisov s posebnimi dolžnostmi pa tudi s posebnimi pravicami? Kako bo le neki zamotano to uradniško zako-nodajstvo, če bo kakih deset ali morebiti še več posebnih uradniških zakonov, ki so danes vendarle združeni v enem skupnem? Če se za temi partikularnimi težnjami v uradniških vrstah vseh kategorij skrivajo temelji za izboljšanje gmotnega položaja samo nekaterih strok, dvomimo, da bo kaj uspeha. Treba je upoštevati, da bodo sorodne stroke z enakimi kvalifikacijami zahtevale tudi zase iste gmotne dobrine in to popolnoma po pravici. Vprašanje pa je, ali bo naša delodajalka — država mogla iri hotela ugoditi tolikšnim posebnim zahtevam prej, preden bi se pobrigala za vse državne civilne uslužbence.
Taka razcepljenost javnih nameščencev v organizacijskem in socialnem pogledu je torej škodljiva za nas vse in more služiti samo nasprotnim koristim. Zadnji čas je, da se javni nameščenci preorientirajo v ti smeri, da ustanove eno veliko skupno organizacijo za zasledovanje nam vsem skupnih interesov, ki morajo stati iznad interesov posameznih strok in kategorij. Sicer:	Perditio tua ex te,
Israel!«
O tem pomembnem vprašanju bi bilo treba slišati še drugo plat zvona, da bo slika popolna in pravilna. Naj se torej oglasi, kogar ta problem zanima.
Pred zimo
Misli k mednarodnemu dnevu štednje.
Iz »Zadrugar j a«, lepo in zanimivo urejevanega glasila ljubljanske Železničarske nabavljalne zadruge, prinašamo v opombo k dnevu varčevanja naslednji odlomek iz članka, izišlega pod prednjim naslovom. Naj glovori članek!
»Prav v času, ko se vse pripravlja na zimo, dne 31. oktobra vsakega leta, obhajamo mednarodni dan štednje. Ta
dan bi naj bil za nas nekak dan obračuna: pogled nazaj, smotra in bilanca našega dela. Ali smo delali in živeli iz dneva v dan, smo li mislili na bodočnost, se pripravljali na zimo?
Naše misli na dan 31. oktobra pa naj ne bodo uprte samo na neposredno minule mesece: objele naj bi vse naše dosedanje dejanje in ravnanje; vprašanje, ali smo mislili na zimo, ki
je pred nami, naj bi se glasilo: Ali smo vobče naše življenjsko prizadevanje uravnavali tako, da nas ne bo presenetila in našla nepripravljene zima našega življenja, naša starost!
Poglejmo sedaj našega železničarja, kako se je pripravljal za zimo! Ali so njegove njive bile preorane in posejane, ali žanje, kar je sejal?
V Kreditni zadrugi je vse živo. Vlagatelji hodijo po svoje vloge, ki so si jih nabrali med letom. Nabavili si bodo lahko obleke, premoga, ozimnico. Toda niso vsi v tako ugodnem položaju. Mnogo jih je, ki imajo drugačne brige: iščejo porokov, delajo prošnje za posojila. Dobiti ga morajo, sicer bodo prezebovali v nezakurjenih domovih, trpeli raznovrstno pomanjkanje s svojimi družinami.
Kaka razlika med prvimi in drugimi, med tistimi, ki prihajajo po svoje vloge, in tistimi, ki hodijo po posojila! Po neki strani ni razlike. Tem in onim se odtegujejo po računu Kreditne zadruge zneski, po 100, 200 din mesečno. Ali knjižijo se ti zneski različno. Vlagatelju v dobro, na račun prihrankov, posojilojemalcu na račun dolga. Prvemu se pribijejo obresti 4—5 14 % v dobro, drugemu obresti 8 % v breme!
Če ob koncu leta primerjata oba, koliko sta oddala denarja in koliko sta ga prejela, pokaže račun, da je nabral vlagatelj razen vlog, na pr. 1200 din, še 33 din obresti, dočim mora vrniti drugi od prejetih 1200 din še 72 din na obrestih. Prvi je torej prihranil 33 din, drugi izgubil 72 din. Razlika znaša tedaj 105 din. Pri večjih zneskih ali pri daljšem plačevanju, na pr. pri 4000 din v 5 letih, se ta razlika poveča na več kot 2000 din. Neverjetna je skoro ta razlika, ali številke so točne in potrjujejo pregovor, ki pravi: Iz denarja se dela denar, iz dolga pa se dela zopet dolg.
Pomislimo na drug primer. Ako si nabiral denar, moreš kupiti premog za gotovino pri železnici za 195 din. Če ga vzameš pri zadrugi na kredit, moraš plačati zanj 313 din. Razlika znaša pri eni toni 118 din, pri 3 tonah skozi pet let 1770 din.
Vprašamo se sedaj, ali in kako je mogoče, da zapustimo vrste tistih, ki plačujejo obresti, in se pridružimo onim, ki jih prejemajo? To ni vedno tako težko, kakor bi hoteli nekateri trditi. Poglejmo kmeta in njegovo borbo z naravo! Če mu vremenske neprilike decimirajo pridelke, ne sme obupati. Omejiti se mora, varčevati. In ko se mu prihodnje leto sreča in uspeh dela zopet nasmehlja, je rešen skrbi.
Predstavljaj si sedaj ti, da te je zadela bolezen ali kaka druga težja nezgoda, ki ti je naprtila večje neizogibne stroške. Moraš vzeti posojilo, moraš ga pa tudi vračati. Moraš pogrešati 200 din vsak mesec! Če v takih
J. Galsworthy:
SLOVO
Ce se truden sprehajaš pod drevjem, ki nosi še zmeraj nekaj zlatih listov in se s tal dviga duh po rjavem, velem listju in je ves zrak poln prijetnega, presunljivega duha gorečega listja, in pes, ki ti sledi, stopica z nogami po šumečem odmrlem listju, sta bleda, zmerom medlejša sončna svetloba in žalost skoraj preveliki, da bi ju mogel prenesti.
Vse učinkuje kakor utelešenje duha, ki obišče včasih celo najtreznejšo dušo z vprašanjem: Smrt?! In kaj potem?
Tak dan ni odrešitve. Zdi se, da ni vredno zanimati se za svet, ki se ga je že doteknila smrt; skoro nemogoče je celo razlikovati tiste, ki jim je usoda naklonjena, od nesrečnikov. Zakaj če slišiš tisto grozotno šuštenje odmrlega listja, se ti zdi, da sta veselje in žalost, bogastvo in revščina dvojčka. Blede sveče življenja sla botno utripljejo, kakor da samo še čakajo na temo in da ugasnejo.
Tak dan je pogled v nebo človeku najvišja možna tolažba. Čeprav ga tudi občuti kot nekaj strašnega, kar se mu ne bo nikdar odprlo in dalo pogledu prodirati še naprej, dokler ne doseže vrhunca večnosti, je vendar visoko, svobodno, slično nesmrtnosti in je sestavljeno morebiti iz vsega tega duha, ki se dviga iz mrtvih listov in umrlih ljudi.
Tak dan, ko ljubezen kakor utrujen ptič samo narahlo pregiba krila, je prav, da obstaneš in dolgo opazuješ nebo. Po-
primerih moraš, boš zmogel tudi, če ni sličnih nezgod. Zmogel boš vsaj nekaj. Treba je imeti samo nekoliko poguma in volje!
Naša trditev, da more mnogo uslužbencev tudi ob skromnih prejemkih hraniti in skrbeti za bodočnost in slabše čase, je potrjena tudi spričo sledečega preudarka:
Iz statistike, ki jo vodi Kreditna zadruga, je razvidno, da je mnogo postaj in okolišev, ki izkazujejo razveseljivo veliko število vlagateljev iz vseh vrst železničarjev. So pa zopet kraji, kjer so vlagatelji bele vrane. Te neenakomernosti si ne moremo razlagati tako, da bi bili v prvem primeru življenjske prilike tako izredno ugodne, da omogočajo štednjo, dočim jo v drugem ovirajo. Marveč je jasno, da je po naši trditvi štednja tudi v današnjih časih kolikor toliko še mogoča. In še nekaj nas uči statistika. Kjer je mnogo vlagateljev, je to očividen dokaz, da so se v dotičnem okolišu našli zavedni železničarji, ki so svoje tovariše navajali k vlaganju. Morda je to bil načelnik postaje, morda nadzornik proge, morda ta ali drugi nepo-
znani delavec. Naj bi našli mnogo po-snemalcev!
Štednja je znak civilizacije. Čebele smatramo za dovršeno živalsko skupnost, ker zbirajo za zimo; civilizacija človeka se začne z dnem, ko je začel misliti na zimo, na starost, na slabše čase. Kultura se začenja z dobo, ko je začel človek zbirati duhovne dobrine in jih zapuščati svojim naslednikom.
Vsak človek, ki je luč na gori, vsak, ki ima dolžnost vzgajati in voditi, naj se zaveda, da mu nalaga njegov položaj tudi dolžnost, skrbeti za materialni in duhovni blagor stanovskega občestva s tem, da podpira, propagira štednjo povsod in ob vsaki priliki.
Vsak vlagatelj pa naj pridobi še enega. Naj mu pove, kako prijetna je zavest, če ima človek vsaj nekaj prihrankov, da je Kreditna zadruga izplačevala vedno in slehernemu vlagatelju vloge, kadar koli je denar potreboval.
31. oktober, dan štednje, naj ne gre brez sledu mimo vrst naših železničarjev!«
obvezno rimsko kovencijo z dne 6. IV. 1928 določeni in se morajo času primerno valorizirati.
Le za skupine III., II. in L zakona iz 1. 1931. je v tabeli izračunjeno, da bi se staroupokojencem teh skupin prejemki zvišali, ako bi se prevedli na zakon iz 1. 1931, in sicer za 1292 din (III. skupina), 2599 din (II. skupina) in 3155 din (I. skupina).
Skupini II. in I. (ministri) pustimo v stran. Obravnavanja je pa potrebna III. skupina, ki ustreza nekdanjemu VI. plačilnemu razredu (polkovniki, svetniki višjega deželnega — zdaj ape-lacijskega — sodišča, ravnatelji srednjih šol in dr.).
Staroupokojencu se godi očitna krivica. Ostal je v težji prevratni dobi v aktivni službi naše države, ki ga je upokojila kratko pred ur. zak. iz 1. 1923. — S svojim 40 letnim službovanjem ne le da ni nič prihranil, pač pa mnogo zapravil, ker s plačo ni mogel vzdrževati svoje družine.
V	sličnih razmerah živi gotovo še več staroupokojencev spadajočih pod sedanjo III. skupino. Bilo bi pravično, da bi se izboljšanje pokojninskih prejemkov raztegnilo tudi na to skupino. Ker število takih staroupokojencev naravno ni veliko in bodo še ti šli kmalu pod zemljo, državne blagajne ne bi znatno in trajno obremenilo, če bi se tudi njim povišali prejemki.
Naj še pripomnim, da so posebno hudo prizadete vdove staroupokojencev zaradi prenizko določenih draginj-skih doklad.
Takojšna pomoč je neodložljiva
Razočarani železniški upokojenci, invalidi in vdove.
V	draginji, v kateri se nahajamo, so upokojenci pričakovali, da se jim vrnejo tisti prejemki, ki so jim bili v jeseni leta 1935. odvzeti. Življenje je postalo neznosno tudi za tiste, ki so v službi osiveli, vplačevali ves čas v pokojninske sklade zato, da bodo na starost zadostno preskrbljeni, zato so z vso gotovostjo pričakovali izboljšanje.
Staroupokojenci, ki že ves čas moledujejo, da se njihove pokojnine urede na podlagi zlate valute času in cenam življenjskih potrebščin primerno, prav tako željno pričakujejo rešitve.
Staroprovizionisti, upokojeni delavci, ki imajo silno majhno draginj-sko doklado, žive s svojimi prejemki v bedi. Tudi ti nestrpno pričakujejo izboljšanja.
Miloščinarji z družbeno provizijo, sivolasi starčki v visoki starosti, ki so služili pri železnici po 40 in več let, imajo neznatno pokojnino in po dva dinarja draginjske doklade na dan ter
Dr. Jos. Kronvogel, Maribor:
Staroupokojenci
Vlada je izdala uredbo, s katero so se v prav skromni meri zvišali prejemki drž. aktivnih uslužbencev, niso pa bili staroupokojenci deležni nobenega izboljšanja svojih prejemkov, dasi to res zaslužijo.
V	tem oziru je pomembno precej razširjeno mnenje, da bi staroupokojenci prišli na slabše, ako bi se njihovi prejemki prevedli na zakon iz 1. 1931., kar izkazuje zadevna upokojenskim organizacijam razposlana tabela. Po mojem mnenju zaenkrat taka prevedba sploh ne more priti v pretres, ampak le prevedba na prejemke po zakonu iz 1. 1923.
Navedeno mnenje je dalo povod, da se ob zadnjih obravnavah in intervencijah upokojenskih organizacij staroupokojenško vprašanje sploh ni več stavilo na dnevni red. — Ako pa niti upokojenska društva ne čutijo potrebe zavzeti se za staroupokojence, more vlada misliti, da so staroupokojenci s svojo usodo zadovoljni in bo izboljšanje njihovih prejemkov sploh opustila. — Poglejmo primer.
Po avstrijskem zakonu je bil de-želno-sodni svetnik v VII. plačilnem razredu (kakor n. pr. podpolkovnik). To so bili sodniki (svetniki) deželnih in okrožnih sodišč.
V	zgoraj omenjeni tabeli je izračunjeno, da ima tak deželno-sodni svetnik-staroupokojenec v I. drag. razredu:
pokojnine oseb. doki. za ženo skupaj 533,33	2200	120	2853,33
dinarjev.
Isti sodniki so zdaj kot »sodniki okrožnega sodišča« po zakonu iz 1. 1931. uvrščeni v IV. skupino in po omenjeni tabeli prejemajo: pokojnine osebne doklade skupaj
2489	494	2983 din
Po tabeli bi torej dobil na zakon iz leta 1931. prevedeni deželnosodni svetnikjstaroupokojenec več za 129,67 din.
Kako je prišla omenjena tabela do zaključka, da bi dobil ta staroupoko-jenec ob prevedbi na zakon 1931.1. za 586,20 din manj kot ima zdaj, mi ni umljivo.
Bilo bi mi ljubo, ako bi kdo izmed tovarišev upokojencev zadevo pojasnil, v čem se motim jaz ali pa tabela. —■ Ni izključeno, da se je slična inkongruenca pri primerjanju starih in novih uradniških skupin pripetila pomotoma še tudi v drugih primerih omenjene tabele. Glede tega je razči-ščenje za upokojence izredne važnosti, kajti po navedeni tabeli bi imeli staroupokojenci iz skupin, ki ustrezajo skupinam do IV. zakona iz 1. 1931., znatno višje prejemke in bi se torej morali najnovejši upokojenci zavzeti za prevedbo na prejemke staroupokojencev!
Najbolj pravilno in pravično bi pač bilo, da bi se prejemki upokojencev, ki so aktivno služili v naši državi in ki so bili od naše države upokojeni, popolnoma izenačili, ker za razlikovanje ni nikakega povoda.
Prejemki od Avstro-Ogrske prevzetih upokojencev so pa tako že z
tem morebiti moreče šumenje in duhovi, ki nas neprestano preganjajo, za nekaj časa izginejo iz zavesti: zakaj zdi se, kakor da tam gori skladnost še zmeraj razgrinja svoja krila.
Tak dan je bilo, ko sem v kensington-skem parku videl, kako sta se dva siromaka poslavljala. Drug ob drugem sta sedela v mračnem kostanjevem drevoredu, ki ob Spekejevem spomeniku vodi k serpentin-skemu ribniku — velik močan, bradat mož in bledo, skromno dekle. Prav čisto nič ni bilo na njima, mož je bil navaden povprečen pisarniški uradnik, dekle morebiti vzgojiteljica. In sedela sta tako nepremično in govorila tako tiho, da sem že skoro popolnoma pozabil nanju; zakaj tisti dan si čutil le izredno malo zanimanja za soljudi. Nenadoma sem opazil, da sta vstala. Na pol zakrita za kostanjem, čigar redki veliki listi so bili tako zelo podobni rokam, ki so se stezale bledi sončni svetlobi naproti, sta stala tesno prižeta drug k drugemu, ne da bi se zmenila zame, in v pogledu, s katerim sta se gledala, je ležalo nekaj, kar te je zabolelo v srcu. V globini njunih oči je odmrlo življenje — odmrlo tako polagoma kakor listje, ki hoče ravno cdpasti. In tako natančno, kakor da mi je znana vsa njuna zgodbica, sem vedel, da je to njun poslednji sestanek. Neka zlohotna sila ju je ločila in čeprav si nobeden izmed njiju ni hotel priznati, sta vendar vedela, da je za zmerom.
»Pa mi boš pisala?«
»In če se vrnem?«
Toda besede so zvenele, kakor da besede sploh nimajo pomena za dvoje obu-
panih src, ki sta se skušali potolažiti drugo drugega. Iz njunega pogovora je bilo spoznati, da nista mož in žena, iz njunih pogledov in dotikljajev pa je bilo ravno tako zanesljivo sklepati, da je to slovo dveh ljubimcev; vsak njun pogled, vsak dotik je bil poln življenja, je trepetal od strasti. Dekle je nosilo majhen zlat križec in med tem ko je govoril, so se moževi prsti neprestano igrali z njim in ga neprenehoma obračali, očitno ne da bi vedel, kaj dela. Okoli vratu je imela zavezan ozek temnordeč žameten trak in kadar ga je pogladil, se je poglobila — kakor od veselja — barva njenih oči, ki so bile bledosinje kakor lanen cvet. Obraz, ki je bil obnjen k njemu in ki je bil zaradi štrlečih ličnic in pepelnatoplavih las skoro podoben obrazu inozemke, je bil bled kakor veneča cvetica, in roke, ki so ga vlekle za rokav in ga božale, prav tako niso mogle ostati mirne, kakor njen nagli, šepetajoči glas z nekoliko neangleškim naglasom. Pa on — ta krepki možak — bilo je čudno, če si opazoval, kako mu podrhteva in trepeta obraz, kakor da spomini obeh skušajo prodreti skozi nepredirno krinko njegovih potez.
Biti je moralo nekaj zelo zlokobnega, kar ju je na vrhuncu strasti tako kruto razdvojilo; ali pa je bil le eden tistih tako neskončno žalostnih primerov, kadar oba neizprosna činitelja, denar in družabni položaj, tako pogubonosno napadeta ljubezen? Težko je bilo reči, katero čustvo se je v teh dveh, tako bližnjih obrazih krepkeje izražalo — usmiljenje s samim seboj ali usmiljenje s srcem druga, ki bo zdaj
osamelo in bo oropano svojega majhnega deleža neumrljivosti.
In nato, ne da bi se bila le ozrla, če ju kdo ne opazuje, sta se polna strasti objela. Čutila sta, da tega na cesti ali na kolodvoru ne bi mogla storiti; toda tod v senci, pod drevesi, ki so le predobro vedela, kaj je poslavljanje, ne da bi ju mogel videti kdo razen nebrižnega tujca in psa prepeličarja, ki je z dolgim črnim gobcem ril po ovelem listju — tod sta lahko še enkrat poskusila pozabiti.
Pa naj je bila njuna revna zgodba kakršna koli, — nedvomno čisto vsakdanja in brez sleherne veličine v očeh sveta —, ko sta se držala tako objeta, sta bila s svojo ljubeznijo in njenim koncem prispodoba tistega poznojesenskega dne, ki se ga je že dotaknila smrt, ko se je zdelo, da se vse stvari ljubijo med seboj in da se morajo vendarle odreči svoji ljubezni in se stopiti v nič. V vsem parku ni bilo kipa, kakor ta temna skupina dveh pomilovanja vrednih ljudi, ki sta se držala objeta in ki sta še nazadnje skušala za trenotek zadušiti vso svojo bolečino v enem samem poljubu.
Toda ko mine ta poljub — kaj potem? Bosta imela pogum, se obrniti, oditi po različnih potih in pustiti svoji srci tod med drevjem z njegovimi zadnjimi, preperelimi listi, in oditi brez njih, s praznimi prsi, kjer je čuti le šum odpadajočega listja?
Nista imela poguma za to.
Odšla sta skupaj, roke so jima ohlapno visele ob telesu; moški je skušal biti miren, dekle je čisto po tihem jokalo vase
žive v največji bedi, s solznimi očmi pričakujejo vsaj delnega izboljšanja.
Železniški poduradniki in služite-Iji, upokojeni po starem zakonu s polno službeno dobo, so bili z novo uredbe za draginjske doklade v jeseni leta 1935. popolnoma prezrti, pri tem so najbolj zapostavljeni služitelji s polno službeno dobo, ker od 1. oktobra 1935 v prvem draginjskem razredu dobivajo za din 189 mesečno manjšo dra-ginjsko doklado, kakor njihovi tovariši neželezničarji in se sprašujejo, kako je to mogoče in zakaj?
Železniški invalidi še s kronsko nezgodno rento, ki so pustili svoje zdravje v težki in odgovorni službi, zaman pričakujejo, da se njihove rente prevedejo na zlato valuto času in življenjskim razmeram primerno. V mesecu marcu t. 1. je sam g. prometni minister v narodni skupščini imel govor, v katerem je poudarjal, da se je ob času prevedbe kronskih pokojnin, 1. avgusta 1927. leta, ta člen slabo tolmačil, tako da že takrat niso bile njihove rente vsaj al pari prevedene, kot bi morale biti.
Ni še to zadosti, kako so ti nesrečniki ravno te dni razočarani, ko
Doklade za ženo. Med drž. uslužben-stvom, tako med aktivnim kakor tudi upokojenim, je živa želja, naj bi se priznale kar najprej spet rodbinske doklade za ženo. S tem bi se mnogim družinam, ki se zdaj res komaj prebijajo, omogočil obstanek. Rodbinske doklade za ženo je pa treba pozdravljati tudi s stališča domoljubja in javne morale, ker je vendar dolžnost družbe, da skrbi za družine in omogoča mlajšim ustanavljanje lastnega ognjišča. Po našem mnenju bi bilo treba ne le vnovič priznati rodbinsko doklado za ženo, temveč jo tudi določiti v zares zadostni višini, du bi mogla izpolnjevati svoj namen, namreč omogočiti oženjenim drž. uslužbencem primerno in zadostno preskrbo in prehrano družine. Zato naj bi se zvišala vsaj na 200 din na mesec, nižjim uslužbenskim kategorijam pa primerno več. V ti smeri bo treba osredotočiti vse napore naših stanovskih organizacij.
Nenameravana posledica. Z novo odločbo O zvišanju prejemkov so bile zvišane tudi rodbinske doklade za otroke, tako da gre odslej aktivnim in upokojenim uslužbencem za vsakega otroka po 140 din na mesec ne glede na število otrok, ki jih do-tični ima, kakor tudi ne glede na draginj-ski razred njegovega prebivališča. Doslej
bile v tem razlike. Očetje s posebno Številno družino, t. j. tisti, ki so imeli več kot tri otroke, ^so dobili višje# rodbinsko doklado za vsakega. Ta socialno utemeljena določba je zdaj odpravljena, tako da z izenačenjem doklad očetje s številnimi otroki v I. drag. razredu niso nič pridobili, temveč so nasproti tovarišem z manj otroki razmeroma na slabšem, ker odločba ne upošteva več dejstva, da imajo nad tri otroke, in da so torej v neugodnejših gmotnih razmerah. Tega zakonoda-
in ko sta se zmerom bolj približavala vratom, so postajali njuni koraki vedno počasnejši, dokler nista odšla skozi vrata in ostala na robu hodnika. In kakor da sta res pustila srci v parku, kjer bosta za vse večne čase blodili pod drevjem, sta se komaj še doteknila in se po dolgem, bridkosti polnem pogledu ločila.
Medtem se je nebo spremenilo. Bilo je še zmerom visoko obokano, postalo je pa tako sivo kakor golobje peroti, brez svetlobe, kakor da vise od njega same prelite solze. In lahen, mrzel pihljajoč veter se je dvignil, tako da je odnesel vsak list, ki se je utrgal z drevja, se plapolaje sukal in padel na tla. Ob takem vetru so ljudje hiteji, kakor da jim pripoveduje stvari, katerih nočejo slišati in zdelo se je, da so številni ptički, ki so skakali po golih vejah, onemeli; ne bi mogel reči, da so se srečno počutili.
V kostanjevem drevoredu sem skušal najti kraj, kjer sta ostali njuni srci. Veter je potegnil preko njiju; izgubili sta se v megli sivega ozračja. Toda čeprav ga nisem mogel videti, sem vedel, da je tod tisti poljub, ki se je zdelo, da je bil vtisnjen v bledo sončno svetlobo. In iskal sem ga, dolgo iskal, zakaj hrepenel sem po toploti ta dan, ki je bil tako podoben smrti ljubezni. Nisem ga mogel najti in počasi sem odšel domov. V mrazu okrog mene so zamrle vonjave, in pes, ki je stopical po odmrlem listju, je skrivnostno šumel za menoj.
dobivajo odloke od glavne bratovske skladnice v Ljubljani, iz katerih je razvidno, da se bodo njihove dosedanje draginj ske doklade znatno znižale in nekaterim celo ustavile. Že njihovi dosedanji prejemki so bili tako nizki, da bi komaj zadostovali samo za živež le za pol meseca, in zdaj, kam naj se obrnejo, ali naj se dajo živi pokopati? Vprašanje, na katerega si sami ne vedo odgovoriti.
Prošnje za nabavo in popravo poti ebnih protez se jim odklanjajo s pripombo, da ni za to potrebnega kredita. Edina in pravična rešitev teh nesrečnikov je, da se njihove kronske rente prevedejo na podlagi zlate valute.
Na podlagi navedenega je podpisano društvo bilo ponovno primorano javno razpravljati o krivicah, ki se gode spredaj navedenim, hkrati prositi vse odločujoče faktorje, naj ukrenejo vse potrebno, da se opisane krivice popravijo in to brez odlašanja, da se prizadeti rešijo bede in obupne revščine, v kateri se nahajajo.
Društvo železniških upokojencev
za dravsko banovino v Ljubljani.
vec gotovo ni nameraval in je ta nasledek le eden izmed nehotenih in nepričakovanih rezultatov nove odločbe.
Zakon o sodnikih. Pred nekaj dnevi so zastopniki Združenja sodnikov kraljevine Jugoslavije obiskali novega justičnega ministra in mu predložili poglavitne svoje težnje. Minister je odposlanstvu, katero je vodil predsednik osrednjega odbora R. Jankovič, obljubil, da bo skušal doseči kar najhitrejšo uzakonitev že davno izdelanega zakona o sodnikih, ki iz nepojasnjenih razlogov še ni prišel pred parlament, dasi je bil svoj čas predlog ponovno že odobren. Minister je dodal tudi, da bo vselej rad sodeloval s sodniško organizacijo v interesu ureditve sodstva in gmotnega položaja sodnikov.
Osnutek zakona o fin. kontroli. Obe organizaciji uslužbencev fin. kontrole, namreč uradniško in zvaničniško združenje, sta dobili od finančnega ministrstva na vpogled prepis novega zakona o fin. kontroli. Združenje zvaničnikov fin. kontrole je ta prepis že razposlalo vsem društvenim sekcijam, da ga pregledajo in stavijo pred-Ic ge za dopolnitve oz. spremembe. Ko bodo zbrana mišljenja vseh podružnic, bo osrednji odbor izdelal skupni predlog in ga priporočil fin. ministrstvu v uvaževanje. Tako upajo uslužbenci fin. kontrole, da bo novi zakon o njihovi stroki vseboval tudi določbe, ki bodo izboljšale ustroj stroke in gmotni položaj osebja.
Razmere poštnih uslužbencev v Sloveniji. Slično kakor v železniški, je tudi v poštni stroki pomanjkanje strokovnega uslužbenstva v Sloveniji zmeraj večje. Pa tudi sorazmerno z ostalimi poštnimi direkcijami je ljubljanska v tem pogledu najslabše dotirana. V letošnjem proračunskem letu je bilo na ozemlju ljubljanske poštne direkcije postavljenih 52 novih uslužbencev, zaradi premestitev, upokojitev, smrti itd. jih je pa odpadlo 46. Od zadnjega napredovanja, s katerim je bilo 170 uradnikov pomaknjenih v višje skupine, je zaenkrat odpadlo na Slovenijo komaj 6 napredovanj.
Informacije. Vsem p. n. naročnikom, ki se obračajo na uredništvo našega lista z raznimi vprašanji za pojasnila, navodila itd., sporočamo, da bomo mogli v bodoče odgovarjati samo, če bo pismu priložena znamka za odgovor in pisemski ovoj z naslovom pošiljatelja. Uredništvo, ki ima z odgovarjanjem itak mnogo, časih prav zamudnega in zamotanega posla, ne more nositi še teh stroškov.
Nova davčna uprava v Ljubljani. Finančno ministrstvo je odločilo, da se sedanja davčna uprava za mesto v Ljubljani razdeli na dve upravi. Pod novo davčno upravo Ljubljana - mesto I. bo spadalo vse ozemlje ljubljanske občine južno oz. vzhodno od proge bivše Južne železnice, vse ostalo ozemlje onkraj te proge bo pa tvorilo davčno upravo za mesto II. Nova davčna uprava za Ljubljano - mesto II. naj po ti odločitvi prične delovati že s 1. januarjem 1938.
Šolska kvalifikacija za zvaničnika. Z odlokom prosv. min. od 30. dec. 1935, št. 48.997, je dobila orglarska šola v Ljubljani, ki jo vzdržuje ljubljansko »Ceciliji-no društvo«, priznanje, da so spričevala o dovršenem pouku na ti šoli enakovredna spričevalom o dovršenem II. razredu srednjih šol. Dajejo torej kvalifikacijo za zva-ničnike po § 10. u. z., dokler ostanejo absolventi v svoji stroki.
Boj birokratizmu. Iz raznih čeških časopisov posnemamo, da je praški občinski svet sklenil na predlog novega župana dr. Zenkla, da razpiše nagrado 50.000 čeških kron za najboljše predloge, kako bi se pospešilo uradovanje na praškem magistratu. Pa tudi češkoslovaška vlada se
Predsednik ljubljanske sekcije JUU oproščen. Zaradi svojega poročila na zborovanju okrajnega učiteljskega društva v Slov. Bistrici dne 6. marca 1937 je bil sedanji predsednik ljubljanske sekcije JUU, g. Metod Kumelj, obtožen prestopka klevete po § 302./II., L kaz. zak. Pri obravnavi dne 22. septembra t. 1. v Slov. Bistrici je bil po 280 kp oproščen očitanega prestopka zoper čast, ki naj bi ga bil storil s tem, da je baje o disciplinskem sodišču pri kr. banski upravi v Ljubljani izrekel glede njegovega uradnega poslovanja nekaj neresničnega, kar bi moglo škodovati njegovi časti.
Združenje uradnikov finančne kontrole. Navedena organizacija je mimo obširne resolucije, katero je sprejel zadnji občni zbor in ki smo jo zadnjič objavili v izvlečku tudi mi, predložila pristojnim obla-stvom še posebe šest ločenih spomenic, in sicer:	1. prošnjo, naj se pri fin. kontroli
postavljajo uradniki počenši z IX. skupino (kamor naj se prevedejo tudi podpoverje-niki) in naj se uradniški zbor spopolnjuje samo iz vrst zvaničnikov; 2. uradnikom fin. kontrole naj se dovoli opravljanje višjega strokovnega izpita za VI. skupino (namesto za VIL) kakor velja to za davčne in carinske uradnike; 3. tudi uradniki fin. kontrole naj imajo pravico na del 25 % poslovne dajatve, ki jo dobivajo carinski uradniki; 4. število uradniških mest V. skupine naj se v fin. kontroli zviša; 5. spremeni naj se pravilnik o uniformah in naj se primerno spopolni; 6. društvena pravila naj se po sklepu občnega zbora spremene.
Poštarski dom na Pohorju. O tem važnem in potrebnem okrevališču poštnih uradnikov smo že večkrat poročali. Prvotni načrt, naj se zgradi ta prepotrebni dom, je bil pozneje opuščen, ko je lani organizacija sklenila, da sploh opusti gradnjo in
Upokojenci in zvišanje. Med upokojenci je ob izdanju nedavne odločbe zavladala velika potrtost in razočaranje, ker pri zvišanju prejemkov niso bili upoštevani. Premnogi so že trdno računali s poviški in temu primerno že razporedili svoje dohodke — po so ostali praznih rok. Ni dvoma, da bo do zvišanja moralo prav kmalu priti, ker je potreba res tolikšna, da bo odpomoč neobhodno nujna. Upokojenci so prepričani, da se bo država spomnila tudi njih in jim olajšala breme, ki pritiska zlasti nižje kategorije upokojencev, oženjene in pa upokojence z nepopolnimi pokojninami. Vsi ti pričakujejo, da bo druga etapa zvišanja prejemkov sledila v kratkem. O upravičenosti upokojenskih zahtev menda nihče ne dvomi, zato se bo moral prej ali slej najti zadovoljiv izhod, želimo le, da bo to kar skoraj. Saj ne gre dejansko za zvišanje prejemkov, temveč samo za vrnitev odvzetih.
Anomalije določbe o zvišanju prejemkov. Z novo odločbo o zvišanju doklad se bo neenakost med raznimi vrstami upokojencev še povečala. Ker se pokojnina odmerja z enakimi odstotki kakor od plače tudi od osebne doklade, bodo upokojenci, razrešeni službe po 1. novembru — ki so torej k zadnji aktivitetni plači prejeli že zvišano osebno doklado — uživali stalno tudi višjo pokojnino, kot njihovi tovariši, upokojeni in razrešeni pred 1. novembrom t. 1. Moglo se bo zgoditi, da bo od dveh upokojencev, upokojenih isti dan z istim dekretom, eden užival višjo pokojnino kot drugi. Odvisno bo to od tega, kdaj je bil razrešen. Tako neenakosti v upokojenških vrstah, ki je že doslej povzročila toliko nejevolje in zavisti, ne bo nikoli konec.
Upokjenci za priznanje zvišanih doklad. Kakor smo bili obveščeni, pripravljajo neke upokojenske organizacije skupen korak, ki naj odločujočim krogom s primernimi statističnimi podatki predoči nevzdržnost sedanjega gmotnega položaja upokojencev in v predloži vladi skupno prošnjo za kar najhitrejše in najtemeljitejše izboljšanje gmotnega stanja upokojencev. O podrobnostih bomo še poročali.
Novo upokojensko društvo. Dne 5. septembra je imelo na novo osnovano društvo upokojencev v Kruševcu (moravska banovina) svoj prvi redni letni občni zbor. Organizacija se je ustanovila letos v avgustu in je bil na ustanovnem zborovanju izbran za predsednika g. Dragoljub Petrovič. Na r< dnem občnem zboru je bil ponovno izvoljen. Ugotovilo se je, da je odbor mar-
trudi, da bi izboljšala in pospešila upravo. Predsednik dr. Hodža je ob nastopu opozoril drž. uradnike, da izvira beseda »akt« od latinskega glagola »agere«, kar se pravi delati, ne pa pustiti ležati spis. Izdelan je že načrt, kako naj se pospeši delo v državnih uradih, enako na praškem magistratu.
vzdrževanje počitniških in zdravstvenih domov. Zdaj je delo za dovršitev tega doma na Pohorju v glavnem končano in bo okrevališče do konca jeseni pod streho. Osrednji odbor je nakazal dravski sekciji 200.000 din kot prispevek k stavbnim stroškom, ki bodo pa precej višji. Potrebno vsoto bodo morali zbrati slovenski člani organizacije sami. Izdali so posebne kolke in gre izkupiček le-teh izključno za gradnjo pohorskega doma poštnih uradnikov.
Združenje zvaničnikov fin. kontrole se je preselilo v nove prostore in bo od 1. novembra 1937 poslovalo na Wilsonovem trgu št. 1 v Beogradu, neposredno ob železniški postaji. Tam je uradni prostor posmrtnega sklada te organizacije in društveno prenočišče. V le-tem je članom organizacije na razpolago pet postelj po 10 din za noč.
Poštni dom. Zadruga Poštni dom v Ljubljani, ki je pred dvema letoma sezidala Poštni dom na Tyrševi cesti v Ljubljani, je izdala svoj čas vsem članom, ki so vplačali po 500 din kot posojilo, posebne obveznice. Vsako leto izžreba zadruga desetino ten obveznic in jih izplača lastnikom. Tako odplačuje ta svoj dolg. Mimo tega načina pa zadruga odkupi od lastnikov obveznice samo po nižji ceni, namreč po 300 dinarjev vsako, ker pač nima v ta namen večjih sredstev.
Izleti železničarjev. Izletno vodstvo ljubljanskega poverjeništva UJNŽB je objavilo, da priredi prihodnje leto dva izleta v inozemstvo. V drugi polovici junija bo članski izlet v Nemčijo, kjer si ogledajo izletniki Miinchen, Berlin, Hamburg, Dresden, na povratku pa še Prago, Dunaj in Budimpešto. V drugi polovici avgusta prirede pa ljubljanski člani UJNŽB prvi oficielni izlet jugoslov. železničarjev v Bolgarijo. To bo prvič po vstopu Bolgarov v Ligo slovanskih železničarjev.
ijivo delal in vestno opravljal svoje naloge. Tako poroča somborska »Naša reč«, ki želi novemu bratskemu združenju, da bi napredovalo. — Tako imamo torej spet novo upokojensko društvo več, ki tudi ni ustanovljeno v banovinskem središču.
Ugodnosti za upokojence na ladjah. Po poročilih listov sta naši glavni dve paroplovni družbi, namreč Jadranska plovidba in Dubrovačka plovidba, sklenili dovoljevati drž. upokojencem vožnjo po polovičnih cenah na vseh svojih progah v severni Dalmaciji. Polovična voznina velja za vse razrede in tudi za svojce upokojencev, morajo se pa le-ti izkazati z železniško legitimacijo, ki jo prejmejo od države. — Doslej sta navedeni paroplovni družbi dovoljevali slične popuste samo članom nekaterih upokojenških društev ali pa na individualne prošnje posameznikov. Kakor je videti, je s tem dovoljen ta popust vsem upokojencem brez razlike.
Dovoljenje za bivanje v inozemstvu. Žena drž. upokojenca, ki je živela v inozemstvu s svojim možem, kateri je imel dovoljenje za uživanje pokojnine v inozemstvu in tam tudi do smrti živel, mora po moževi smrti zase izposlovati novo dovoljenje za bivanje in uživanje pokojnine izven države. Opozarjamo na to prizadete, da ne bodo zaradi morebitnega nepoznanja predpisov oškodovani.
Orožniški upokojenec
Vestnik Društva žandarmerijskih upokojencev za Jugoslavijo v Ljubljani.
Glede predložitve prijav v oktobru sporoča društvo, da mora predložiti prijavo vsak upokojenec, ne glede na to, ali je nastopila glede njega kaka sprememba ali ne. Glede višine dovoljenega privatnega zaslužka ni nikake spremembe ter je treba to točno navesti. Kdor prijave še ni vložil, naj to takoj izvrši.
Na vprašanje glede povišanja pokojninskih prejemkov s 1. novembrom je zdaj v prvi etapi tega povišanja za upokojence samo ta razlika, da znaša za otroke rodbinska doklada po novem za vse draginj-ske razrede enako po 140 din mesec, namesto 110, 120 ali 130 din. Sicer zdaj za upokojence ni nič izboljšanja. Kdor se podrobno zanima, naj si preskrbi v obč. pisarni ali na orožniški stanici »Službeni list«. Na ta način bo lahko pravilno ocenil vse mogoče in nemogoče govorice, ki
Vestnik
Iz organizacij
Upokojenec
se o tem vprašanju, bodisi iz zlobnosti ali pa iz nepoučenosti širijo okrog.
Kar se tiče položaja vobče, je društvo vse potrebno ukrenilo, ter je zelo verjetno, da nam bo uspelo, da pride to vprašanje na bodočem zasedanju skupščine v pretres ter da dobimo s 1. aprilom 1938 nov zakon. Ukrenjeno je tudi vse potrebno, da bo v obravnavi o drž. proračunu tudi odobren kredit za izplačilo vseh znanih nezakonitih prikrajšanj iz prejšnjih let.
Člani naj pa počakajo še toliko časa ter se pobrigajo, da bodo naročeni na list »Naš Glas«, kjer bo društvo vse, kar bo v teku časa o stvari izvedelo, tudi objavilo. Tu bo društvo tudi priobčevalo odgovore na vprašanja, ki naj jih stavijo člani in ki bodo zanimiva za vse tovariše.
Društvo jugoslovanskih državnih in samoupravnih upokojencev in upokojenk v Mariboru je poslalo sredi oktobra nekaterim slovenskim senatorjem in narodnim poslancem prošnjo, naj se zavzamejo za gmotne interese upokojencev. Iz tega dopisa objavljamo nekaj odstavkov:
»Gospod narodni poslanec! Vlada je z zadnjo uredbo zaradi porasta draginje omilila položaj aktivnih nameščencev ter izboljšala njihov položaj, obenem pa se samo malo spomnila tudi otrok upokojencev'. To neenako postopanje, oz. zapostavljanje upokojencev je hud in nezaslužen udarec ter nam tem manj umeven, ker smo bili pri znižanju prejemkov v oktobru 1935 z aktivnimi nameščenci celo enakopravni. — To sedanje zapostavljanje je povzročilo med upokojenci razočaranje in veliko nezadovoljstvo.
Tudi upokojenci namreč, ki so vse svoje življenje žrtvovali za narod in državo,
Organiziranje zadrugaric. V državah, kjer je zadrugarstvo zelo razvito in napredno, sodelujejo v zadružnem gibanju s posebno vnemo tudi ženske, kar ni čudno, ker je konsumno zadružništvo utemeljeno na domačem gospodinjstvu, kjer naravno žena kot gospodinja odločuje. Zato so že davno ustanavljali po svetu posebna ženska zadružna društva, ki se bavijo načeloma z zadružnimi vprašanji in med ženami - za-drugaricami širijo zadružno miselnost. Kot posledico teh ženskih zadružnih organizacij je smatrati pojav, da drugod ženske vse živahneje sodelujejo v zadrugah, kjer so tudi pridobile že primeren položaj, tako da ponekod že skoro odločujejo v zadruž-
Menimo, da nihče ni tako osamljen, da ne bi vsaj skupaj s sosednjim tovarišem mogel naročiti lista. Iz tega namreč izve vse, kar je potrebno in važno zanj.
Vsi oni, ki imajo v svojih železniških legitimacijah vložke, naj predlože sliko v velikosti 6X9 cm in 20 din v gotovini, lahko tudi društvu, da dobe pravočasno novo legitimacijo. Kdor tega še ni uredil, naj ne odlaša in potem morda že 3. januarja 1938 nujno zahteva legitimacijo, ker bo to izključeno. Oni pa, ki imajo že novo železniško legitimacijo, morajo to z novim letom predložiti finančni direkciji v potrditev za leto 1938. Če kdo ne ve, kateri družinski člani imajo pravico do železniške legitimacije, naj se obrne na društvo s točnimi podatki o dotičnem družinskem članu.
zaslužijo v polni meri, da se izboljša njihovo bedno stanje, ker je vsak dan naraščajoča draginja življenjskih potrebščin upokojence še bolj občutno prizadela kakor aktivne nameščence. Zato apelirajo upokojenci na uvidevnost visoke vlade in g. finančnega ministra, da tudi upokojencem samim izboljša njihove skromne prejemke.
Položaj upokojencev je obupen in zato prosimo, da visoka vlada nujno izboljša naš žalostni položaj, ter nam zviša naše prejemke vsaj v isti meri kakor aktivnim nameščencem, eventualno z 8 %nim pavšalnim povišanjem vseh prejemkov, ter na ta način omili splošno znano bedo upokojencev. To se nam zdi tem laže izvedljivo, ker je drž. blagajna ne glede na občo okrepitev denarnega dotoka tudi, kakor to dnevniki poročajo, zaradi odkupa vžigalč-nega monopolskega posojila prihranila 1355 milijonov dinarjev.«
nem življenju. S tem se hkrati krepi tudi njihov družabni položaj, kar spet ugodno vpliva na zadrugarstvo. — Naša Zveza na-bavljalnih zadrug v Beogradu pripravlja slično akcijo tudi pri nas. Priporoča vsem zadrugam, naj v svojem okrilju podpirajo ustanovitev takih zadružnih ženskih organizacij, ki naj omogočijo članicam, da bodo lahko prišle v neposreden stik z našimi zadružnimi ustanovam,!, kjer bodo mogle kot organizirana skupina postavljati svoje zahteve in predloge v vseh zadružnih vprašanjih. Tako »Kolo zadrugaric« se ustanovi tudi v Ljubljani, in sicer skupno za območje ljubljanskega mesta in okraja Ljubljane-okolice. Po prvotnem načrtu naj
bi se kolo ustanovilo že meseca oktobra. Pristopne izjave se dobe v vseh ljubljanskih zadrugah drž. uslužbencev in tudi v
Obleke kemično čisti, barva, piisira in lika tovarna J O S. REICH.
železničarskih zadrugah. Pričakovati je, da se organizira kar največje število žensk, ki imajo zanimanje za zadružno vprašanje. Slična kola se bodo po ljubljanskem vzgledu ustanovila tudi v raznih drugih večjih krajih Slovenije. Novemu zadružnemu gibanju med zadrugaricami želimo mnogo uspeha.
Zdravje
Srce in kopeli.
Kdor boleha na srcu, ne sme brez zdravniškega predpisa pričeti z zdravljenjem potom kopeli. Zlasti je treba velike previdnosti pri kopelih, ki vsebujejo ogljikovo kislino; te kopeli silijo namreč srce k pomnoženemu delovanju. Zdravnik mora v poteku zdravljenja natančno paziti na to, da se srce zaradi pomnoženega delovanja preveč ne utrudi. Ker se bolnikovo stanje dnevno spreminja, se more opazovanje zdravnikovo pričeti šele v teku zdravljenja in ni mogoče, da bi se načrt zdravljenja povedal že tedne naprej. Zato tudi ni vedno pravilno, da zdravljenje, ki se je letos dobro obneslo, drugo leto na isti način ponovimo. Tudi ni prav, kakor se to večkrat dogaja, da nagovarjamo prijatelje in znance k temu ali onemu načinu zdravljenja, če je ta način pri nas dobro uspel. Kdor se je že večkrat zatekel h ko-pelnemu zdravljenja:, misli, da je njegovo srce sedaj že na to navajeno in trenirano in da mbre zato pričeti z močnejšimi metodami. Ravno obratno je pravilno; in če bomo v istem kopališču, pod istimi pogoji, jemali iste kopeli, bo uspeh večkrat izostal. Zapustili bomo kopališče in rekli bomo, da jc bil ves denar zastonj. Kratko posvetovanje z zdravnikom bi nam bilo prihranilo razočaranje in nepotrebne stroške. Zato je zmeraj potrebno, da se o pravem času posvetujemo z zdravnikom, posebno še, če gre za kopeli z ogljikovo kislino, ki predstavlja tako rekoč naporno telovadno uro našega srca.
(»Zdravje«, Ljubljana.)
VSE, KAR ŽELITE IN POTREBUJETE za pisarne in urade, dobite v bogati izbiri in po primerni cenah v Knjigarni Učiteljskega tiskarne.
angleškega in Šeškega sukna
Bogata izbira!
A. & E. Skaberne
Liubljana
Za Miklavža bo natisnjena lepa slikanica za male otroke, ki že znajo citati. — Imamo bogato zalogo raznih mladinskih knjig po znižani ceni.
Gospodinjam priporočamo bogato izbiro modnih listov.
Knjiga: Ogrin: »Državoznanstvo« je nujno potrebna juristom in uradom.
Vizitke, nalivna peresa, razne vrste pisemskega in uradniškega papirja dobite v Knjigarni Učiteljske tiskarne. Oglejte si ob priliki naše zaloge.
T ova riši
Kupujte pri tvrdkah, ki oglašujejo v „NAŠEM GLASU"! Kdor oodpira
nas, ga podpiramo mi!
Manufakturna trgovina
ABIANI & JURJOVEC
LJUBLJANA - STRITARJEVA ULICA 5
Priporoča svojo veliko izbiro volnenega blaga za gospode in dame. Belo blago za različno perilo v poljubni širini. Krasna zaloga zastorov in preprog. (Pliš, tapestri itd.) — Puh perje, kapok, volna, žima vedno v zalogi. Blago je iz prvovrstnih angleških in čeških tovarn. Gospodom uradnikom proti takojšnjemu plačilu 10% popusta.
A. ŠARABON, Ljubljana
Telefon št. 26-66	Ustanovljeno leta 1886
Veletrgovina kolonialne in Špecerijske robe
Velepražarna za kavo • Mlini za dišave Glavna zaloga rudninskih voda
n
O
mr -o
m °
c D r
la
>
Z
> _
°
«< .
n nf u
«-*
e £) o.
I 0“
B
■O	z	<
(D	>	O
t	z	3
—	z	(D 3
CD	*	(D
	z	
_.	0	rt* CD
3	'*	n
		Oh
■o	Z r	< fl)
C	m	3
3-		CD
-J
O
TJ
fl?
3
n
o
a
n
N
>
«-s
M
CA
m
z
N
O
Prošnja maribor. upokojenske organizacije
Zadružne vesti
Kreditna zadruga državnih uslužbencev
v Ljubljani, Gajeva ulica št. 9 — v lastni hiši
Najstarejša kreditna zadruga v Jugoslaviji, ustanovljena leta 1874. Poštni čekovni račun štev. 10.681. Telefon štev. 3413. Posojila do Din lO.OOO'— vsem javnim nameščencem po 7 % proti zaznambi na plačo na prvem mestu in poroštvu.
TOVARNA
VIDMAR
izdeluje dežnike, nogavice vseh vrst in svileno trikot perilo
Trgovine: v Ljubljani, Pred Škofijo 19 in Prešernova ulica 20, Zagreb, Jurišićeva ulica 8 in Ilica 41 a,
Beograd, Kralja Milana 5,
Novi Sad, Kralja Aleksandra 22
Prvovrstne kvalitete, nizke cene!
žadeuga dtoavniU usim&eutev aa tutiova pekeŠSMt e. *. s a. a.
Ljubljana, Vodnikov trg štev. 5 ♦ Telefon štev. 2421
Širite zadružno misel med svojimi tovarišil
Državni uslužbenci ! Vaša nakupovalnica mora biti edino zadružna
prodajalna. V zalogi ima vedno sveže špecerijsko blago. Dostava na dom brezplačna. Preskrbuje kurivo, posreduje nakup manufakturnega blaga. Na zalogi ima vsakovrsten porcelan, emajlirano kuhinjsko posodo, jedilni pribor, ki ne rjavi, itd.

Izdaja za konzorcij „Naš glas" odgovorni urednik dr. Karel Dobida. — Tiska Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj). Vsi v Ljubljani.