Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 Telefoni uredništva in nprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96 — Izhaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka in dneva po praznikn Ček. račun: Ljubljana št 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6. Kitajsko - sovjetska pogodba Sovjetski poslanik v Nankingu Dimitrij Bogomolov je te dni izjavil, da je izredno zadovoljen, ker je prišlo do podpisa sovjetsko-kitajske nenapadalne pogodbe. Ni mogoče dvomiti, da je tokrat boljševiški minister govoril zelo iskreno. Kajti, četudi vzamemo, da ni po godbi, kakor je bila objavljena v časopisju, dodan noben skriven dodatek, moremo le to ugotoviti, da so vse prednosti novosklenjene pogodbe popolnoma na strani Moskve. Poglejmo samo nekoliko natnčneje besedilo. V pogodbi ni predvidena nobena napadalna zveza. Niti Kitajska, niti sovjetska Rusija se nista obvezali, da bi pomagali svojemu zavezniku, ako bi se zapletel v kako imperialistično napadalno vojno. V pogodbi pa tudi ni predvidena obrambna zveza obeh najnovejših zaveznikov. Nankinška vlada ne more pričakovati, da ji bo Moskva pomagala na primer v sedanjem slučaju, ko je bila napadena od Japonske. Iz tega vidika gledano, moremo reči, da Čankajšek od nove pogodbe ne more pričakovati ničesar v svoj prid. Nasprotno pa j< pogodba zelo koristna Stalinu in more v danili okoliščinah v njegovih rokah postati diploma-tično orožje neprecenljive vrednosti. Nihče ne dvomi o tem, tla bi Japonska, čeprav se sedaj vojskuje na Kitajskem, silno rada dosegla s Kitajsko nekakšno prijateljsko pogodbo. Zato ji tudi ni napovedala vojne. Japonski državniki namreč prav dobro vedo, da ni Kitajska tisti sovražnik, ki ogroža njihov vzhodnoazijski imperij, ampak boljševiška Rusija. Česar se Japonska boji, je rastoča boljše-vizaeija Kitajske, ki ne leži ie pred vrati japonskega otočja, ampak naravnost meji na njeno suhozemsko posest, to je na Korejo in Mandžurijo. Spočetka se je Japonska prizadevala, da z dobroto in prijaznostjo doseže prijateljsko pogodbo z nankinško vlado. Ker ji to ni uspelo, se prizadeva, da is-ti cilj doseže seda i s silo. Japonska želi, da bi se Kitajska odločno uprla boljševizaciji nekaterih njenih pokrajin in da bi z njo sklenila pogodbo proti sovjetskemu komunizmu. Čeprav je japonski napad izzval na Kitajskem silno razburjenje in ogorčenje, tako da bi se iz kitajskega javnega mnenja moglo edino le sklepati, da bo sovraštvo do Japoncev ostalo večno, poznavalci orientalske psihologije misliio, da vendar ni izključeno, du bi nekega dne Kitajci in Japonci mogli prijateljsko sedeti za isto mizo. Orientalec ima drugačno mentaliteto, kakor Evropejer, Tamkaj na V zli od u vojna često ne pomenja drugega, kakor uvod v prijateljska pogaian ja. To rientalsko psihologijo pozna seveda tudi Stalin, bivši kavkaški seminarist Dugašvilli, ki je sam Aziiat. Tudi on ni prezrl možnosti, da se nekeea dne pobotata sovražna rumena brata na obalah Velikega oceana. Da prepreči to možnost že vnaprej, ie dal podpisati nena-padalni pakt s Kitajsko orav takšen, kakor ga je pred časom nudil Japonski, ki pa ie podpis pod tako pogodbo odklonila. S j>od-pisano pogodilo boljševiška Rusija dobiva zagotovilo (v kolikor podpis kake pogodbe sploh nudi kako zagotovilo), da se ne bosta nekega lepega dne Kitaiska in Japonska sporazumeli in skupno dvignili proti njej. Bistveni člen pogodbe je drugi, ki pravi: -V slučaju napada kake tretje sile na enega obeh pogodbenikov, se stranka, ki ni žrtev riaoada, obveže, da ne bo podpirala napadalca, niti z njim sklenila kakršnekoli pogodbe. niti podvzela kakršnokoli akcijo, ki bi mogla imeti neugodne posledice za stranko, ki je žrtev napada.« Vsakdo naravno misli na sedanji položaj na Daljnem vzliodu in je prepričan, da je Kitajska z novo pogodbo bogvekaj pridobila. To pa je videz. V resnici ni nridobila ničesar. Kajti s Dotrodbo ali brejt pogodbe je popolnoma jasno, da boljševiška Rusija nima prav nobenega interesa, da bi podpirala Japonsko proti Kita iski. Nasproti temu pa vzemimo v pretres možnost bodočega japonskega napada na sovjetsko Rusijo in to v trenutku, ko bi Japonci in Kitajci zopet v miru živeli. V tem primeru ne morejo Kitajci po besedilu pogodbe podpirati Janoncev in niti ne, kar je v pogodbi izrecno določeno. skleniti z Japonci kakršnegakoli pakta. Ne sklepati s kako državo kateregakoli pakta, se pa pravi z drugimi besedami živeti z njo v neurejenih in skrajno napetih razmerah. To se pravi v konkretnem primeru, da bi v slučaju janonsko-sovjetske vojne K'tajska nujno morala biti na strani sovietov tsko di-plomatično, kakor gospodarsko in moralno. Radi tega prebrisanega besedila kitajsko-snvjetsko pogodbe ima poslanik Rogomolnv čisto prav, ako pravi, da je s sklenjeno pogodbo izredno zadovolien. Njegovo zadovoljstvo more biti tem večje, ker pogodba nima snmo stvarne, ampak hidi čisto svojsko molzno vrednost. Ustvarja namreč za cilie so-vietske Rusije izredno ugodno ozračje na Daljnem vzhodu, ki utrjuie nieno pozicijo in ki je ugodno za šjriente boljševizma. Znano je. da Čankajšek dol?o časa ni hotel tega, kar se je sedaj zgodilo. Predobro se zaveda nevarnosti, ki preti Kitajski ml strani boljševizma, saj še ni dolgo, kar ga je od so-\jetov podkupljeni general Čangsuljan ujel in je bil njegov jetnik, da mu je tem nazorneje p 'kazal, kako močna je roka boliševiške Rusije na Kitaiskem. Zato ie umljivo, da bi n}Hršal čankajšek svojo veliko domovino želel voditi v drugo smer. Toda Kitajska je kaos in maršalovi eenerali in pod voditelji so mu s svojo podkupljivostjo povzročali neizmerne težave ter s svojim izdajstvom Innoncem nudili priliko, la je nastopila z vojaško silo. Tudi s tega stališča se je mogoče vprašati, ali se Japonska s svojim vojnim pohodom le ni prenaglila. Zdi sc. da janonska politika vojaške sablje tokrat ni služila interesom domovine. lapo!i«kn bi mogla mnogo več pričakovati in V,j bilo bolj v njeno prid, t-o nn tiho podpirala zmerna mirovna stremljenja umerjene j politike maršala Čankajška, kakor pa da si I Položaj na Daljnem vzhodu se bolj in bolj zapleta Japonci zasedli Vusung šangaj. 1. sept. Japonci so po zadnjih vesteh ze zasedli večji del trdnjave Vusung. To je povzročilo zastoj v japonski ofenzivi, ki pa bržkone ne bo dolgo trajal, ker je danes prišlo pred Vusung 15.000 novih japonskih vojakov. V teku današnjega dne je bil kitajski pritisk na japonske bojne čete še zelo močan in je zahteval tudi precej žrtev. Kitajci nujno gradijo svoje nove postojanke. Japonci trdijo, da so Kitajci koncentrirali 14 divizij v skupni moči 100.000 vojakov pri Šangaju. Mednarodni vojni krogi so prepričani, da se Japoncem ne bo tako lahko posrečilo prebiti kitajski obroč, čeprav so Japonci tehnično mnogo bolje opremljeni. rtangaj, 1. sept. AA. (Domej). Japonske čete, ki so včeraj zjutraj zasedle pristanišče Vusung, prodirajo na zahod in potiskajo sovražnika kljub srditemu odporu nazaj. Kitajske izgube »o zelo velike. Kolera čedalje boli razsaia šangaj, 1. sept. b. Položaj okrog Šangaja je skozi in skozi nepregleden in ljudstvo z grozo pričakuje napovedano veliko ofenzivo in obračun med Kitajci in Japonci v okolici Šangaja, še huje pa se hoje begunci kolere, ki ee je začela naglo širiti tudi na kitajsko in japonsko vojsko, v kateri dnevno zboli nekaj sto mož. Žrtev te strašne bolezni je že zelo mnogo. Tudi iz francoske koncesije je prispela vest o prvih primerih kolere, ki že dolgo razsaja po Šangaju in njegovi okolici. Kolera se je pojavila zaradi tisočev trupel, ki se parijo po raznih bojiščih in v strašni vročini zastrupljajo zrak. Francoske oblasti so storile vse, da preprečijo bolezen, kar pa se jim bo le težko posrečilo, ker je zavladala neverjetna vročina. Med Evropejci je vest o naglem širjenju kolere |>ovzročila pravo paniko in vsi skušajo pobegniti čim prej iz mesta. Po vsem tem pa pride še to, da mora vsak begunec, ki pobegne iz Šangaja, ostati delj časa v karanteni v luki. Ameriške oblasti so storile vse, da evakuirajo svoje državljane tako iz Šangaja. kakor tudi iz ostalih mest, ki ležijo v bojnem področju. Japonci gospodaril na severu Tokio. 1. 9ept. b. V okolici Sianfu so se združile japonske 6ile, ki so na eni strani prodirale od Nankavškega klanca, na drugi strani pa vzdolž železniške proge od Kalgana. Na ta način je važno področje med Pekingom in Kalganom popolnoma v japonskih rokah. Neznana je usoda kitajske divizije, ki je branila Nankavški klanec. Domneva jo pa, da je kitajsko vojno jioveljstvo pravočasno zagotovilo odstop tej armadi čez gorovje. Južno od Pekinga in Tjencina so vojne operacije zaradi neprestanega deževja neihogoče. Beg ljudi in kapitala Nanking, 1. septembra. AA. (Havas) število prebivalstva v prestolnici zelo pada. Menijo, tla je dosedaj zapustilo mesto 700.000 oseb. Kitajci beie na vse strani. London, 1. septembra. AA. (Reuter) lz Hong-konga poročajo: Tukajšnji bankirji izjavljajo, da je pretekli teden prišlo jz Kantona v denarju in vrednotah okoli 100 milijonov dolarjev in da se ta dotok še nadaljuje. Okoli 20 milijonov dolarjev je privatnega kapitala. Japonska ne odneha sangaj, 1. sejitembra. AA. (Reuter) Uradno jx>ročajo, da bo jajKinska mornarica razširila svoje operacije na vse obrežje Kitajske in da bo z vodnimi letali in z navadnimi letali napadala z ladij letališča in drugo vojaške naprave. Dalje Japonci napovedujejo, da bodo izdali učinkovite ukrejio za preprečitev uvoza streliva in orožja na Kitajsko. Japonska odkloni a angleške zahteve! Newyork, 1. sept. b. Ilearstov tisk poroča, da je japonski odgovor na britansko spomenico že izdelan in da ga bodo bržkone prejeli že jutri v Londonu. Odgovor je zelo kratek in vsebuje naslednje štiri točke: 1. Japonska obžaluje, da se je zgodil incident in ponuja popolno odškodnino. 2. Odklanja zahtevo Anglije, da se odgovorni piloti kaznujejo. 3. Predlaga, da se sestane mednarodni nevtralni odbor, ki bo razpravljal kitajsko-jaj>onski spor. 4. Japonska ne more obljubiti, da se stični dogodki r bodoče ne bodo več ponovili. Japonska pošilja vojsko tudi na rusko mejo Tok io, 1. sept. Mobilizacija vojske na Japonskem se razvija dalje po načrtu in vse kaže, da se Japonci pripravljajo na dolgotrajno vojno. Mobilizirane enote se ne pošiljajo samo na kitajska bojišča, temveč tudi v Mandžurijo. Ja-j>onska je dobila zanesljive informacije, da namerava Sovjetska Rusija udariti na njo šele tedaj, ko se bo nekoliko izčrpala v bojih s Kitajsko. Francoska diplomatska ofenziva Francija hoče na vsak način rešiti rdečo špansko vlado London, 1. sept. AA. DNB: Angleško javno mnenje je zelo pozorno na nekatere spremembe v francoski zunanji politiki, do katerih bi naj bilo prišlo na včerajšnji seji francoske vlade. »Daily Telegraph« piše, da je francoska vlada na svoji seji proučevala možnost temeljite spremembe 6voje politike napram španskemu problemu. Francija je zelo nezadovoljna z vso akcijo nevmešavanja, vendar pa ni na včerajšnji seji sklenila še ničesar, ker ne mara ničesar storiti brez vednosti Anglije. Na včerajšnji seji so obravnavali naslednje: 1. Francoska meja naj se odpre za prostovoljce in za izvoz orožja in municije v Španijo; 2 Francija bo takoj poslala v London odboru za nevmešavanje ftoziv zaradi izmenjave brzojavk med Mussolinijem in Francom [>o zavzetju Santandra. Francoski odpravnik poslov v Londonu je že od petka z Edenom stalno obravnaval ta 6lučaj. List piše, da se bodo razgovori med Londo-P; ...... Vesti s španskega ( • • v v bofi sca Salamanca, 1. septembra. (DNB.) Poročilo nacionalističnega poveljstva pravi, da na santandrski fronti nacionalisti zmagoslavno prodirajo. Zaplenili so velika skladišče orožja in skladišče ročnih granat in dinamita. Železniška zveza med Santandrom in Bilbaom je vzpostavljena. Na aragonski fronti se jc sovražnik po hudi borbi pri Belchiti in Santa Olala moral umakniti z velikimi izgubami. Na južni fronti so nac. čete z naskokom zavzele Punto Valeto, kjer je bilo pet jarkov. Dne 29. avgusta so naša letala sestrelila še eno bombno in eno lovsko letalo. Bilbao, 1. septembra. AA. (Havas.) Radio »Es-pana« je sinoči objavil naslednje: Nacionalistične čete so v odseku Belchita na aragonski fronti zavzele vse določene postojanke. Odbit je bil hud napad vladnih oddelkov pri San Mateo. Na santandrski fronti nacionalisti napredujejo in so zavzeli pristanišče San Vincente dc la Barcera. Valencija, 1. septembra. AA. Od 28. julija 1936 do konca julija 1937 je bilo od granat in bomb ubitih 1294 oseb, ranjenih pa nad 6000 oseb. Valencija, t. septembra. AA. (Havas.) Uradn.i poročilo ministrstva narodne obrambe objavlja, da so vladne čete zavzele pri Teruelu vrh Barbaro. Na koli 1123 se ie razvila huda bitka in je med nacionalističnimi mrtveci tudi nečak generala Quei-pa de Liana. Na aragonski fronti republikanci Sc oblegajo Belchilo in so prišli do semenišča. V drugih odsekih ni bilo nič novega. je s svojim huzarskim nastopom nako|inla na irbet Severno in južno Ameriko ter Evropo n s svojim bombardiranjem zapravila simpatije civiliziranega sveta. Videz je. du so japonski letalci s svojo vnemo zelo škodovali dijilomatičnemu prestižu svoje domovine in da njihove bombe na nezavarovana mesta niso nikomur toliko koristile, kakor boljševiški Rusiji. Zakaj gotovo je nan»omeni. da imata Francija in Anglija baje zanesljive informacije, da potapljajo ladjo ki rtA-važajo' valenciiski vladi živež in vojne potrebščine, italijanske podmornice. Zaradi tega je |>ričelo japonsko vojno poveljstva svoje čete koncentrirati tudi v Mandžuriji, tako da bo tudi tam vse pripravljeno, če bi hotela Sovjetska Rusija izvršiti vdor čez mejo. Amerika v skrbeh Washington, 1. sept. b. Razvoj dogodkov na Daljnem vzhodu jx>vzroča v Združenih državah največje vznemirjenje in bojazen za ameriške interese. ki so zelo veliki, tisk pozorno zasleduje razvoj dogodkov in opozarja na vse nevarnosti, ki bi nastale za Združene države, če bj se Jajx>nski j »osrečilo zagosjKHlariti nad Kitajsko. Zaradi zadnjih incidentov v kitajskih vodah in zaradi borb v onih mestih, kjer prebivajo ameriški državljani, je ameriška vlada sklenila poslati nove pomorske sile v vode Daljnega vzhoda. V poučenih krogih govore, da namerava zvezna vlada pomnožiti ameriško vzhodnoazijsko brodovje s krizarkami >Minne-apolisc. »Astorioc, »New Orleanst in »Indiano-jaolisv. čeprav ni vesti, da bo šf»ta divizija križark, ki je zasidrana na obrežju Pacifika, služila za izredne namene, nihče od poklicanih krogov deman-tiral, se vendarle ne morejo dobiti podrobnejše informacije, kam naj ta divizija odplove. Govore pa, da je namenjena v kitajske vode. Do skrajnih korakov še ne pride London. 1. sept. AA. (Havas) V angleških diplomatskih krogih izjavljajo, da so brez podlage vesti iz .šangaja. da bi se bili Anglija in USA dogovorili zastran ustanovitve nekakšne skupne |W>-morske formacije za zavarovanje svojih trgovskih ladij v kitajskih vodah. * » * Pri japonsko-kitajskem sporu, ki se vedno bol j zaostruje, dobiva japonsko vojno brodovje posebno važno vlogo. Ker so močno vojaške čete Japoncev koncentrirane na azijski obali, ima vojno brodovje važno nalogo, da skrbi za potreben dovoz in (ia zavaruje transj>orte med japonskim otočjem in azijsko obalo. JajKmska vojna mornarica je med svetovnimi velesilami na tretjem mestu, torej takoj za Anglijo in Združenimi državami. Njeno brodovje je tehnično in materialno na višku in ga štejejo med najboljša na svetu. Številno obsega 9 ladij velikank, 0 nosilk letal, 12 težkih križark, 22 lahkih križark, 75 rušilcev prvega razreda, 30 rušiicev drugega razreda, 8 torpedovk in 70 |x*l-mornic. Temu ogromnemu številu je treba prišteti še veliko število malih bojnih ladij, minonoscev, iskalcev min, topniških čolnov, lovcev jiodmornic., šolskih ladij, 6 starih križark itd. Proti temu more Kitajska le malo postavili. Za boj prihaja v jioštov le 8 lahkih križark, fi starih torj>edovk in kakih 20 obalnih topniških čolnov. Popolnoma jasno je, da se kitajsko brodovje v nobenem primeru ne more kosati z. jaj>onskim ali spuščati se z njim v borlio. Združene države Severne Amerike že več let osredotočujejo svoje glavno brodovje v Tihem oceanu. Čeprav jo razdalja med Ameriko in Azijo večja kot 5000 morskih milj, je vendar nekoliko zmanjšana radi važnih ameriških pomorskih ojx>-rišč na jugu na Havajskem otočju in na severu na Aleutih. Ameriško vojno brodovje šteje 15 ladij velikank, 7 nosilk letal, 17 težkih križark, 14 lahkih križark, 206 rušilcev, 87 podmornic in veliko število raznih malih ladij. Od tega brodovja imajo Amerikanci trenutno v kitajskih vodah eno težko kržarko, 13 rušilcev, C> podmornic in večje število manjših ladij. Sovjetska Rusija nima v vzhodni Aziji z. o|k>-riščem v Vladivostoku posebnega visokomorskega brodovja, pač pa ima vsa j 50 podmornic in mnogo malih vojnih ladij. Anglija mora v vzhodni Aziji hranili važne interese. Zato ima v tamkajšnjih vodah tudi |ire-cejšen del svojega brodovja in sirer oddelek križark, brodovje rušilcev in podmornic ter Se |io-sebno brodovje na reki Jangce. Razen tega pa ima Se več vojnih ladij na Novi Zelandiji in v Avstraliji. Njeno najmočnejše ojiorišče jo Singa-pore in v zadnjem času tudi llongkong na Kitajskem. Nek pomen ima v sedanjem konfliktu ludi iiiiozemsko brodovje, ki varuje nizozemske kolonije na Daljnem vzhodu. To brodovje šteje 4 kri-žarke, 8 rušilcev in 15 podmornic jioleg precejšnjega iteviln manjših ladij. Druge države razen Francije, nimajo na vzhodu svojega stalnega brodovja. Zopet skrivnostna podmornica! London, 1. avgusta. AA. (DNB) Britanska ad-miralitcta potrjuje vest o napadu neke podmornico na britanski rušilee »Havockc. Sporočilo admirali lete pravi, d« bosta vojni ladji »Hardv« in >I*crioii< -kupuj z napadenim rušilrein »llavockoni« zasledovali podmornico, ki sc ji je po napadu posrečilo pobegniti. Pri tem ugotavljajo, da je to ze drugi napad ua rušilcc »Havockc, ki so ga Ze februarju tega leta na vožnji iz Gibraltarja na Malto napadla vodna letalu. London, 1. sept. AA. (Reuter) Uradno deman-tirajo vest, rostotoljrem prehod čez pirenejsko mejo. Listi pa pravijo, da je malo verjetno, da bi francoska vlada dobila v tej stvari pristanek angleške vlade. Dr. Mihi Kreku Dne 1. sepetmebra leto- slu minili dve leti, odkar je večina slovenskega narodu poslala t vlado kot zastopniku slovenskih narodnih koristi in teženj dr. Mihuc'a Kreka. Dejstva so pokazala, du je bila izbira srečna. Dr. Miha Krek. ki je iz ljudstva. se kot minister za to ljudstvo tudi z vso dušo zavzema. Ni mu mar rasti, ki jih prinaša to tisoko mesto, umpuU naš minister se zaveda predvsem velike odgovornosti, ki jo imu kot član vlade tako za obči blagor Jugoslavije, ki jo srčno ljubi, kakor za svoj slovenski narod, ki ima v njem najboljšega zagovornika svojih podrobnih potreb in zelju. Krepko se zavzema minister dr. Krek. kot najboljši sodelavec našega voditelja dr. Korošca, za enakopravnost sloTcnskcga naroda, ki naj se uresniči na vseh poljih javnega udejstvovanja in kulturnega življenja; to delo in ta ljubezen pa sta vseskozi prežarjenu od ljubezni do Jugoslavije in do vzajemnosti vsega jugoslovanslvs v državi, ki naj bo močna in trdna po enotni volji vseh, da jo zgradijo kot svoj skupni najmočnejši branik in edino možnost našegu najvišjega narodnega razvoja. Dve leti ministrskega delovanja v jugoslovanski vladi pomenita v naših razmerah veliko in vse slovensko ljudstvo srčno želi, da hi dr. Mihael Krek še dolgo ostal na mestu, na katerem je njegovo delovanje v toliko korist našemu narodu in državi. Dr. Miha Krek, sin preprostih staršev, se je šolal v Zavodih sv. Stanislava, kjer se je odlikoval po svoji izredni nadarjenosti in marljivosti. Kot akademik je povsod vnašal svojo skromnost, delavnost in navdušenje pa tudi realno gledanje na javne probleme in velik praktični smisel. Potem je bil v službi tujništva SLS. kjer jc pokazal svoj nrganizatorirni talent. Nadvse pa ga odlikuje njegova nenmajnu zvestoba do načel slovenskega kr-sčanskega pokretu. Zmožnosti na socialnem polju je pokazal gospod minister, ko je bil predsednik OUZD. kjer je vedno nastopal za pravice delavstva v smislu temeljite socialne reforme v duhu krščanske vzajemnosti stanov. Dr. Miha Krek pa je bil tudi predsednik novoustanovljene Katoliške akcije. Na čelu tp organizacije je razvil najširšo delavnost, ki je zajela vso slovensko domovino v duhu poglobljevanja katoliške zavednosti, aktivnosti in zbiranja vseh dobrih sil v boju zoper moralno in sociulno zlo ler zablode sedanjega časa. Nekaj časa je dr. Miha Krek bil v našem uredništvu. kjer je vodil notranjepolitični resor ter pisal tudi uvodnike, ki so ga pokazali kot odličnega žur-nalista iu ideologa stranke. Gospodu ministru čestitamo oh dvelctnici ministrovanja in izražamo željo vsega slovenskega ljudstva, da bi mu bilo dano razviti vse svoje velike zmožnosti na tem mestu do najvišje mere v prid našega naroda! Kako jutrovci razumejo verski mir Kakor znano, se je kmalu po vojni v Češkoslovaški republiki, oziroma v Podkarpatski Rusiji od zunaj zanetila verska borba, in sicer so prišli neki apostoli fanatizma v bratsko republiko, so tam v svojih prepovedih ščuvali ne samo zoper unijate, ampak tudi zoper rimsko katolike, agitirali z moralno in denarno pomočjo takratne framasonske vlade za odpad od katoli-čanstva v množicah in organizirali češkoslovaško pravoslavno cerkev, dasi je takratni blagi in resnično svetniški belgrajski patriarh Dimitrije lo početje zelo nerad gledal in z njim tudi večji del tolerantnih srbskih pravoslavnih hierarhov. Posledica je bila zlasti v Podkarpatski Rusiji taka verska vojna, ki si je dajala duška s pol>oii, }»retepi in požigi, da se je češkoslovaška vlada tega, sama ustrašila. Naslednje vlade, ki so uvidele, da si republika s lako borbo proti katoli-čanstvu le hudo škoduje, so temu početju napravile konec, tako ila je v Podkarpatski Rusiji zopet zavladal prejšnji verski mir. Češkoslovaški poslanik v Belgradu je po nalogu svoje vlade šel cel6 lako daleč, da je gotovim osebam, ki so hotele (»otovati v češkoslovaško republiko, da oživijo propagando za odpad ml katoličanstva, odločno odrekel potni list. Kakor smo že zadnjič poročali, pa je gonja zoper konkordat v Jugoslaviji imela odmev tudi v Podkarpatski Rusiji, kjer je tamošnje glasilo Podkarpatskaja Rus. začelo klevetniško kampanjo zoper katolicizem, češ, da je on kriv smrti pokojnega patriarha Varnave, da hoče sedanja Nevarne protidržavne tendence Hrvatski narodni listi se bavijo z brošuro škofa Nikolaja Ohridskega »Nacionalizem sv. Save«, v kateri je ta pravoslavni škof podal nekako ideologijo srbske nacionalne fronte, katero 6mo tudi mi omenili kot jako značilen pojav, ki nam razlaga tudi dogodke naših dni. »Obzor« kaže na nevarnost trditve škofa Nikolaja, ki istoveti državni teritorij in edinstvo s področjem in veljavo ter vodilnim položajem srbske pravoslavne cerkve. Škofu Nikolaju in onim Srbom, ki to misel naglašajo, pravi »Ob-zor«, se ni čuditi, pač pa preseneča, da se te ve-lesrbske ideologije oklepa tudi JNS, Narodna odbrana, četniki, Dimitrije Ljotič in tudi tako zvana belgrajska združena opozicija. Ideja, da bi se erb-stvo zbiralo okoli pravoslavne hierarhije in stvo-rilo fronto proti Hrvatom in Slovencem, more imeti jako nezaželjene posledice. Mogoče to ni res — pravi »Obzor« — toda ne da se tajiti, da jc belgrajska združena opozicija prosila za blagoslov sedanje vodstvo srbskega pravoslavnega sinoda, v nadi, da se ho z njegovo pomočjo dokopala do vodstva srbskega naroda in države. Vsekakor pa je z borbo proti konkordatu ustvarjeno tako ozračje da se Hrvati in Slovenci po pravici boje, kaj naj bi to prav za prav pomenilo. Če bi se stvoril ve-lesrbski nacionalni blok, bi Hrvati in Slovenci bili primorani ustanoviti protiblok, ker se čedalje bolj utemeljuje domneva, da borba proti konkordatu ni nič drugega kakor sredstvo, da se srbstvo zbere v en tabor skupaj s svojimi pomožnimi četami iz JNS, Ljotičevih fašistov in tako zvanih jugoslovanskih nacionalnih organizacij. Tudi mi smo mnenja, da morajo merodajni faktorji, ki imajo odgovornost za vodstvo države in njene politike, posvečati tej stvari veliko pozornost, da se preprečijo namere, ki ne bi vedle nikamor, kakor do razbitja države same. Borba vlade dr. Stojadinoviča zoper elemente, ki hočejo pod pretvezo zaščite pravoslavne cerkve strmoglaviti režim, je eminentno državna in nacionalna borba proti tendencam, ki so naperjene zoper osnovne temelje naše države in jugoslovanske skupnosti. Dunajska vremenska napoved- Oblačno, zmerno loplo, nevihte. vlada vse Srbe pokatoličiti, jim prepovedati »slavo*. ter pobrati po kmetskih hišah srbske ikone. Značilno je tudi, da je, ko se je ta gonja v Jugoslaviji začela, pravoslavni češkoslovaški Škof tJorazd potoval v Jugoslavijo in da so prišli k nam tudi nekateri češki pravoslavci, ki so v Celju imeli svojo pobožnost in prijateljski večer, oziroma sprejem. To vse je seveda njihova stvar, toda značilen je govor, ki ga je imel ob tej priliki član slovenske pravoslavne občine g. Drago Žabkar. Ta gospod je namreč ob tej priliki dejal med drugim dobesedno sledeče: »Nacionalni in napredni Slovenri smo prepričani, da more osrečiti slovanstvo le pravoslavna vera. Zato sc moramo mi napredni Slovenci v polni meri imenovati pionirje slovalstva. Lc ona država jc močna, v kateri je samo ena vera. Tudi naša Jugoslavija bi bila močnejša in silnejšn. če hi bili njeni državljani samo ene. fo je pravo-slavnc^ vere. Res je, da je danes pravoslavcev v Sloveniji še majhno število, toda mi smo njegoti pionirji, ki danes sejcino in pričakujemo obilnega sadu. Če bomo delali vztrajno, složno in požrtvovalno. sad ne bo izostal. Sadovi sc ne pokažejo takoj, toda preden bo preteklo nekaj let. bo sad stoteren in tisočcren.c Njegovim izvajanjem so navzoči burno aplav-dirali. Sedaj pa čakamo, kaj l>o na te besede enetra svojih najbolj gorečih somišljenikov odgovorilo Jutro ', ki je še včeraj trdilo, da se ne poteguje za pravoslavje ... Analiabetstvo na Hrvatskem Osiješki »Hrvatski list< prinaša razgovor s predsednikom Seljačke sloge Rudolfom Hercogont o akciji proti analfabetiznni. To akcijo vodijo: klub ABC, Seljačka sloga in Napredak. Namen teh društev pa je, da se število nepismenih ljudi na Hrvatskem zniža pod 10%. Vsak pismen človek naj nauči čilati in pisati enega nepismenega, ta pa zopet drugega itd. Za tako akcijo je seveda treba denarja in knjig, pisank in svinčnikov. Vsak anafabet bi rlal 8 din. Ako upoštevamo, da je na Hrvatskem 300.000 odraslih nepismenih ljudi, bi znašala potrebna vsota skoraj 2 in pol milij. din. Ta denar naj bi prispevali skupaj tisti, ki nimajo možnosti, d« bi koga naučili brati in pisati ter bi torej predstavljal nekako odkupnino. V prvi vrsti so dolžni prispevali to vsoto gospodarski krogi in tovarnarji, ki želijo imeti pismene delavce, pa sploh vsi rodoljubi brez ozira na stranko. Te dni lio kluli ABC raspo.slal Zvezi induslrijcev, denarnim zavodom in trgovcem |>oziv, da akciji proti anal-fabetizmu pomagajo. Klub ABC Ih> o tej vsoti polagal javen račun. Prva pošiljka učil bo šla v Bosno, kjer je Napredak naročil 10.000 ahecedni-l<6v, nalo pa v Hrvatsko Zagorje, za katero je ravnatelj neke tovarne daroval 3ostal že pod Pijem X. leta 1911. Bil je učen in pobožen duhovnik ter je zlasti mnogo storil za reformo bogoslovnih študij v Italiji. Nacionalizacija francoskih železnic Pariz. 1. sept. b. Včeraj je minister za javna dela sklenil s posameznimi francoskimi železniškimi družbami pogodbe, po katerih so se vse te družbe združile v veliko nacionalno železniško družbo. Nacionalizacija francoskih železnic je velikega pomena za državo in za dosedanje železniške jlružbc pri izkoriščanju francoske železniške mreže. Država bo imela 51% vseh delnic, v upravnem svetu pa bodo imeli večino javni funkcionarji. Ta reorganizacija francoskih železnic je v zvezi z upravno poenostavitvijo in reformo, da se doseže v francoskih državnih železnicah ravnotežje. Nova družba bo pričela poslovati 1. januarja 1938, do takrat ]>a bo pripravila vse potrebno za prevzem dosedanjih železniških družb. Pri sklenitvi te pogodbe se je določilo tudi sodelovanje prevoznih sredstev. Določen bo jx>sebni svet za francoske transportne probleme. Na predlog finančnega ministra je ministrski svet sklenil, da se zviša 10% doklada na državne in razne druge donosne papirje. Francoskim nakladiiikom in francoskemu časopisju so bile dovoljene gotove davčne olajšave. Drobne vesti London, 1. septembra. AA. (DNB.) Na zaseda nju zdravstvenih nadzornikov -v Brightonu je govoril predsednik Lconhard llill o problemu rojstev v Angliji. Rekel je, da bi Anglija čez sto let štela samo še 5 milijonov prebivalcev, če bi še izvajala naprej sedanje omejevanje rojstev. »Mor-ningpost« piše, da bi padanje števila prebivalstva v Angliji pomenilo tudi propad Anglije kot svetovnega cesarstva. Rim, 1. sept. b. Nad Verono sta dve ogledni letali trčili skupaj ter padli na zemljo. Oba pilota sta bila takoj mrtva. " Rotterdam, 1. septembra. AA. (Štefani.) Tukajšnja policija jc aretirala znanega avstrijskega socialista Friderika Adlerja, tajnika delavske in-ternacionale, ki se je pripeljal na Holandsko s ponarejenim francoskim potnim listom pod imenom Frei. Lima, 1. septembra. AA. (Havas.) Velik požar je popolnoma uničil mesto Jacn blizu Katamarce. 500 družin jc ostalo brez strehe, mnogo oseb pa je ranjenih. Vlada je takoj odredila vse potrebno za pomoč ponesrečencem. Velika zmaga španskih nacionalistov Potom rdeče ofenzive Saint Jean de Luz. 1. sept. AA. (Štelanik Od davi so nacionalistične čete na aragonskem bojišču vnovič prešle v napad po srditi topniški pripravi, trajajoči vso noč. V odsekih pri Belciti in Santi Evlaliji je pritisk sovražnika znatno popustil. 2e zdaj se lahko govori o neuspehu sovražne ofenzive na Saragosso. Katalonske prostovoljske brigade so doživele hud poraz. Posebno je treba poudariti, da so rdeči generali preteklo noč v tej ofenzivi poslali v ogenj zelo velike oddelke in da so razpo lagali z mnogoštevilnim topništvom in letalstvom. Polom rdeče ofenzive je v prvi vrsti pripisati junaškemu odporu nacionalističnih čet v posameznih odsekih, posebno pri Beltici in Santi Evlaliji, kjer so bili sovražni napadi posebno ogorčeni. V teh odsekih so nacionalisti z uspešnimi protinapadi prijeli sovražnika tudi i boka. To junaško akcijo nacionalističnih čet je sijajno podprlo legionarsko topništvo in legionarsko letalstvo, ki ic sovražne poskuse samo. brez ix>jnoči pehote in topništva v kali zadušilo. Poudariti je. da so valencijski in barcelonski oblastniki mnogo pričakovali od aragonske ofenzive ne samo s čisto vojaškega, temveč tudi s političnega stališča. -Mislili so. da bi morebitni uspeh Ic ofenzive utrdil položaj rdečih oblastnikov na sestanku skupščine DN v Ženevi. Po padcu Sant-sndra in nacionalistični zmagi pri Brunetti je ta rdeči poraz šc huje prizadel pristaše Vslencije. Izgube rdečih čet na aragonskem bojiSču so ogrom ne. Števila mrtvih in ranjenih ni moči nit? pri bližno presoditi. Nacionalistične čete morajo sestavljati posebne oddelke za pokopavanje mrfvih sovražnikov. Letalstvo je na svojih izvidnih poletih ugotovilo^ da se z vseh točk rdeče fronte pomikajo v zaledje uuige koionc vojaških avto mobilov. Javorski župnik dobit zadoščenje Pred okrožnim kot tiskovnim sogospod včasih tudi nekoliko osuvali in da sa bili nekoliko pretrdi z njimi. Inkriminirane klevete eo iznešene v taki zvezi in na tak način, da se vidi, da je obtoženec hotel g. župnika tako na časti, kakor tudi v njegovem poslovnem pogledu uničiti. Ta namen je prozoren, ko se je g. župnika naslikalo kot nesocialnega, zasovraženega človeka, ki živi jedva nekaj kilometrov od Ljubljane med farani, ki so pravi njegovi tlačani. Pri tem pa je obtoženec brez pristanka g. župnika objavil tudi njegovo sliko, ko ravno prihaja iz šole, držeč v rokah palico. Očividno je bilo storjeno vse to zgolj zaradi tega, da g. župnika prikaže javnosti v najslabši luči, kot človeka, ki bi bil v stanju tudi za naj-podlejše dejanje. Po predlogu zastopnika g. župnika, da se ob-toženec obsodi ter po zagovoru njegovega branilca, ki je predlagal oprostitev odnosno v podrejeni vrsti milo kazen, je predsednik senata po posvetovanju razglasil sodbo, da se obtoženi Josip Zupančič, kot urednik »Slovenskega naroda« spozna krivini prest, po čl. 52. sak. o tiska ter su obsodi na 42« din denarne kazni ali 7 dni zapora, nadalje na 300 din denarne kazni, na plačil* >»00 dinarjev materialne odškodnine zasebnemu tožilcu, na plačilo povprečninc v znesku 500 din ter nu objavo dispozitivnega dela sodbe na čelu lista >Slovenski narode, in na plačilo stroškov kazenskega postopanja. Gosp. župnik je kot 70-letni starček spričo tega članka, ki je izšel v »Slovenskem narodu«, duševno in živčno mnogo trpel. Prepričani smo, da mu jc s to sodbo dano popolno zadoščenje. Golf-igrišče na Bledu Bi cd, 1. scpleinbra. Dejstvo, da ima Bled svoje golfigrišče, ee kaže vedno bolj in bolj. Vedno več tujcev prihaja na Bled zaradi igrišča, največ Angležev in Egipčanov. \si gosti, ki pridejo na Bled, gredo in vse popoldno ostanejo na golfigrišču. Pripeljal se je tudi knoz-namestnik Pavle. Za časa bivanja vojvodo Kent-skega v Jugoslaviji je večkrat prišel v spremstvu vojvode Kentskega iu si ogledal golfigrišče Popoldne je prispel z avtomobilom Nj. Vel. kraij Peter s spremstvom. Kralj Peter je ostal dalj časa na golfigrišču. Včeraj popoldne ob 6. so jc pripeljala i avtomobilom na golfigrišče kraljica Marija v spremstvu dvorne dame. Kraljica Marija jo igrala golf do poznega popoldneva, ko je že legal mrak. Kako važna je bila zgraditev golf igrišča, nam dokazuje že. samo dejstvo, da vsak dan prihajajo od. lični gostje. Igrišče v drugi polovici še ni zgrajeno. Princesa lleana in vojvoda habsburški na Bledu Bled, 1. septembra. Dane* ob 18. so je pripeljala z avtomobilom iz Avstrije čez IVI koren v Jugoslavijo princesa lleana. sestra kraljice Marije, s soprogom, vojvodom Anionom Habsburškim. Princesa lleana jo bila s soprogom na počitnicah v Porečah ob Vrbskem jezeru. Zdaj se je pripeljala, da vrne svoji sestri obisk. Visoki gostjo bodo ostali nekaj dni na Bledu v dvorcu Suvoboru in bodo gostje kra-Ijicc .Marije. t Primarij dr. Hugo Robič . Maribor, 1. sept. Danes je umrl v mariborski splošni bolnišnici dr. Hugon Robič. star 51 let. Pokojnik se jc rodil v Gradcu, kjer je bil njegov oče Franc Robič deželni poslanec m odbornik. Tam se je šolal in leta 1012 promovira! »sub auspiciis imperatorje«. Posvetil se je najprej kirurgiji, potem pa derma-tovenerološki stroki. Po svetovni vojni je leta 1020 prevzel v mariborski bolnišnici novoustanovljeni dermatovenerološki oddelek. Zadnje fri leta jc bil nevarno bolan in je imirl zaradi oslabelosti srca. Zapušča vdovo, dva mala otroka in 88 let staro mater. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje! London, 1. septembra. AA. (DNB.) Jutranji londonski tisk objavlja vest, da bodo prihodnje tedne namestili po angleških cerkvah tonfilmske aparate. Med službo božjo bodo vrteli pobožne filme, namesto pridig pa bodo oddajali govore. London, L septembra. AA. (DNB.) Poročajo, da j« načelnik francoskega generalnega štaba general Gamelin včeraj odpotoval iz Pariza v London in se bo udeležil jesenskih manevrov angleške vojske v vzhodni Angliji. — Pri isprsju, motnjah » prebav] vzemite zjn-traj na prazen želodec kozarec naravne »Frana-Jose! grcnčicec. Začetek ljubljanskega velesejma in časnikarske razstave Razstava slovenske kulture odprta Zastopnik Nj. Vel. kralja general Dodič, minister dr. Koroiec in ban dr. Marko Natlačen gredo v paviljon »Slovenca« Ljubljana, 1. septembra. Ljubljanski jesenski velesejem, po številu že 41. razstavna prireditev te vrete, je bil danes dopoldne ob 10 slovesno odprt. V verigi naših gospodarskih prizadevanj in stremljenj povojnega časa je po6tal ljubljanski velesejem tako važen in pomemben člen, da 6i brez njega slovenskega gospodarstva že kar ne moremo predstavljati, saj je vsaka velesejmska prireditev revija plodov in uspehov našega dela, obenem pa tudi revija naših gospodarskih načrtov in naporov za izboljšanjem. Pa ne samo to. V zadnjih letih 6e krepko opaža iniciativa prirediteljev velesejma do pomembnih kulturnih prireditev, ki zlasti najdejo mesta na jesenskih velesejmskih prireditvah, tako da moremo videti na njih naše uspehe in težnje tudi na kulturnih področjih. Krona kulturnih prireditev, ki so našle doslej mesta v paviljonih ljubljanskega velesejma, pa je letošnja razstava slovenskega novinarstva, ki je obenem tudi glavna privlačnost le tošnje jesenske prireditve. Mnogo je imelo občinstvo priložnosti v zadnjem času čitati o tej razstavi v našem časopisju, toda vseeno niso pričakovali od nje toliko, kolikor v resnici nudi. Vsi oni tisoči, ki so si jo v teku današnjega dneva ogledali, so bili presenečeni in iskreno navdušeni. Pa še druge lepe stvari krijejo v sebi paviljoni letošnje jesenske razstave. Omenimo naj le misijonsko-etnografsko razstavo »Indija«, ki je bila prirejena 6 pomočjo naših misijonarjev-juna-kov, ki v tej skrivnostni daljni deželi širijo Kristusov nauk. Tudi ta razstava predstavlja veliko kulturno dragocenost. Prav lepa je tudi razstava »Materi za otroka«, da ne govorimo o umetnostni razstavi slovenskih likovnih umetnikov, ki 60 se že nekako udomačili na velesejmu. Za današnjo slovesnost otvoritve je bil vele-fcejmeki prostor okusno urejen in okrašen. Po ulicah in stezicah, ki vodijo med paviljoni in razstavnimi prostori, je bil na sveže posut bel pesek, vsepovsod pa so vihrale državne zastave. Pred vhodom na razstavni prostor pa je postavljen visok kiosk, čez in čez prelepljen z našimi časopisi, ki opozarja že ob vhodu obiskovalca na glavno privlačnost razstave. Odlični gostje K današnji otvoritvi 6e je zbralo na velesejmu veliko število občinstva. Radovedno 60 zrli ljudje proti vhodu, kjer so ves čas prihajali odlični gostje. Reči moramo, da tako odlične družbe še ni bilo zbrane na nobeni otvoritvi velesejmske pri reditve. Med odličniki 60 bili: zastopnik Nj. Vel. kralja Petra II.. ki je pokrovitelj letošnje jesenske velesejmske prireditve, brigadni general Dodič, notranji minister dr. Anton Korošec, ki je zastopal tudi kr. vlado, ban dravske banovine dr. Marko Natlačen, ki je zastopal tudi ministra za trgovino in industrijo, belgrajski nadškof msgr. dr. Ujčič, stolni župnik dr. Klinar, ki je zastopal ljubljanskega škofa dr. Rožmana, zastopnik ministra vojske in mornarice polkovnik Mihajlovič, železniški direktor dr. Fatur, ki je zastopal prometnega ministra, finančni direktor dr. Sedlar, ki je zastopal finančnega ministra, poštni direktor dr. Vagaja. ki je zastopal ministra za pošte in telegraf, inž. Skaberne, ki je zastopal gradbenega ministra, predsednik apelacije dr. Golia. rektor univerze dr. Kušej, generalni konzul Nemčije v Zagrebu dr. Schmid, avstrijski gleneralni konzul Scmidt, italijanski konzul Ag. Guerrini Maraldi, konzul ČSR Minovsky, častni konzul poljske republike dr. Štele in drugi častni konzularni za stopniki, minister n. r. dr. Kramer, ki je med pokrovitelji razstave, minister v p. dr. Novak, senator dr. Gregorin, ljubljanski župan dr. Adlešič, mariborski župan dr. Juvan, višji državni tožilec dr. Mastnak, banski tiskovni referent Zobec, ki je zastopal šefa Centralnega presbiroja, dr. Birea, ki je zastopal šefa Agencije Avale dr. Lukoviča, za stopnik osrednje uprave novinarekega društva zastopnik osrednje uprave JNU dr. Branko Sokolič, zastopnik zagrebške sekcije gospod Stevo Sto-janovič, predsednik ljubljanske 6ekcije JNU Vi-rant, glavni urednik »Slovenca« dr. Ahčin, profesor iz Monakovega dr. Estler. šef prosvetnega oddelka banske uprave dr. Lovro Sušnik, predsednik Zbornice za TOI Ivan Jelačin. predsednik OUZD Franc Kremžar in ravnatelj OUZD dr. Bohinjec, zastopnik Delavske zbornice Uratnik, ravnatelj TPD Skubec, predsednik Mariborskega tedna dr. Lipold, predsednik Zveze za tujski promet dr. Žižek in zastopniki drugih ustanov, društev in kor-poracij. Polnoštevilno so bili zbrani slovenski časnikarji. Pozdravni govor g. Bonača Ko so bili zbrani vsi odlični gostje, je stopil pred mikrolon predsednik velesejma Pran Bonač, ki je najprej toplo pozdravil vse navzočne odlične goste in zastopnike. Ko je pozdravljal zastopnika Nj. Vel. kralja, je godba zaigrala državno himno, občinstvo pa je priredilo toplo manifestacijo mlademu kralju in državi. V nadaljnjem govoru je predsednik posvetil nekaj misli novinarski razstavi, ki naj nam nazorno predoči velike, širokim plastem našega naroda še neznane zasluge slovenskega novinarstva za našo kulturo in naše guspudarilvu. Toplo se je zahvalil predsedniku ljubljanske sekcije JNU g. Virantu in predsedniku razstavnega odbora g. Železnikarju, ki imata za novinarsko razstavo izredne zasluge. Predsednik je omenil še druge razstave, ki so v okrilju letošnje jesenske prireditve ter 6e slednjič zahvalil oblastem in korporacijam za pomoč, ki je je bil velesejem deležen tudi letos. 5 pozivom na zbrane, naj zakličejo trikratni »Ži-vio kralju Petru II., je predsednik Bonač zaključil svoj govor. Nato je spregovoril še predsednik ljubljanske sekcije novinarskega društva g. Stanko Virant, ki je izvajal: Govor g, Viranta Gospod zastopnik Nj. Vel. kraljal Gospodje ministri! Cenjene dame in spoštovani gospodje! Kot predsednik ljubljanske sekcije Jugoslovanskega novinarskega združenja 6e v imenu slovenskih novinarjev toplo pridružujem pozdravom, ki jih je ravnokar izrekel predsednik ljubljanskega velesejma g. Fran Bonač, ki je v svojem govoru že poudaril, da je letošnja jesenska prireditev ljubljanskega velesejma predvsem v znamenju novinarske razstave. Zato smemo slovenski novinarji s polno pravico smatrati spoštovane goste, ki so se zbrali k današnji otvoritvi, tudi za svoje goste. Slovenski novinarji smo priredili to prvo razstavo slovenskega novinarstva iz dveh nagibov: letos spomladi je preteklo 140 let, od kar je naš veliki Valentin Vodnik dal Slovencem prvi časopis in z njim orožje v boju za narodni obstoj in razvoj, orožje, ki je bilo takrat še najmodernejše, ki pa ga že par desetleitj kasneje ni mogel in ga tudi danes ne more pogrešati noben civilizira narod. Vodnik si pač ni mogel misliti, v kako mogočno drevo bo zraslo njegovo skromno seme. Doseglo jc obliko in moč, ki smo Slovenci na njo upravičeno ponosni, saj je malo narodov na svetu in tudi malo v Evropi sami, ki bi imeli časopisje tako močno in vsestransko razširjeno kakor je pri nas. Posebno mogočen razmah je zavzelo po osvobojenju in zedinjenju ter 6 tem vnovič izpričalo dragoceni pomen naiodne svobode. Da dostojno proslavimo 140-letnico začetka modernega novinarstva med Slovenci, smo se odločili za prireditev te razstave. Oddolžili bi se radi z njo spominu vseh onih znanih in neznanih prednikov, ki so z graditvijo slovenskega časopisja polagali temelje za našo civilizacijsko in kulturno stopnjo, temelje za ohranitev in za svobodo našega naroda. Sodobnike pa bi radi opozorili na veliko delo teh prednikov pa na pomen in vlogo časopisja v naši narodni zgodovini in našem današnjem življenju. Naša iskrena želja je, da bi razstava ta cilj dosegla. Drugi zunanji povod za prireditev razstave je naš stanovski jubilej. Dobrih 30 let je poteklo, pd kar se je časopisje med Slovenci tako razvilo, da je ustvarilo stan poklicnih novinarjev in so se slovenski novinarji prvič združili v posebno organizacijo. Ako velja za kak stan, da se mora za njegovo življenje, življenjske in delovne razmere zanimati ves narod, potem velja lo prav gotovo med prvimi za novinarje. Zato smatramo, da ni neskromno, ako stopamo pred javnost tudi c svojim stanovskim jubilejem. Lastne moči nas novinarjev in naše organizacije ne bi zadostovale za prireditev te razstave. Zato smo hvaležni vsem onim, ki so nas bodrili v naši zamisli ter nas moralno in gmotno podprli. Na polno razumevanje in podporo smo naleteli pri članih kraljevske vlade, pri oblasteh in korpo-racijah, na čelu jim banska uprava ter mestni občini Ljubljane in Maribora. Od osrednjih novinarskih zavodov sta nam zlasti pomagala Centralni presbiro in agencija Avala. Ugledni Novinarski institut univerze v Monakovem s svojim ravnateljem prof. Esterjem, današnjim našim dragim gostom, nam je ljubeznivo pomagal z nasveti, priporočili, pa tudi z dragocenim gradivom. Vsem imenovanim in vsem drugim, ki so s svojim sodelovanjem ali podporo omogočili prvo razstavo slovenskega novinarstva, iskrena hvala. Vas Spoštovana gospoda! Rad sem ustregel prošnji Novinarskega društva, da otvorlm današnjo razstavo. (Sam sem bil dolgo let aktiven novinar. Od časa, ko sem prevzel uredništvo »Slovenskega gospodarja«, je preteklo že skoraj polnili 40 let. Pa tudi pozneje, ko nisem bil več aktiven novinar, ali vsaj ne v pretežni meri novinar, ker me je življenjska pot peljala drugam, me je vendar ravno ta pot držala vedno v stalnem stiku r. novinarstvom. Od tistega časa, ko sem se posvetil novinarstvu, pa do danes — v tem razdobju leži ogromna razvojna pot slovenskega novinarstva. Ali, ne bom govoril o tein jaz — razstava vam bo pokazala pot našega novinarstva od prvih graditeljev pa do današnjih dni. A no samo to, pokazala vam bo mnogo več. Odkrila vam bo — prepričan sem — mnogo novih pogledov. Velik kos naše zgodovine, predvsem kulturne, bo romal pred vašimi očmi, cela vrsta sodobnih problemov, ki se globoko zadevajo v naše narodne interese, sc vam bo odprla. ' ' ~ | v • J • , , . m. . Primerjava z razmerami drugod vam bo pokazala tvorno silo našega naroda. Ali, k tej vidni slutnji je prišteti vse ono nevidno veliko in brez mej požrtvovalno delo, ki so ga izvršili in ga izvršujejo naši novinarji in naše časopisje vse od prvih početkov naprej. Pri nas, v naših razmerah ni bil ne poklic novinarja. ne izdajanje časopisov lukrativen posel, ki bi nosil ugodje in blagostanje, ampak k temu udejstvovanju je gnala le — in morda nikjer drugod v toliki meri — predanost narodnostnim in drugim ideološkim ciljem. Izredna izčrpanost in vsestranost razstave vam Komaj so izzvenele zadnje besede dr. Korošce- I vega govora, so iz velikega golobnjaka spustili jato I golobov-pismonoš, ki so imeli v posebnih torbicah I okrog vratu listino o otvoritvi razstave slovenskega ! pa, gospod minister, prosim, da otvorite tudi novinarsko razstavo, ko boste otvarjali letošnjo jesensko prireditev Ljubljanskega velesejma. In golobi pismonoše, ki nam jih je ljubeznivo za to priliko dalo na razpolago ministrstvo vojske in mornarice, naj poneso po državi poročilo o naši skromni, a lepi kulturni manifestaciji, glede katere iskreno želimo, da bi bila v čast in korist Slovencev, v čast in korist Jugoslavije. Po govoru g. Viranta je predsednik Bonač prosil notranjega ministra dr. Korošca, da otvori razstavo. Toplo pozdravljen je stopil pred mikrofon dr. Korošec in ob splošni tišini in pozornosti izvajal: l»o ustvarila dojem, kako veliko funkcijo opravlja časopisje v javnem življenju. Postalo je v naši človeški drožbi najjačji tak-tor javnega življenja, lahko rečemo, usoden lak-tor za razvojno pot človeštva. Vse javno življenje se oblikuje v znamenju časopisja. Prehitro živimo, preveč zahteva življenjska pot od nas, da bi mogli ša sami k viru dogodkov, k studencu spoznanja. Vse to nam posreduje časopisje in pri tem nam, »a nas skoraj čisto nezavestno, oblikuje mišljenje, ustvarja prepričanje, usmerja našo hotenje, našo pozornost in naša dejanja. Tolika je moč časopisja in mnogokrat tudi tako usodnn. da se mi zdi. da njegov pomen še premalo upoštevamo, premalo važnosti polagamo nanj. In delo novinarja! Iz razstave boste mogli spoznati, kako trdo jc njegovo delo in kako težaven. odgovoren in naporen je njegov posel, kako zajema in izčrpa vsega človeka zase. In pri tem ogromnem naporu stoji novinar, ta stvarni oblikovalec, ta arhitekt javnega življenja, tako rekoč anonimno ob strani. Ta razstava naših novinarjev ho nov dokaz organizatorične sposobnosti in resne volje do dela in do napredka. Ko otvarjam to eminentno kulturno razstavo, me preveva ena želja: nihče ne more oporekati našemn novinarstvu velike požrtvovalnosti, velikih nesebičnih naporov in velike predauosti poklicu. Majhnost našega ozemlja in majhnost naših razmer pa je udarila tudi novinarstvu svoj pečat. Da bi se ii te majhnosti in pogosto osebnostnosti dvignilo v bodoče naše novinarstvo in bilo prepojeno vedno z iskreno voljo, služiti samo Resnici in Pravici, Kralju, narodu in državi! Živel Kralj! Živela Jugoslavija! S tem progla šam razstavo za otvorjeno. novinarstva. Ljubki ptiči so veselo vzleteli v zrak, nekajkrat zakrožili nad velesejmskim prostorom in se nato obrnili proti vzhodu. Ze po nekaj trenutkih so izginili na obzorju, tiolobje-pismonoše, ki jih je za to priložnost radodarno odstopila vojaška uprava, bodo ponesli listine o otvoritvi novinarske razstave v Ljubljani po vsej državi. Po otvoritvenem govoru dr. Korošca, so se vsi visoki gostjo napotili ogledovat paviljone. Najprej so si ogledali novinarsko razstavo. Tu so jim tol maČili razstavljeno gradivo predsednik slovenskih časnikarjev g. Virant, glavni urednik »Slovenca« dr. Ahčin, predsednik razstavnega odbora Aleksander Zeleznikar in tajnik ter jiožrtvovalni aran-žer razstave g. Ante Gaber. V paviljonu, kjer obratuje tiskarna, pa jo visokim gostom dajal pojasnila minister dr. Kramer. Dclj časa eo se gostje zamudili zlasti v zborničnem paviljonu, kjer so razstavila podjetja v okrilju Katoliškega tiskovnega društva. Tu je tolmačil razstavljeno gradivo urednik g. Košiček. Gostje so si posebno z zanimanjem ogledovali izvirne grafikone, v katerih je ponazorjen razvoj Jugoslovanske tiskarne, »Slovenca cin drugih naših listov. Razstava v zborničnem poslopju je po svoji zamisli in pestri ureditvi res lepa in občudovanja vredna. V paviljonu M so se gostjo preccj dolgo pomudili pri klišarni Jugoslovanske tiskarne, ki je že obratovala. Z občudovanjem so zlasti zrli na tri velike klišeje, ki so bili fiotrebni za tribarvno sliko Nj. Vel. kralja Petra II. Občudovanje jc vzbujala velikanska plastična fotografija Jugoslovanske tiskarne, narejena z aparatom, kakršnega nima ne Srednja ne Južna Evropa. Na levj strani paviljona N je v več risbah in modelih predstavljen načrt za eno najbolj perečih gradbenih zadev v Ljubljani, namreč nov ljubljanski kolodvor in poglobljena proga. Tu je ministru dr. Korošcu, generalu Dodiču in ostalim gostom tolmačil ing. Dimnikov načrt ter utemeljeval potrebo te gradnje predsednik Zbornice za TOI g. Jelačin. Obenem je dr. Korošca obvestil, da se bo v kratkem pri njem in drugih ministrstvih v Belgradu zgla-sila [»osebna deputacija, ki bo predložila podrobno načrte in proračun za zgradbo kolodvora in poglobitev proge v Ljubljani. Gostje so se nato podali v misijonsko razstavo »Indija«, kjer jim je bil prirejen prisrčen sprejem. Gostje so si ogledali še druge paviljone ter se nato podali na prigrizek, ki ga jc j>riredila velesejmska uprava. • Obisk velesejma jc bil danes nad vse pričakovanje lep. Kakor je bilo pričakovati, vlada največje zanimanje za novinarsko ra/slavo, kjer vlada po vseh paviljonih skoraj gneča. Zlasti pa se občinstvo kar ne more odtrgati od tiskarne in klišarne, ki sta stalno v obratu. Zofija Korče, modni salon vljudno naznanja svojim cenjenim damam, da so je vrnila iz inozemstva in začne zopet redno poslovati od 1. septembra 1937 v novih prostorih nesin! frg Sle*. 28, H. n&dsir. ter se cenj. damam še v nadalje vljudno priporoča. ELI DA MILA Ime jamči za najboljšo kakovost! ELIDA CVETIC MILO J oosebno blago in učinkovito čudovitego voma Govor ministra dr. Korošca Visoki gostje si ogledujejo razstavo Drobne novice Koledar Četrtek, dne 2. septembra: Štefan kralj; Maksima, mučenica. Oblillte v Mariboru prvorazredni raalavrant VELIKE KAVARNE. — Velik shod JRZ je bil v nedeljo 29. avgusta v Sv. Križu pri Kostanjevici. Kostanjeviški župan g. inž. Likar je obrazložil delo sedanje in prejšnje vlade, izdajstvo slovenskih izkoreninjencev in veliko naklonjenost banske uprave v zadevah poplave, ki je Sv. Križ tako silno prizadela. Ljudstvo je z velikim zanimanjem sledilo njegovim izvajanjem, saj zlasti zdaj v nesreči živo čuti, kdo se zavzema zanj. — Vojne dobrovoljce pozivamo, da se udeleže vsi z društveno zastavo dne 5. septembra t. 1. odkritja spomenika blagopokojnemu viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju na Rakeku. Zbirališče pred glavnim kolodvorom ob 13.30, odhod vlaka ob 13.40. — Okrajna organizacija vojnih dobrovoljcev v Ljubljani. — Neznan utopljenec. V Središču ob Dravi je Drava naplavila dne 30. avgusta truplo neznanega moškega. Mož je krepke postave, okroglega obraza, oblečen v črno cajgasto suknjo in iina močne čevlje za štrapac. Star bi utegnil biti kakih 35 let. Truplo jp bilo že okrog 14 dni v vodi, ker je že precej razpadlo. Pokopan je na središkem pokopališču. — Vremenska napoved. Jugoslavija: Pretežno vedro. — V planinskih delih oblačno. Najnižja temperatura je zabeležena v Kaliniku 10 stopinj Celzija, najvišja v Mostarju 20 stopinj Celzija. — Napoved za danes: Lepo vreme. Temperatura se bo šo zuižala. Vaše zdravje Čuva SLADNA KAVA — Vpisovanje v Ani. Rud. Legat-ov Enoletni trgovski tečaj v Mariboru je vsak dan. tudi ob nedeljah od 10 do 12 v šolski pisarni, Vrazova ulica 4. Lastni dijaški internat. Šolski program in pojasnilo brezplačno. Začetek pouka 9. septembra. — Planinski jubilej v Rušah. Podravska podružnica Slov. plan. društva v Rušah bo praznovala v dneh 4. in 5. septembra 30 letnico Ruske koče in 35 letnico obstoja društva. Ob tej priliki bo blagoslovljen novi vodovod. V programu je dne 4. septembra velik kres, žarometi, razsvetljava cerkve sv. Areha in pohorsko rajanje. V nedeljo, dne 5. septembra: zjutraj budnica, ob 10 sv. maša, ob It blagoslovitev studenca in vodovoda, ob |H)1 12 slavnostna seja na prostem. — Vabimo vse planince in prijatelje planin, da se v čim večjem številu udeleže teh jubilejnih slavnosti prve slovenske postojanke na Pohorju. — Pri gotovih boleznih žolča in jeter, žolčnega kamna in zlatence urejuje naravna »Franz-Josefova« grenka voda prebavo in pospešuje izpraznjenje črev. Kli-niške izkušnje potrjujejo, da domače zdravljenje dobro učinkuje, ako se jemlje zjutraj na tešče »Franz-Josefova« voda pomešana z nekoliko vroče vode. _Ogl. reg. 8. br. 3M74/35._ — Enoletni trgovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2 vpisuje dnevno od 9—12 in od 15—18. Šolnina 110 din ali 230 diu. Vsa pojasnila daje vodstvo zavoda brezplačno. — Vpisovanje v enoletni trgovski tečaj v Novem mestu dnevno. Šolnina 150 din. Za učenke internat šolskih sester. Začetek pouka 9. septemra. — Vpisovanje v enoletno trgovsko šolo »Chrl-stnfov učni zavode, Domobranska cesta 15, je sedaj do pričetka pouka vsak dan. Enoletni trgovski tečaj na tem zavodu je potrjen tudi od Ministrstva trgovine in industrije, prav lako nova izpričevala in nov učni načrt. Zavod pripravlja svoje absolvente za vsakovrstno pisarniško službo. Izpričevala pa veljajo tudi kot dokaz redno dovršene vajeniške dobe in poldrugo leto pomočniške prakse, Prisrčen sprejem v misijonski razstavi Minister dr. Korošac si je prše! ogledat tudi misijonsko razstavo, ki je bila ob te; priliki Slovesno odprta. Visoke g06te je pri vhodu v okusno opremljene razstavne prostore najprej pozdravil jezuitski superior p. Kopatin, ki je gostom razkazal tudi vso pestro ter originalno sestavljeno misijonsko razstavo. Nato eo stopile pred goste tri v indske narodne noše oblečene deklice, katere so jih pozdravile. Gdč. fnka Strojanškova je visoke goste takole nagovorila: Visoki zastopnik Nj. Vel. kralja! Gospodje ministri! Gospe in gospodje! Bodite prav prisrčno pozdravljeni na naši prvi specialni misijonski razstavi »Indija*. Srce Indije je Bengalija, tu je ognjišče indijske kulture, Indija v malem. In tukaj, v delti svete reke Gangesa, v neposredni bližini velemesta Kal-kute, leži naša prva in doslej edina jugoslovanska pokrajina Bengalija, ki jo upravljajo jugoslovanski misijonarji Družbe Jezusove. Naša je la pokrajina, naša jugoslovanska interesna sfera. naši skrbi in pomoči izročena. Zato je naša dolžnost, da se zanjo zanimamo in delo naših misijonarjev z vsemi močmi podpiramo. Naši misijonarji so nam tukaj predstavili svojo zemljo, svoje delo, svojo ljubezen in svoje žrtve. Želimo. da bi častni gostje tukaj spoznali njihovo veliko socialno, kulturno, vzgojno in versko poslanstvo, ki ga izpolnjujejo v slavo božjo in blagor naše domovine. Poleg gdč. Inke Strojanškove sta v slikoviti indeki noši sprejemali visoke goste gdč. Lija Kri-slanova in Milena Legiševn. Nato je koncertna pevka gdč. Nuša Kristanova dovršeno zapela indsko-bengalsko pesem, pri kateri nismo le občudovali njenega dovršenega petja, marveč tudi brezprimer-no blagoglasnost jezika tega naroda, med katerim v Indiji delujejo naši slovenski misijonarji. Nato se je začel ogled misi jonske razstave, katero je razkazoval superior g. p. Kopatin. Med ogledovanjem razstave je radio po gramofonu prenašal indske narodne pesmi, nakar so se naenkrat oglasili ludi slovenski zvonovi iz Indije. Po ogledu, ki jc trajal več časa, so gospodične v indski narodni noši visokim gostom servirale pristni indijski čaj. Obisk le razstave jo imel popoln uspeh in visoki gostje so bili soglasni v pohvali. Razstava pa je pohvale tudi res vredna. Zalo io vsemu občinstvu kar je važno za one, ki .so žele posvetili trgovini, zlasti za hčerke in sinove trgovcev. Vsa ustna Izjasnila dale ravnateljstvo In pofiilja brezplačna šolska poročila. Na zavodu poučujejo profesorji trgovske akademije iu drugih strokovnih srednjih šol. Šolsko leto se prične 14. septembra. — Na začetek igralske sezone že misli Založba ljudskih iger in uredništvo njenega »Ljudskega odra«. Prvi zvezek, ki bo obsegal nad 40 strani,"je že v tiskarni in bo tretji teden v septembru že dospel do vseh naročnikov. Vsebina zvezka bo silno pestra, najbolj pa se bodo razveselili vsi podeželski voditelji odrov bogatega igrskega gradiva za proslavo praznika Kristusa Kralja, spomina Krekove smrti in drugih prilik do začetka adventa. — Letna naročnina (C zvezkov e skupno najmanj 240 stranmi drobnega tiska) zn;ša samo 80 din. Naročila naslavljajte na Založbo ljudskih iger, Ljubljana, Zarnikova 16. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in el. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno 6vežost. — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravsko banovine od 1. t. m. je objavljen »Pravilnik o ugodnostih socialnega značaja na železnicah in ladjah v državni eksploataciji« in : Izprememba nekaterih predpisov statuta osrednjega urada za zavarovanje delavcev in njegovih krajevnih organov«. ———-- Ljubljana 1 Cclouočno češčenje. Drevi bo oelonočno češčenje v stolnici. Vljudno vabljeni! — Prav tako bo drevi cclonočno češčenje v cerkvi sv. Družine v Mostah. Na svidenje! 1 Fantovski odsek Šentpcterske prosvete ima drevi ob 8 sestanek. Kdor sodeluje v Mostah, naj se ob isti uri udeleži vaje v Mostah. Predsednik. 1 Fantovski odsek siška. Drevi ob 8 se zberemo fantje v samostanski dvorani, da se pripravimo za prosvetni dan v Mostah. 1 Fantovski odsek sv. Jakob ima drevi oh 8 zvečer pri »Zagorcu« svoj redni sestanek. 1 Rezervne častnike vabimo, da se udeleže dne 5. septembra t. 1. v čim častnejšeni številu odkritja spomenika blagopokojnemu viteškemu kralju Aleksandru 1. Zedinitelju na Rakeku. Zbirališče pred glavnim kolodvorom ob 13.20, odhod vlaka na Rakek ob 13.40. — Udeležba v uniformi z ešarpo ali v civilu z društvenim znakom. Znake je dobiti v potek 3. t. m. od pol 6 do pol 7 v društveni pisarni, Zvezda«, Kongresni trg 1-Ii. — Združenje rezervnih častnikov, Ljubljana. 1 Lichtentliurnov zavod, Ljubljana: Novo šolsko leto: Ljudska šola: 1. septembra: vpisovanje od 8—12, 2. septembra šolska sv. maša ob 8, 3. septembra redni pouk. — Meščanska šola: 1„ 2. in 3. septembra: vpisovanje od 8—12 in od 3—5; 9. septembra: šolska sv. maša ob 9; 10. septembra: redni pouk. — Bolj podrobno pri porli. — Notranje gojenke se zamorejo vpisati pismeno. I Podmladek rdečega križa na osnovni šoli Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja priredi v ponedeljek, dne 6. sept. ob 20.30 v dvorani beži- Velike nagrade za obiskovalce novinarske razstave Uprava »Slovenca«, »Slovenskega doma«, »Domoljuba« in »Bogoljuba« bo razdelila med obiskovalce razstave slovenskega časopisja na ljubljanskem velesejmu Dala bo: 4 60 nagrad 10 obiskovalcem »Slovenca« celo 1 e to brezplačno 20 obiskovalcem »Slovenca« 6 mesecev brezplačno 100 obiskovalcem »Slovenca« 1 mesec brezplačno 10 obiskovalcem »Slov. dom« celo leto brezplačno 20 obiskovalcem \Slov. dom« čmeseccv brezplačno 100 obiskovalcem »Slov. dom« 1 mesec brezplačno 100 obiskovalcem »Domoljuba« celo leto brezplačno ★ 100 obiskovalcem Bogoljuba« celo leto brezplačno ★ Nagrajence bo določil žreb. Pogoji: 1. Vsakdo, ki se hoče udeležiti nagradnega žrebanja, mora obiskati paviljon, v katerem razstavljajo podjetja, ki so v okrilju K. T. D. in kjer bo vsakdo lahko dobil obširen pregled vsega našega tiska, zlasti »Slovenca«, »Slovenskega doma«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«. 2. Kdor hoče sodelovati pri žrebanju, mora kupiti en izvod časopisov, ki bodo v našem paviljonu naprodaj. 3. Obenem s kupljenim časopisom bo prejel vsakdo brezplačno krasen prospekt z lepimi slikami v bakrotisku, ki ga je natisnila Jugoslovanska tiskarna. Prospekt bo opremljen s številko in z žigom naše uprave in ga je treba dobro shraniti. (Nenumeriran prospekt bo na razpolago tudi drugim obiskovalcem naše razstave.) 4. V nedeljo 19. septembra bomo objavili izžrebane številke in vrste nagrade. Kdor bo imel na svojem prospektu izžrebano številko, naj prospekt s svojim natančnim naslovom pošlje na »Propagandni oddelek Slovenca« v Ljubljani, nakar mu bomo list takoj začeli pošiljati. Onim, ki so že naročniki naših listov, pa bodo izžrebani, bomo odgovarjajočo naročnino knjižili v dobro. Uprava »Slovenca«, »Slovenskega doma«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«. .. * t Na sliki vidimo tloris razstavnega paviljona podjetij, ki so v okrilju KTD (časopisni konzorcij- its-karna in knjigarna) in prostora v paviljonu M, kjer bo kliiarna Jugoslov. tiskarne v obratu »Slovenčeva« ekspozitura na velesejmu pri glavnem vhodu na levo posluje v vseh panogah uprave časopisov »Slovenca«, »Slovenskega doma«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«. Sprejemala bo naročnino in oglase za vse navedene liste in dajala vsa tozadevna pojasnila. Na razpolago bodo vsak dan vsi navedeni časopisi. Vsa naročila (naročnina in oglasi) za naše liste »Slovenca«, »Slovenski dom«, »Domoljuba« in »Bogoljuba« se sprejemajo na velesejmu v našem paviljonu poleg paviljona M. Ondi so Vam na razpolago tudi vsi navedeni časopisi. Istotam dobite vse informacije, tičoče se naročnine in oglasov. AA September—oktober i0 dnevno zdravljenje vcp 700 dinarjev Kot vračunano: stanovanje ivsaka prosta soba na izbiro) hrana (o vsaki r»-stavraci/i a la carte) 2 zdravniška pregleda, nd zdravnika oredpisane zdravilne ogljikove in mineralne kope/ji, velika analiza seči, vse takse, postrežba in pitje zdravilne vode. Modami kom/or. Kaoarna. Ton-kmo. 300 sob (150 s tekočo vodo). Prospekte tn navodila pošilja: Uprava Radenskega zdravilnega kopališča Slatina Radenci (prt Mariboru) grajske osnovne šole konccrl v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. Na koncertu sodelujejo: godalni kvartet učiteljskih abiturientov, pevski sekstet s Mladost i ter instrumentalni in vokalni solisti, čisti dohodki koncerta so za siromašno bežigrajsko šolsko deco. Predprodaja vstopnic v bežigrajski osnovni šoli. .. , I Vnanja Marijina kongregacija pri uršu-linkah v Ljubljani ima jutri na prvi petek ob 6.45 skupno sveto obhajilo. Pridite vse! Voditelj. 1 Vpisovanje v šolo Glasbene Malice ljubljanske bo danes in jutri, dnevno od 9 do 12 in od 15 do 17. Vsi upisani gojenci in gojenke naj se zglase v 6oboto, dne 4. t. m. popoldne k razdelitvi urnika in sicer: gojenci za klavir ob 15, gojenci za violino ob 16 in gojenci za vse o6tale predmete ob pol 17. Vsi v Hubadovi pevski dvorani poslopja Ulasbenc Matice v Vegovi ulici 1 Ponesrečenci v bolnišnici. Zaradi kolesarskega trka se je morala zateči v bolnišnico 28 letna uradnica Zaje Franja iz Višnjegore, stanujoča na Zaloški cesti 13. Na Mestnem trgu je trčila z nekim kolesarjem tako hudo, da se je precej potolkla. — Iz Kamnika so pripeljali v bolnišnico 31 letno delavko Solič Jožefo iz Nevelj pri Kamniku. Soli-cevi je stroj v tovarni v Kamniku odrezal vse prste na levi roki. — Iz Cerknice pa je prišel iskat v bom i sn ico zdravja 30 letni zidarski delavec Ris Jožef. Padel je s 5 melrov visokega odra in so nevarno potolkel po glavi, dobil pa je tudi hude notranje poškodbe. 1 Šolsko leto na trgovskem učilišču »Christo-fov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15, se prične 14. septembra. Vpisovanje in informacije V6ak dan dopoldne in popoldne. ....,' .fro'- *ar,° RuPcl poučuje violino privatno. Miklošičeva 17/11. 1 Nočno službo imajo: mr. Leuslek. Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komalar, Vič — Tržaška cesta. Ljubljansko gledališče, v sredo 3. septembra: Opera. Sobota, 4. septembra: »Pod lo goro zeleno ..« Opereta. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. — Nedelja, 5. septembra: »Ero z onega sveta«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol — Ponedeljek. 6. septembra: Zaprto. — Torek, 7. septembra: »Cavalleria rusticana«. Izven. Predstava pred Glasbeno Matico. Znižane cene od 20 din navzdol. Maribor m Žetev smrti. Umrli so v Mariboru: vpoko-jrni viš. sod. svetnik Ivan Wakonigg, star 66 let; učiteljica Roškar Draga, stara 33 let, ki je umrla v Koprivnici, pa je bila včeraj prepeljana v Maribor; Bračko Jakob, občinski delavec, slar 60 let; Kurbus Marija, gospodinja, stara 56 let; Schneider Ivan, viničar, star 71 let. Naj počivajo v miru! m Važno za invalide. Mestni vojaški urad poziva vse vojne invalide, priznane in nepriznane, ki bivajo v Mariboru, da sc oglasijo v tem uradu, Slomškov trg št. 11. soba št. 3. radi vpisa v evidenco. S seboj naj prinesejo vse invalidske listine. m Izpremembe v avtobusnem prometu. Od 1. septembra dal je ne vozi več v kopališče na Mariborski otok avtobus redno vsake |>ol ure, kakor doslej, temveč po potrebi, kadar se zbere dovolj kopalcev. Od 7. septembra dalje ludi no bo več vozil ob nedeljah in praznikih mestni avtobus redno na Pohorje, temveč samo v slučaju, da se pravočasno prijavi dovolj udeležencev. m Kopališče na Mariborskem otokn. S 1. septembrom sc uvede v kopališču na otoku celodnevna kopalna lura in veljajo dopoldne kupljene vstopnice ves dan. m Madžarski gosti, ki so se nahajali na obisku v naših štajerskih kopališčih in v Mariboru, so v ponedeljek zapustili našo državo, pri odhodu pa so poslali brzojavke mariborskemu županu dr. Ju-vanu in Tujskoprometni zvezi. Zahvaljujejo se za prisrčne sprejeme in izraze gostoljublja, katerega so bili povsod deležni. m Testilne tovarne bodo 4 dni počivale. Tekstilno delavstvo mariborskih tovarn bo imelo neprostovoljne štiridnevne počitnice. V nedeljo in ponedeljek ter v sredo je praznik, za torek pa se tovarnam ne izplača kuriti kotlov, pa bodo tako štiri dni počivale. m Trgovine v Mariboru bodo v nedeljo ves dan odprte, v ponedeljek, na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. in v sredo, na praznik Male Go-spojnice pa bodo ves dan zaprte. m Največji klopotec Slovenskih goric bodo v nedeljo slovesno spustili v tek ob 15 v Rošpohu pri gostilni »Na griču pri Osetu. Samo ogrodje tega klopotca tehta 200 kg. Veternice merijo 6 m, rep je dolg 7 m, kladiv pa ima 32. Ogrodje je pritrjeno na 8 m visokem in 40 cm debelem slebru. Klopotec je postavil mizarski mojster Unterlehner iz Maribora po načrtih primarija dr. Rrezovnika. ki je pred leti na ljubljanskem velesejmu razstavil manjši klopotec, ki pa je vzbujal veliko pozornost. Po mnenju poznavalcev je klopotcc »Na gričiK največji, ki je kedaj oznanjal jesen v naših goricah. Njegova mogočna pesem bo odmevala v daljavo VOC. kilometrov. Gotovo bo ta slovenjegoriška posebnost privabljala obilo glcdalccv. Celje c Olepševalno in tujsko prometno društvo v Celju se najprisrčnejše zahvaljuje Združenju tr- ?000CV " meSf° Cel'C " |XKil'oro v din c Tujski promet v mesecu avgustu. V preteklem mesecu je obiskalo Celje 1557 tujcev (1145 Jugoslovanov in 412 inozemcev, med njimi 555 izletnikov), v juliju je obiskalo Celje 1447 oseb. v lanskem avgustu pa 1782 oseb. KINO METROPOL Danes; »Antonlo Adverso — carjev pustolovec«. Zaradi izredne dolžino filma (3700 m) predstavi samo ob 18.1S In 20.30. c Odvetnik g. dr. Ogrizek zapustil bolnišnico. Pred nedavnim časom 61110 poročali, da si je odvetnik .g dr. Ogrizek pri padcu zlomil nogo in je bil dosedaj v bolnišnici. V torek popoldne pa je zapuslil bolnišnico in bo sedaj že zopet sprejemal stranke. c Dr. Jože Majs zopet redno ordinira. Starostno zavarovanje delavcev 8 1. septembrom 1937 se prične inajanje zavarovanja ta onemoglost, starost in smrt. I. Kdo bo zavarovan za onemoglost, >tarost in smrt? Praviloma se bo izvajalo zavarovanje za onemoglost, starost in smrt za vse osebe, ki so zavezane zavarovanju za bolezen, vendar z naslednjimi izjemami. Od dolžnosti zavarovanja za onemoglost, starost in smrt so izvzete osebe: 1. ki eo dno 1. septembra 1937 že dopolnile 70. leto starosti; 2. osebe, ki bodo prejemale 1. septembra od države, samoupravnih teles, iz fondov in naprav javnopravnega značaja ali od Pokojninskega zavoda rento vsaj v znesku 1500 dinarjev na leto; 3. osebe, ki so zavarovane pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani. Delodajalci morajo zato prijaviti uradu pravočasno, najkasneje pa do 1. septembra V6e ono osebe, ki so pri njih zaposlene, pa so že prekoračile 70. leto slarosli, kakor tudi osebe, ki bodo 1. septembra prejemale rento od ene gori navedenih ustanov. Te prijave so potrebne zaradi tega, da z,anje urad ne bo predpisoval prispevkov. Za osebe, ki so zavarovane pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani, bo Pokojninski zavod sam predložil Okrožnemu uradu prijavo in za prijave teh oseb ni treba skrbeti delodajalcem. Prijavo glede starosti in uživanja pokojnine naj delodajalci izvrše tako, da bo urad lahko na podlagi poslanih podatkov v svojih cvidencah to dejstvo zabeležil. Izrec.no pa pripominjamo, da morajo to delodajalci prijaviti, ker sicer po uredbi urad nc snin vrniti delodajalcu prispevkov, ki so bodo predpisovali, ker ni bil podan pravočasno dokaz o tem, da je v bolniško zavarovanje prijavljena oseba izvzeta od dolžnosti zavarovanja za onemoglost, starost in snvrt Oseb, ki 60 pri Okrožnem uradu že zavarovane, ni potrebno samo zaradi zavarovanja za onemoglost, starost in smrt ponovno prijavljati. II. Izvzetje iz zavarovanja za onemoglost, starost in smrt je treba dokazati z listinami. Uredba z-ahteva tudi, da delodajalci dokažejo z izkazili, da je oseba resnično izvzeta iz zavarovanja, bodisi ker je stara nad 70 let, bodisi da uživa starostno preskrbo. Kot dokaz teh činjenic morajo delodajalci predložiti bodisi izpisek iz rojstne knjige, domovnico ali drugačno uradno dokazilo. Ravno tako je treba priložiti odlok o pokojnini in potrdilo ustanove, ki jo izplačuje, da oseba še prejema pokojnino. Prijav glede izvzetja iz zavarovanja za onemoglost, starost in smrt Okrožni urad ne bo upošteval, ako se. istočasno s prijavo ne bodo uradu predložila omenjena izkazila. III. PraTilnn izpolnjevanje prijavnic. Točno in zanesljivo izpolnjena prijavnica za člana bo z-a zavarovanje za onemoglost, starost in piti rt še neprimerno bolj važna, kot je za zavarovanje r.a bolezen in nezgode. Prosimo, da so vsi podatki na prijavnici člana točni, zanesljivi in da je posebno zanesljivo zabeleženo rojstno in rodbinsko ime. Prosimo, da se preveri, bodisi po krstnem ali poročnem listu točno, kako sc prijavljena oseba piše, kdaj in kje je rojena. Urad npa, da bo zadoščala le ta prijava za to, da se bo lahko ugotavljala še po več letih identiteta posameznega delavca. Nerad bi urad zahteval drugačnih sankcij, da se identiteta delavca zanesljivo določi. Ko se izpolnjujejo prijavnice, naj sc ti podatki ne pišejo zgolj po delavčevi napovedi. Napačne in netočne prijave bodo povzročale delavstvu veliko, mnogokrat tudi nepopravljivo škodo. In tudi zaradi čim manjših upravnih stroškov moramo zabičavati vsem onim. ki bodo imeli posla s starostnim in oneniogloetnim zavarovanjem, da ni vseeno, kako zapišejo krstno in rojstno ime in druge podatke. IV. Polovico prispevka za zavarovanje za onemoglost, starost in smrt sme delodajalec odtegniti od delavčeve mezde Prispevki za zavarovanje za onemoglost, starost in smrt 6e bodo predpisovali s skupnim plačilnim nalogom. Zato sc bo plačilni nalog temu primerno preuredil. Prispevek za zavarovanje za onemoglost, starost in smrt se mora plačevati po zavarovani mezdi in znaša tedensko 18',o zavarovane mezde. Prispevek znaša torej 3% dnevne zavarovane mezde. Tudi prispevke za zavarovanje za starost, onemoglost in smrt mora plačevati delodajalec, 6me pa polovico prispevka odtegniti ob prvem izplačilu od delavčevega zaslužka, kasneje pa le, ako še ni Kulturni obzornik Filmsko delo Maksa Reinhardta Po mojem mišljenju je film samo veja gledališča. Deblo je in ostane gledališče, zelo močna in plodna veja tega debla pa je film, ki danes morda še meče na deblo nekako senco... V Ameriki ni za umetniško delo nobenih meja; lam so možnosti, ki bi jih v Evropi ne bilo mogoče ustvariti.« S temi besedami je veliki mojster modernega evropskega gledališča, Max Reinhardt označil položaj, v katerem je danes film in filmska produkcija. Ta položaj že ni več podoben razpotju, marveč je že preko tega in sicer se je premaknil v boljšo, v pozitivnejšo smer, to je, proti umetnosti. Vsaka umetnost doživlja preobrate, pretrese, komercializacijo, šabloniziranje in podrejevanje zgolj koristnostnim ciljem, pada zaradi tega tu in tam v obrt. Do tega pride ponavadi v dobi precejšnje višine in po doseženih prvih ciljih tedaj, ko ne moremo govoriti več o začetkih lo ali one umetnostne panoge, marveč prej o bližajočem se zatonu. Pri filmu jo bil ta razvoj drugačen. Rrata Lumičra sta sama svojemu tehničnemu izumu odrekala vsako umetniško vrednost in bodočnost. Film jc bil v svojih začetkih posel, trgovina, sejinska privlačnost za preprosteže, poceni oddih O umetnosti v njem ni bilo sledu, kljub temu, da je tehnično izpopolnjevanje že samo po sebi začelo v film prinašati zunanje estetske momente. »Umetniška« je začela postajati v njem najprej fotografija, oblika in to davno pred Vsebino. minul 1 mesec od dotičnega izplačila, če jc prejemal delavec plačo na dan, ali na teden, odnosno nista minula dva meseca, če je dobival nameščencc plačo ali mezdo mesečno. Važno je tudi še. da se prispevki za starostno zavarovanje ne pobirajo za čas, dokler je zavarovanec zaradi bolezni za pridobitno delo nesposoben. V. Prijavite vse zaposlene osebe) Prav posebej pa velja povedati še to: če jc doslej radi neprijave posameznega delavca ostal brez prispevkov urad, ni trpel delavec nobene škode. Odslej pa bo tako, da bo delavcc brezpogojno prikrajšan na stare dni ali pa v onemoglosti za vsak dan, za katerega ni bil prijavljen. Opust prijave pomeni v vsakem primeru brezpogojno znižanje starostne in oncmoglostne rente. Radi nekaj dinarjev pa ne smetao zniževati rent in podpor našemu delavstvu. Podrobnejša pojasnila in navodila o novem zavarovanju pa vsebuje brošura 'Zavarovanje za onemoglost, starost in smrt«, ki jo jc založil Okrožni urad za zavarovanje delavccv in se po 2 din prodaja pri uradu in uradovih ekspoziturah. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Povišanje prispevkov za Borze dela Po zakonu o zavarovanju delavcev, kakor ludi po naredbi ministra za socialno politiko in narodno Z/dravje z dne 2. aprila 1932 (Službene novine z dne 13. aprila 1932) in po naredbi o preskrbo- Naveličanost, ki se je začela pojavljati zaradi vsebinske plehkosti in ponavljanja motivov v povprečnem občinstvu po eni strani, po drugi pa vse bolj rastoči odpor resnih, umetniških, literarnih in razumniških krogov proti filmski plaži, ki je poneumnjevala množice in jim moralno ter estetsko škodila — vse to je vodilne ljudi v filmu zadnja leta sililo na razmišljanja, kako filmski panogi pomagati iz krize. Ker so bilo z zvočnim in barvnim filmom za nekaj časa doseženo vse tehnično možnosti, je bilo jasno, da se filin mora preusmeriti in preosnovati vsebinsko. Za to je bilo potreba dvojnega: dobiti za film bodisi novih, umetniško pisanih predlog, bodisi filmsko prikazati stare ali novejše mojstrovine iz svetovne književnosti. Za pravilno in umetniško doraslo filmsko prikazovanje teh umetnin pa je bilo treba ljudi, umetnikov po starih pojmih, ki pa poznajo vse izrazne zahteve in možnosti nove umetnostne panoge, filma. Ti iu taki ljudje so igralci, šc bolj pa oblikovalci — režiserji. Zvočni film je prinesel vse polno novih izraznih, oblikovnih zahtev za filmskega igralca. Prinesel jo potrebo po kulturi glasu in zvoka sploh. Tej po-trehi pa so mogli čez noč ugoditi edino gledališki igralci. Gledališče je odločno poseglo v filmsko snovanje. Novi literarni vsebini niso več odgovarjali navadni režiserski rokodelci, treba jc bilo umetnikov. Filmske družbe so si najprej zagotovile te. Pri tem sc je začela tekma za pridobivanje umetnikov, odločali so milijoni, kakor pri filmu sploh. Za film je bil največji umetniški uspeh v tem, da se jo zanj pred tremi leti izrekel nesporno največji sodobni gledališki ustvarjalec Max Reinhardt. Njegov pristanek je pomenil novo dobo v splošnem razpoloženju do filma Reinhardt, ki ga je vzela za svojega prvega režiserja ameriška Warncr-Rrosovn družba, je hotel svoio vero vanju nezaposlenih delavcev in nameščencev z dne 15. decembra 1935 je znašal prispevek za javne borze dela tedensko 3.0?» enodnevne zavarovane mezde. Sedaj pa je na predlog Osrednjega odbora za posredovanje dela z. dne 23. aprila 1936 minister /.a socialno politiko predpisal nov način računanja teh prispevkov, in sicer v tem smislu, da znaša od 1. septembra dalje prispevek za Borze dela eno petino prispevka u\ bolniško zavarovanje delavstva. Za predpis prispevkov veljajo isti predpisi, ko za ostalo socialno zavarovanje. Prispevke pobira Osrednji urad obenem z ostalimi eocialnozavaro-valnimi prispevki. v umetniško poslanstvo filma dokazati takoj z velikim delom: začel je pripravljati za film morda najtežjo in najncuprizorljivejšo Shakespearejevo komedijo Sen kresne nočiImel je na razpolago denar, iznajdbe in ljudi. Svet ni veroval v filmskega Shakespeareja. Preveč je bilo nemških in evrojskih razočaranj s poskusi za predelavanje velike umetnosti v filmu. Ko je >Sen kresne noči« po svetovni premi-jeri na salzburških slavnostnih igrah začel svojo pot po svetu, ni s svojo blestečo režijo, z mojstrsko ilustrirano fantastiko Shakespcrejeve zgodbe, s spoštljivim in zvestim ohranjevanjem literarnih in gledaliških vrlin, sveta, to jc množic, le očaral, marveč jih jc prepričal, da je film lahko še nekaj drugega, neskončno višjega, vrednejšega in za človeštvo pomembnejšega kakor jc pa po večini bil in jo še. >Sen kresne noči v filmu je dokazal, da film ni sovražnik ali okrnje-valec literarne in drainatske umetnosti, marveč da jo izpopolnjuje, da jo s svojimi tehničnimi možnostmi ponazorujo prislneje in učinkoviteje kakor katerokoli drugo izrazno sredstvo. Reinhardt je ljudi in kritike s tem delom prepričal, da je film panoga gledališča, sicer mehanizirana, a prav zaradi mehanizacije tehnično in fantazijsko liolj izpopolnjena, učinkovitejša in širšim množicam dostopnejša panoga gledališča. Uspeh prvega Shakespeareja v filmu je sprožil močno stremljenje po vsebinski preusmeritvi filma. Družbe so se začele zanimati za velike literarne tekste; za rSnoin- sta prišla prav tako prepričljiva J Romeo in Julija', prišel jo Tolstoj, Wilde, Ihsen, Hauptmann. Gorki in drugi. Obeta se doba velike literature v filmu, vsaj programi ameriških in francoskih družb kažejo na to. S to razveseljivo preusmeritvijo v filmu je neločljivo zvezano tudi ime in delo Maxa Reinhardta. ki je po prvem uspehu ostal filmu zvest. Konkurz je proglašen o imovini Feldmana Eduarda, bivšega trgovca v Buchcnsleinu pri Meši, sedaj neznanega prebivališča. Prvi zbor upnikov 11. septenjbra, oglasiti se jo do 25. septembra, ugotovitveni narok 11. oktobra. Pogajanja z Nemčijo iu Kranrijo. Dne 10. t. m. se začno pogajanja z. Nemčijo v Dubrovniku, dne 13. septembra pa s Francijo v Parizu. Slaveks, d. d. za gozdno industrijo v Zagrebu. Računski zaključek za 1935/36 izkazuje pri glavnici 15.0 milij din izgube 0.0 milij. din. Bilančna vsota 70.01 (092) milij. din. Borza Due 1. septembra 1987. Denar V zasebnem kliringu je danes na naših borzah ostal neizpremenjeu angleški funt, in sicer na 237.20-238.80. Avstrijski šiling jo v Ljubljani narastel na 8.41—8.51, v Zagrebu na 8.40—8.50, v Belgradu na 8.35—8.15. Grški boni so beležili v Zagrebu 29.90 blago, v Belgradu 30.10 denar. Nemški čeki so ostali v Ljubljani neizpreme-njeni na 12.S7—13.07, v Zagrebu na 12.865-13.065, za konec september in oktober so beležili 12.90 blago. V Belgradu so beležili 12.85—13.05. Skupni devizni promet je znašal v Zagrebu 2,427.698 din, v Belgradu 3,921.000 din. Efektni promet jc dosegel v Belgradu 087.000 din. Ljubljana — tečaji s p r i m o m. Amsterdam 100 h. gold..........2304.01—2409.51 Berlin 100 mark ...... 1743.78—1757.66 Bruselj 100 belg ...... 731.44— 736.51 Curih 100 frankov ..... 990.15—1008.52 Undon 1 funt.......215.36— 217.42 Ncw York 100 dolarjev .... 4309.76-13-16.07 Pariz 100 frankov............102.10— 103.00 Praga 100 kron..............151.54— 152.04 Trst 100 lir........ 227.04— 231.03 Curih. Newyork 435.025. Pariz. 16.285, Berlin 175.05. Amsterdam 210.20. Bruselj 73.375, Milan 22.95, Kopenhagen 10.55, Stockbolm 111.50, Oslo 10S.i>75. llelsingfors 9.505. Prutra 15.21, Budimpešta 86.25, Belgrad 10, Bukarešta 3.25, Carigrad 3.80, Atene 3.95, Dunaj 80.15 (82.10), Varšava 82.35, London 21.64. Vrednostni panirii Ljubljana. 1% invest. posojilo 90—91, agrarji 53—54, vojna škoda promptna 408—409, begiuške obveznice 75—78, 4?» severni agrarji 51—53, 8?o Blerovo posojilo 98.50—94.50, 7% Blerovo posojilo 84—85, 1% posojilo Drž. hip. banke 99—100, Trboveljska 240—260. Zagreb. Državni papirji: 1% invest. posojilo 90 denar, agrarji 53.50—54, vojna škoda promptna 407—408 (407), sev. agrarji 52.50 denar, 8% Blerovo posojilo 93.75 denar, 7% Blerovo jiosojilo 84.50 denar. — Delnice: Narodna banka 7.150 denar, Priv. agrarna banka 196 denar, Trboveljska 265 blago. Gutmann 50—51, Osij. livarna 200 blago. Osij. slad k. tov. 195 blago, Dubrovačka 390—125. Jadr. plovidba 405 denar. Belgrad. Državni papirji: agrarji 53.25 denar, vojna škoda promptna 408—408.50 (408.50), 407.50 do 108, dalmatinski agrarji 75—75.50, begiuške obveznice 77—77.50, 4% sov. agrarji 52.50 denar, 8% Blerovo posojilo 93.50 denar, 1% Blerovo posojilo 84.75—85.25, 7% stab. posojilo 92 denar (92). — Delnice: Narodna banka 7.280 denar, Priv. agrarna banka 196—197 (mali komad). Žitni trg Novi Sad. Vse jo neizpremenjeno. — Promet srednji. V prihodnji sezoni bomo videli v njegovi režiji ^Genija in demona«, ki ga je pripravil za \Varncr-Rrosovo družbo po Dostojevskega romanu »Igralce . Shakespeare in Dostojevski bosta po Rein-hadtovi zaslugi mejnika v filmu in lep kulturen umetnostni doprinos za človeštvo v malo kulturni in malo umetniški sedanjosti. S tem popravlja film svojo grehe nad umetnostjo in nad kulturo. Zavarovanje za onemoglost, starost in smrt. Knjižico s tem naslovom, ki jo jc založil Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, je spisal pravni referent Okrožnega urada g. Rudolf Smersu z namenom, da delavec ju dclodajalcc seznani z novimi določbami, ki se nanašajo na novo uvedeno 6taroslno zavarovanje delavccv. Ker zavarovanje za starost in smrt stopi v veljavo že I. septembra, bo drobna, a vendar izčrpna, pregledna in jasna knjižica dobro služila vsem, ki se jih to zavarovanje tiče. Knjižica v jasni in pregledni obliki podaja vse določbe tega zavarovanja, tako da ne bo nikomur še posebej treba študirati zakonskih določil, kdor bo to knjižico prebral. Treba pa je iz uvoda povzeti misel, katero je pisec samostojno povdaril. da bo namreč izvajanje sla rostnega zavarovanja pred vsem odvisno od dobre volje delodajalcev in delavcev. Zlasti pa bo od skupnega in složnega sodelovanja obeli činiteljev odvisno, koliko bo novo zavarovanje za dclavca koristno. Starostna renta sc bo namreč določila po tem. koliko časa je kdo bil zavarovan in s koliko mezdo priglašen. Ker je pa poleg dobre volje pri delavcih in podjetnikih treba p'ed vsem poznavania zakonskih določb, zato jc nuino potreba. da sc ena in druga stran s temi določbami temeljito seznani pri _ čemer bo pričujoča knjižica najbolje služila. Ker slane knjižica le 2 din, si jo bo lahko v«akdo kupil. *- * V * PODNEVI DELUJEJO NAŠI INSERATI [ZATO OGLAŠUJTE V [NAŠIH DNEVNIKIH !IN TEDNIKU: \ SLOVENEC SLOV. DOM DOMOLJUB ZAČUDENJ BOSTE i NAD UČINKOVITOSTJO NAŠIH INSERATOV! Ognjenih in revolucija Holandski letalski častniki in guverner so prišli gledat to »strahotno lepoto«. Mi, Kvropci, smo se tudi pripeljali tjakaj in si bolj iz dalje ogledovali nemirni ognjenik, saj na Javi ni kar nič varno hoditi v bližino vulkanov. Nek starejši letalski stotnik je dejal čez ča6: »Zoper to ne moremo ničesar ukreniti; je pač stvar prirode. Žal, pa drugi ljudje ne mislijo tako.« Začudeno sem se ozrl vanj. »Ali bodo potresi?« — »Potresi? Ne —, pač pa revolucija. Tukajšnjim, vedno nemirnim domačinom, je izbruh Mera-pija vedno poziv bogov, naj se otresejo jarma toli zasovraženih Evropcev. — Pa saj boste videli!« Točno čez šest dni za tem smo dobili v Ba-tavijo prva poročila. Brzovlaki niso več vozili; avtobusne proge so bile ustavljene; več ko šestdeset postaj v notranjosti dežele ni imelo nobenih zvez z Batavijo. — Iz ognjenika Merapi se je razlila lava v širokih tokih v dolino in je uničila vse — ljudi, živali, njive. — In krog in krog jc bila po vsej deželi — revolucija. Prva letala Ko sem hotel v nedeljo ob petih zjutraj odjezditi k nekemu znancu, mi je dejal podčastnik Za slovo - sirupa v vino Njej je bilo ime Ilona, njemu pa Janoš. On je bil poduranik v banki, ona pa strojepiska v neki pisarni. »Hodila« sta več let skupaj, dokler se njegova ljubezen ni nekega dne ohladila. Drugo dekle je prišlo na njegovo pot, dekle z doto in se je hote! oženiti z njo. Janoš je torej Iloni razložil, da morata končati. Ker je bil kavalir, se je pa še dogovoril, da bosta imela za slovo v nekem lepem kraju zunaj med hribi še majhno pojedino. Ko 6ta se najedla in je prišla odločilna minuta slovesa, je Ilona potegnila iz torbice zaprto pismo in ga je dala Janošu, rekoč: »Preberi ga, ko boš že doma!« To rekši, je stopila v avto in se od- t peljala. Navzlic vsem moškim čednostim je pa Januša le premagala radovednost. Ni čakal, da bi bil že doma, ampak je odprl pismo že koj na cesti. V pismu so bili samo trije stavki: »Medtem ko sva Nov leteči hotel, tc več ko leto dni gradi neka ameriška letalska tvornica šest novih orjaških letal, ki bodo v 24 urah prepeljala po 50 potnikov iz Amerike v Evropo Neprijetne posledice plemenskega križanja psov-bernardincev V Švici že dalj časa vlečejo po časopisih debato o slavnih psih-bemardincih 6 prelaza Sv. Bernarda. Ta diskusija, v kateri so podajali izjave slavni dreserji, se |e začela o binkoštih, ko so psi iz samostana Sv. Bernarda do smrti ogrizli hčerko švicarskega zdravnika dr. Bremonda (o čemer smo v listu že poročali). »Journal de Geneve« prinaša točno poročilo, ki ga je napisal oče nesrečne de-klicc. Mala Marijana je šla v spremstvu tovarišic in svojega očeta smučat v okolico samostana na prelazu Sv. Bernarda. Ne daleč od hospica so jo napadli psi-bernardinci in jo obgrizli do 6mrti, preden je mogel kdo prihiteti na pomoč. Ta dogodek je izzval povsod, posebno v Švici, veliko vznemirjene, kajti dobre lastnosti psov bernardinske pasme so zgodovinsko znane. Stoletja že rešujejo one- mogle popotnike in se odlikujejo z mirnostjo in krotkostio. Zato je tembolj nerazumljivo, kako da so napadli deklico, ki je bila popolnoma brez vsake obrambe. Natančnejša poizvedovanja so dognala, da žalostni primer hčerke dr. Bremonda ni osamljen. V zadnjih desetletjih so beležili nekoliko podobnih »lučajev, vendar pa so bili napadeni le moški, ki so imeli orožje in so se z njim ubranili psov. Po daljših študijah in raziskovanjih je dr. Bre-mond dognal, da danes v samostanu Sv. Bernarda nimajo nič več pravih psov čiste bernardinske rase. V drugi polovici 19. stoletja so jih namreč križali z neko drugo pasmo, kar je zelo slabo vplivalo na njih značaj. Ti psi so sedaj še nevarnejši, ker vsi mislijo, kako- so neizmerno krotki in potrpežljivi, kar pa v resnici niso. jedla, sem v vino stresla počasi učinkujoč strup. Čez dve uri bova oba mrtva. Zbogom...« Janoš je prebledel ko smrt. Z drhtečim glasom je poklical avto in je šoferju obljubil posebno napitnino, če ga čim najhitreje prepelje na reševalno postajo. Ondi je na kratko povedal svojo nesrečo in je zdravnike za božjo voljo prosil, naj ga rešijo. Zdravniki so storili, kar so le mogli. Takoj so mu izprali želodec in dali Janošu tudi jako moč. no odvajalno sredstvo. Po naglem in tako temeljitem zdravljenju je bil Janoš sicer jako oslabljen, toda zavest, da je ostal živ, ga je spomnila, da je tudi Ilona zapisana smrti. Zatorej je šel na policijo, povedal kako in kaj in je prosil, naj oblasti kaj ukrenejo. Takoj je odšel z njim detektiv na Ilonino sta-. novanje, kjer )e bilo videti, da že vse spi. Oba sta bila razburjena in sta razbijala po vratih, kolikor sta le mogla. Slednjič je prišla Ilona in se vsa zaspana pritoževala, zakaj ji kalijo nočni mir. Ko je slednjič razumela, zakaj da jc nekdo od policije tukaj in sicer zato, da bi jo rešili, se jc na ves glas zagrohotala in povedala, da se je v pismu 6amo norčevala. »To sem bila temu gospodu, ki me je zapustil, vendar dolžna storiti, ali ne?« je rekla in zaloputnila vrata pred nosom detektiva in Ja-noša, ki je kar omedleval od slabosti radi ponovnega prerojenja. To se je zgodilo v avgustu 1937 v Budimpešti. V tekmi za „kolosalnosijo" je Schacht premagal Goringa Nemci imajo posebno veselje nad vsem, kar je »kol ossal«; radi gledajo spomenike in poslopja, ki jih odlikujejo velike mere. Nedavno je general Goe-ring dokazal ta svoj okus in ljubezen do velikih dimenzij z gradnjo ministrstva za letalstvo, ki je največja tovrstna stavba na svetu (420.0K) kubičnih metrov). I oda v tej tekmi je bil Goering premagan od Schachta. Minister nemške državne blagajne je začel graditi velikansko banko, s katero bo daleč prekosil zgradbo ministrstva za letalstvo. Površina zemljišča, ki bo za temelje zgradbe, zavzema 120 tisoč kvadratnih melrov. Ta stavba bo stala nad Sprpvo, zato morijo opraviti velikanska dela v globini 13 metrov pod koritom reke, da bodo preprečili morebitno poplavo podzemlja te ogromne stavbe. Za temelje so porabili 4000 ton jekla, za ogrodje (skelet) pa 20.000 ton." Skrivnostna, toliko slavljena filmska zvezda, Šve-dinja Greta Garbo, ki 6e doslej še ni omožila, dasi venomer pišejo listi, da se bo. In se je oglasila vest, da se omoži in da vzame za moža dirigenta filadelfskega simfoničnega orkestra, Poljaka Leopolda Stokowskega , Samo številke iz bilanc filmskih podjetij ocenjujejo film. igralce Zato filmski umetniki z nemirnim srcem zasledujejo temperaturo blagajn na Broadwayu; tam namreč kažejo najnovejše filme. Zadnji je dosegel blagajniški rekord Robert Taylor, ki je prekosil vse svoje tovariše; vendar ni dosegel vsote Clark Gabla, ki je še vedno največji blagajniški umetnik v Ameriki. Clark Gable ima samo enega konkurenta, oziroma konkurentinjo, — malo Shirley Temple. Do zadniega časa sta hodila Clark Gable in Shirley, kar se tiče dohodkov blagajn z Broadwayske ceste, »ramo ob rami«, nedavno pa je Shirley Temple vendarle dosegla rekord in potolkla Clark Gablea. Ta zanimiva tekma obeh slavnih tekmovalcev, ljubljenca ženskega sveta in ljubljenke širokih mno. žic, je prisilila ravnatelje filmskih podjetij na kompromisno rešitev, da bosta namreč v enem filmu nastopila oba največja »blagajniška« umetnika. Toda tu so naleteli na težave, ki nanje niti od daleč niso mislili. Izkazalo se je namreč, da tako Shirley Temple kakor Clark Gable hočeta igrati glavno vlogo! Mihi-mišha, božanstvo Hindov V Negri Sembilan na Malajskem polotoku stoji v hindujskem templu med kipoma bogov Višnu in Subramana hip znane miške Walta Disneya »Mi-ckev Mouse«. Med svečanostmi se vrstijo množice vernikov in poklekujejo pred podobami svetih živali (slonov, krav, opic itd.) in zadnje čase tudi pred kipom miške »Mickey Mouse« s smešnim zavihanim smrčkom in repkom ... Ta novica se je zdela najprej le dobra potegavščina, pozneje so pa očividci iz Kalkute potrdili to vest. Na Malajskem polotoku je — kakor po vsej Indiji — razširjeno češčenje živali, katerih galerija jc bila povečana z »junakinjo« ameriških risanih filmov. Sredi otoka Jave stoji ognjenik Merapi. Na njegovih obronkih bivajo ljudje, saj so ti obronki celo najrodovitnejši deli Jave. Ko sem pred tremi leti prispel na Javo (pripoveduje nek raziskovalec tistih pokrajin), je ognjenik spet začel bruhati. Kar ves je bil vzburkan in od časa do časa so navpično sfrčali v nebo neznanski oblaki dima. £ l Japonski poslanik v Londonu Šiguru Josida ( na levi) in kitajski poslanik Kvo-Tai-Či (na desni). Oba vsa v skrbeh odhajata od zunanjega ministra Edcna Ti straži: »Na lastno odgovornost greste! Če se v 4 urah ne vrnete, vas ne bo nihče iskal.« Počasi sem jezdil navkreber skozi gozd, ko me je preplašilo bobnenje sedmih letal, ki so plula v notranjost dežele. Prav nizko 60 letela, tako da sem mogel dobro videti bombe pod letali. Torej ie vendarle res! Sledil sem jim s pogledom, izginila so proti Buitenzorgu. Prejšnji večer je bil nekdo pravil, da je vse obrežje od Sindangbaranga do Djokjakarte ena sama revolta. To je bila huda zadeva. sa) so bili naši farmarji vsi ondi na svojih osestvih in niso mogli bežati drugam ko na morje, a vse pa vendar ni bile dovolj ladij na razpolago. K svojemu znancu seveda nisem prijahal. Nek poročnik m: je nujno svetoval, naj se vrnem, zakaj, vsa Batavija je bita daleč naokoli obdana s kor-donom vojakov. Zadeva je bila resna. Še celo vražje resna! Počasi serr. se vračal v mesto. Oblasti niso priljubljene... Šele v tistih dneh sem spoznal, da so Malajci popolnoma drugačni, kot 6o ljudje v angleških kolonijah. Doživel sem bil tri revolucije v Rodeziji in eno v koloniji Kanya Uporniki so odkrito nastopali proti nam tako da smo se mogli braniti. A Malajci so taki, da rajši na skrivaj napadajo sovražnike Takrat je bil prišel v naš klub nek višji holandski uradnik, ki se je jako hudoval na razmere v deželi. lz njegovega pripovedovanja smo posneli, da je imel nalog, naj se z ladjo holandske Iadjedekke družbe pripelje v Singapore. Slučajno je bil tudi v francoskem delu vzhodne Azije izbruhnil upor in tujske legije so imele dosti opravka, da so bile kos razmeram. Visoki uradnik ni bil prispel v Singapore. Dan kasneje, ko je ladja odplula iz Batavije, se je v trebuhu ladje razpočil velik zaboj in — več ko 250 strupenih kač, vse sestradane in polne strupa, so prilezle iz njega! Videti je bilo, da so te živali dali v zaboj nalašč za uradnike na ladji. Nekaj kač je moštvo pobilo; ker so se pa druge poskrile, ni hotel kapitan prevzeti velike odgovornosti za svoje potnike — in je obrnil ladjo. Kasneje sem videl omenjeni parnik daleč zunaj na morju. Dve barki policistov sta se odpeljali k njemu. Policisti so imeli na glavah zaščitne košare, na nogah močne škornje in usnjate rokavice na rokah Res je — oblasti pri domačinih niso priljubljene—, a to je bila pač »peklenska šala«, ki bi bila mogla umoriti mnogo nedolžnih ljudi! Vse lepo mirno ... Eno je treba priznati Ifolandskim oblastem —, da jako mirno ravnajo Če izbruhne v kaki angleški koloniji revolucija —■ ie vse razburjeno in vse teka zaskrbljenih obrazov okoli. Tu nismo nič takega opazili — in vendar je bila nevarnost jako huda. j Vesti, ki so vsak dan prihajale, so bile vse prej ko pomirljive. Čarodeji pa so ljudstvo nenehoma ščuvali. Prav tedaj, ko smo se v klubu menili o naj-groznejših dogodkih, je guverner priredil vrtno veselico. Bil je sam navzoč na veselici in je bil jako miren, zelo ljubezniv in — je zelo pomirljivo vplival na nas vse. Da se je sedem bataljonov pehote borilo zunaj v najhujših bitkah z uporniki; da je 22 letal noč in dan z vžigalnimi bombami okrožalo in obmevatalo vasi in skušalo spraviti ljudi k pameti: to smo zvedeli šele potem, ko je bilo že vse končano. Vsakdo pa je skrivaj prosil Boga, naj Merapi že vendar neha bljuvati, zakaj, dokler je ognjenik bruhal, ni bilo niti misliti na konec revolucije. V tistih dneh so prihajali tudi prvi begunci v mesto in so jih v okolici namestili v šotore. Po-edini farmarji so prihajali tudi v klub in kar so pripovedovali, )e bilo naravnost strahotno. Malajci niso v razburjenju nič več ljudje, ampak so ko satani. In okrutosti in grozovitosti, ki jih počenjajo ob takih prilikah, zasenčijo celo najostud-nejša grozodejstva Mongolov. Sedmega dne je priplulo deset letal iz vzhodnih delov Jave. Poveljniki letal so pripovedovali, da so sultani iz Seerakarte in Djokatarta zločince — spravili k pameti. Potem smo zopet sprejeli vesti, da prodira pehota s pomočjo letal v dolgih vrstah proti obrežju in da vsak dan polovi na stotine upornikov in jih izroča oblasti. In slednjič — je vso deželo spreletela vesela vest: Merapi je nehal bruhati — in ob isti uri — ni bilo nobene revolucije več. Okrog Santandra: porušeni mini na cesti med Castro Urtaiesom in Santandrom f^fl- Zobozdravnik: »Ali se me res nič več nc epo-piinisi k »ko ste me v šoli vedno vni mučili?« Dva prijatelja sta se vozila v natrpanem vlaku in eden od njiju je imel oči zaprte. »Kaj ti je, Marko?« je dejal onii drugi, »ali se mar ne počutiš dobro?« »Nc, nič mi ni, ampak ne morem gledati, da mora ona stara ženica tamle stati, med tem. ko mi sedimo « Otvarjamo jesensko se ji j o pripravili smo Vamam najodličnejšo izbero plaščev in oblek od preprostih do velemestnih modelov j Gospodom odlično krojene obleke iz najmodernejšega blaga, površnike in suknje Oblečeni boste okusno, moderno in poceni! Moda 9. Gukic, Stritarjeva Spoti Kdo je doslej preskočil 2 ml m 2.09 \Valker (Amerika), svetovni rekord. 2.07 Johnson (Amerika). 2.07 Albriton (Amerika). 2.0« Marty (Amerika). 2.04 Kotkas (Finska), evropski rekord. 2.04 Thurber (Amerika). 2.03 Osborne (Amerika). 2.03 SpitK (Amerika). 2.014 Beeson (Amerika). 2.01 Kovtun (Rusija). 2.01 Ward (Amerika). 2.01 Asakuma (Japonska). 2.01 Tanaka (Japonska). 2.01 Spencer (Amerika). 2.006 Marine (Amerika). 2.005 Perasalo (Finska). 2.00 Metcalfe (Avstralija). 2.00 Torribio (Filipini). 2.00 Meinkotz (Nemčija). 2.00 Threadgill (Amerika). 2.00 Vickrey (Amerika). 2.00 Smith (Amerika). Deset najboljših skakalcev v letošnjem letu m 2.09 Walker (Amerika). 2.04 Albriton (Amerika). 2.01 Kovtun (Rusija). . ' W0 Vi<;krey (Amerika). 2.bn Thorber (Amerika). 2.00 Smith (Amerika). 2.00 Meinkotz (Nemčija). 1.99 Van der May (Amerika). 1.98 Thomseu (Amerika). 1.98 Steers (Amerika). Razvoj svetovnega rekorda na 100 m 11,25 11,2 11,2 11,2 11,2 11.2 10,8 10,8 10.8 10,8 10,8 10,8 10,6 10,6 10,6i 10,6 10,4 10,4 10,3 10,3 10,3 10,3 10,3 10,3 10,3 10,2" 10,2* 1884 T. F. Potter (Amerika) 1886 W. Baker (Amerika) 188b Ch. G. Wood (Anglija) 1889 C. H. Sherill (Amerika) 1890 R. de Zcvallos (Španija) 189t A. Tournois (Francija) 1891 L. H. Cary (Amerika) 1891 E. Dc Re (Belgija) 1896 H. H. Albin (Švedska) 1900 F. W. J ar w is (Amerika) 1900 W. B. Tewkesbury (Amerika) 1905 V. Dunker (Nemčija) 1906 K. Lindberg (Švedska) 1911 R. Ran (Nemčija) 1912 D. F. Lippincott (Amerika) 1920 Scholz (Amerika) 1921 C. W. Paddock (Amerika) 1929 Eddie Tolan (Amerika) 1930 Percy Wil|iams (Kanada) 1932 Edie Tolan (Amerika) 1932 Airthur Jonath (Nemčija) 1933 Ralph Metcalfe (Amerika) 1934 Eulace Peacock (Amerika) 1934 Chrietian Berger (Holandska) 1936 Jesse Ovvens (Amerika) 1936 Jesse Ovvens (Amerika) 1937 Ben Johnson (Amerika) t prvi oficielni svetovni rekord, ni priznan kot 6vctovni rekord radi hrbet. Na ilOm čez zapreke vetra v (Dvanajst atletov na svetu teče 110 m čez zapreke pod oli pa 14,2 sek.) 13,7 Forrest Towns (Amerika) 1036 • 14,0 Osgood (Amerika) 1937 14,0 Keller (Amerika) 1932 14.1 Saling (Amerika) 1932 14.1 Staley (Amerika) 1936 14,2 Finlari (Anglija) 1937 14.2 Reaird (Amerika) 1932 14,2 Meier (Amerika) 1934 14,2 Cope (Amerika) 1934 14,2 Moorc (Amerika) 1935 14,2 Moreau (Amerika) 1935 11,2 Pollard (Amerika) 1936 ZSK . Hermes — motosekrija. se bo udeležil nih dirk v Zagrebu. Odhod jc dne 4. septembra s tovornim avtomobilom izpred Jugoindus. garaža Desa v Sišiki. Povratek 5. septembra ob 24. Nekoliko je še praznih mest. Gostje vabljeni. Cena vožnie tja in nazaj din 00 z vstopnino na dirko Preskrbljeno je za vse udeležence v Zagrebu za ceneno prenočišče in prehrano. Lepa prilika za ogled Zagrebškega velesejma. Prijaviti se je do 3. septembra pol 7 v tajništvu, Aleksandrova cesta 5, pritličje desno. — Načelnik. VK »Ilirija'. Sestanek članstva in upravnega erllmrn ho jutri, v petek dne a. septembra ob 20 v kavarni K v ropa . V nedeljo se Ih» udeležila in« skupina članstva uiotoelklišklh dirk v Zagrebu. druga ► kupnin, po«J vodstvom starost.nega predsednika gosp. •lakoha Gorjanca pojile pa 1111 Kakek k odkritju »po nienikn hlagopokojnegn krnila Aleksandra Osvobo- ditelja. Skupni odhod iz Ljubljane za prvo in drugo skupino bo določen na večernem sestanku, jato polivamo članstvo, da sc sestanka polnoStevilno udeleži Odbor. 2SK Hermes - molotrkeija. Sestanek danes ob pol 'JO v restavraciji -NA-\A nn Tyrševi eosti. Za illrkalee, ki dirkajo v Zagrebu, obvezno. — Načelnik. SK Mars. Danes obvezen sestanek za vse igralec na običajnem mestu. Ob 4 trening za vse igralce zaradi izbire postav za nedeljske tekme. SK Slovan, itedna odborov« sej« bo v petek oh 20 zvečer v gostilni Krušič. Istočasno ho članski sestanek vseh nogometašev. Za vse udeležba obvezna. Radio Orugi programlt . s- septembra; 12 Zvezde in zvezdniki Pojo (plošče) _ 12.4.1 Vreme, poročila - t:; ras. spored, obvestila — 13.1.1 Hadijski orkester — 14 Vreme, borza — 19 cas. vreme, poročila, sporerl, obvestila _ 1130 Nae. ura _ 19.50 Glaiunov: Koncertni \alček (plošča) — JO.tli Zgodovinsko ozadje slovenske narodne pesmi, III. predavanje tg. dr. Ivan tirafenaiier) — "0.10 Večer operne glasbe. Sodelujejo: g. Itotiert Primožič (ha-riton). g. prof. M. r.ipovšek (kla\ ir) in Kadilski ork. — il Cas, vreme, poročila, spored — 22.15 ( imeruianov trlo. Programi Radio Ljubljana i četrtek, 2. septembra: Helarad: 20 Violinski in Planinski koneert — 20.30 Orkestralni koneert — Za areb: 20 Ljubljana — Dunaj: 19.25 Solnograd _ 20 25 Pester program — 21 Orkestralni koneert — ->->'31 — H<"> Vojaška godba — Trst Milan: 17.15 Vokalni kon Jmt- 3' w'a>rnerjevH opera fLohengrin - Iti m Kari: -1 Icrra. 22.15 Pianino _ prana: 20 Orkestralni kon-r,2".-45 ''fra — Varšava: Jo l'oljsku glasba — 2J Vokalni koneert — llerlin llamburij: 20.10 Plesni ve. Operetni večer — Sfranibovra: J1.30 «agnerjeva opera Itensko zlato.-. Triperesna deteljica Spisa) M. Kunčič. - Ilustriral M. Sedet. Prvo noč sta Nande in Jožek inirno prespala sredi samotnega gradu. Niti lasu jima ni skrivil nihče, lo ju je navdalo s takšnim pogumom, da sta sklenila ostati v gradu. Samo nekaj ju jc močno skrbelo: kaj bosta jedla iti pila. Pri sebi sta imela samo še dva kc*a kruha in pol klobase, ki sta jo bila pouzmala neznanim rokomavhom v oglarski bajti. Privoščila sta si vsak košček klobase in kos kruha za zajtrk, drugi kos pa sta vrgla opicama. Ko sta si tako za prvo silo utesila Hat), je Nande predlagal: »Zdaj si pa oglejva okolico gradu! Nemara stakneva kakšne jagode.« »Nemara,« je prikimal Jožek. Uveli^ gub as t/ kozi VRAČANA MLADOST PRESENETLJIVO ODKRITJE ZDRAVNIKA NEKI dunajski medicinski strokovni Ust objavlja poslednje zmagoslavje znanosti, ki bo zadlvlto svet Dogran je bil ne samo vzrok gub. marveč tudi način, kako jih je mogoče odstraniti. Materam pa celo tudi starim mamicam se lahko vrne čista sveža polt njihovih dekliških dni. 2ene 50 pa celo tudi 60 let lahko spet dobijo gladko ln nenagubano mladostno kožo. Kliniški preizkusi Gube Izhajajo od tega, ker koža s staranjem Izgublja nekatere bistvene redllne elemente. Te elemente zdaj pripravljajo iz skrbno odbranih mladih živali. Cim dobi iloveška koža spet te elemente. Jo isvežijo ia pomladijo. To so presenetljivi rezultati raziskovan), izvršenih na dunajskem vseučilišču pod vodstvom profesorja dr. Stejskala Izključno pravico Izkoriščanja otkrltja tega profesorja st Je i ogromnimi stroški pridobila tvrdk« Tokalon. Njen ekstrakt živih kožnih celic kt ie Imenuje »Biocel«. ta lahko oajde samo v kremi Tokalon (rožnata barve). Prt .kllniškib preizkušnjah, pri ženah od 60 do 70 let so bile gube odstranjene v 6 tednih (glej Izčrpno poročilo v Dunajskem Medicinskem Vestniku). Uspeh zajamčen Uporabljajte vsak večer rožnato kremo Tokalon. hranilo za kožo Ona hrant ln ;>omlaja kožo med tem ko VI spite. Gube kmalu Izginejo. V nekaj tednih boste za leta In leta mlajši. Cez dan uporabljajte belo kremo Tokalon (brez maščobe) Ona razkraja zajedalce. krči povečane znojnlce tn napravlja najtemnejšo In najodpornejšo kožo mehko, belo lo gladko. Uspešni rezultati »o Tajamfenl ali pa se Vam vrne denar. Vas dan sta slikala po gozdu, loda o jagodah ni bilo ne duha ne sluha. Samo majhen studenček sta pozno popoldne izsledila v bližini gradu. Na-pila sla se osvežujoče vode, natrgala nekaj sladkih koreninic in se proti večeru vrnila v grad. Kmalu sla trdno zaspala. Sredi tihe noči sta opici postali nemirni. Plašno 6ta se ozirali proti vratom in zbegano po skakovali. Nazaduje je ena izmed opic planila k Jožku in ga pocukala za lase. Jožek je prestrašeno planil pokoneti in si po-niel oči. _Ko jc v svitu mesečine, ki jc skrivnostno lila skozi zamreženo okno, videl, kako opici nemirno begala sem in tja. ga jc obšla tesnobna slutnja. »Duhovi!« sc jc stresel po vsem telesu. V tem hipu je zaslišal čuden ropot, kakor da nekdo stopa s težko okovanimi čevlji po stopnicah, ln še zamolkli glasovi so mu zadoneli na uho. kakor da govori nekdo iz groba. Zgrabil je Nan-deta za ramo in pridušeno rekel: >Nande! Nande! Ali slišiš? Straši!« Nande je skočil na noge in prisluhnil. Prav tedaj pa so koraki in glasovi utihnili. "Saj ni nič,* je rekel in sc pomilovalno nasmehnil. »Ti si mi pa res junak! Gotovo sc jc nelopir zaletel v zid — ti pa takoj misliš, da so duhovi!« Cisto razločno sem slišal, kako jc nekdo šel po stojmicah,« se je rotil Jožek in še vedno ves prestrašen strmel proti vratom. »Poglejva, da se boš pomiril!« je rekel Nande. Stopil je na prag in posvetil z žepno svetilko po stopnicah navzdol. •No, ali vidiš, da ni nič?« se je zasmejal. Naročajte in čitajte naša katoliška dnevnika »Slovenec« in »Slov. dom« Vzajemna posojilnica v Ljubljani, r.z.zo.z. Miklošičeva cesta 7 \ nudi za vloge popolno varnost in jih obrestuje po 4% do 5% po dogovoru. Nove vloge so vsak čas v celoti na razpolago. — Daje tudi kratkoroina posojila po nizki sbfčsini meri. CiVIJARJI POZOR? Ali že veste, kaj je novega? Nova trgovina z usnjem ln z vsemi Čevljarskimi potrebščinami je odprta na Sv. Petra c. 22 PRI ANTONU HEKHARJU MALI OGLASI T malih oglasih velja »taka beseda Din lwj ienllovanJ.lt I oglasi Din J —. Najmanjil znesek za mali oglas Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri BaroiOu. — Pri oglasih reklamnega značaja s« računa enokolonska 5 mm tfsoka pelltna vrstica po Din 2*50. Za plamena odgovore glede malih oglasov ^ treba priložiti UNION Velika mmtkilni revija Plešem za tebe TEl. 27-30 SLOGA Veliki pnstolovnl film Razbita banka f Nonte Carlu V glavni vtogl Bonaid Colman ln Joan Benoett Prt vseh predstavah nastopa čudežni fenomen Uadame ElUabeth. TEl. 21-24 MATICA li dobe francoske revolucija V senci giljotine Bonala Colman Ellsabetb AUan Radi Izredne dolžine fllma predstave ob 16., 18 48 m 21 ls url Predstav tnes v Unlonu ln Slogi ob 18., 1918 ln 21-18 url ilužbodobe Spretno pletiljo Ba pletenine takoj sprejmem. Tyrševa cesta 37. Dobre kamnoseke takoj sprejme Kamnoseška Industrija Alojzij Vodnik, LJubljana. (b) Tekstilca pomočnika obratovodje, B prakso, sprejmemo. Pogoj Jugoslov. državljanstvo. -Ponudbe s prepisi spričeval na Tekstilno tovarno Beer, Hrlbernik & Comp., 6t. Vid nad Ljubljano, (b Hlapca ti konjem, pridnega, vestnega, poštenega, vajenega poljedelskih strojev -pprejme graščina Kode-Ijevo, Ljubljana. (b) Srečke! Prodajalci srečk razredne loterije sc Iščejo pod ugodnimi pogoji. Ponud-J»e upravi »Slovenca« pod •t. 13.945. (b) Potnik parfumerijske stroke e provizijo, prvovrstna moč, dobro uveden • so išče. - Obširne ponudbe pod »Velepoduzeče K— 4159« na Interreklam, Zagreb, Masarykova 28. Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na-obraženi posredovalec — Cesta 2». oktobra St. 6. telefon 37-33, Ima naprodaj večje Število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih ln stanovanjskih hiš In vil. Pooblaščen graditelj tn sodil cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p Agne« Giinthcr: Denar Vrednostne papirje vseh vrst kupuje Slovenska banka v LJubljani. Krekov trg 10, tel. 87-62. Posojilo 100.000 din Iščem na trg. hišo, vredno 300.000 din, v mestu na deželi. — Vknjižba na prvo mesto. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Sigurno naloženo« št. 13.894. (d) HRANILNE KNJIŽICE vrednostne papirje vnov-čuje po najboljši ceni ln takojšnjemu Izplačilu — 1 z p o s 1 u J e vse bančne denarne, kreditne ln blagovne posle najkulantneje ALOJZIJ PLANINŠEK trg. ag. bančnih poslov Ljubljana, Beethovnova ulica 14-1 — telelon 35-10 Pouk Diplomirana romanistka poučuje francoščino za vse gimnazijske razrede. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13.930. (u) Diplomirana filozofka sprejema v skupinah alt posamič dečke in deklice iz osnovne šole za pouk v francoščini ter jih tako pripravlja za gimnazijo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13.929. (u) Dijaki 2 dijaka (-inji) sprejmem v oskrbo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13.959. (D) Tri dijake sprejme v lepo, sončno sobo, eventuelno s hrano. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13.951. (D) Dijakinjo lz krščanske družine se sprejme na stanovanje z vso oskrbo. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 13.954. (D) Dijaka-nižješolca sprejmem poceni v popolno oskrbo; pomoč pri učenju. Naslov v upravi »Slovenca« pod 13.955. D 2 dijaka (-inji) sprejme boljša uradniška družina v dobro oskrbo. Zračna soba blizu vseh šol. Strogo nadzorstvo, po želji Instrukelja. Cena zmerna. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13.928. (D) He boljša vožnja z novimi Continental gumami ob vsakem vremenu, v mestu in na deželi, na izletu in na poslovnem potovanju. - Nove Continental gume imajo širši in močnejši profil, ki ne drsi, čvrsta in odporna tkiva v zaščito pred segrevanjem. — Zato trajajo dalje, vozijo sigur-neje in so cenejše. Zastopnik za Ljubljano: Goreč d. z o. z., Ljubljana lurkvo cesia 1 eg TI as pa Malo rabljen pianino kupim. Ponudbe z navedbo ccne poslati upravi »Slovcnca« pod »Cccilija« P 13.952. (g) KLAVIRJE, VIJOLINE, kitare, Hohner harmonike, strune in vse glasbilno potrebščine kupite poceni pri R.Warbinek, Dom glasbe Ljubljana, Miklošičeva 4. Obrt Gumbe, plise, entel, ažur predtlsk tn monograme hitro Izvrši Matek & Ml-keš, LJubljana, poleg hotela Štrukelj. (t) Kupimo Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cetiab CERNE, juvelir, Ljubljana Wollova ulica St. 3 Elektromotorje dinamo, šalttable ln štev-co - kupim. Hitre ponudbe upravi »Slov.« pod »Glelchstrom« št. 13853. Stanoi/anja IŠČEJO: Mirna vdova žel. upokojenka in točna plačnica. Išče sobo in kuhinjo ali sobo s štedilnikom. Ponudbe na upravo Slovenca« pod »Mirna« št. 13.391. (c) PRILIKA, KI IE NI VSAK DAN! INSERIRAJTE V VELESEJMSKIH ŠTEVILKAH »SLOVENCA"! ZAGOTOVLJEN VAM JE NAJPOPOLNEJŠI USPEH! Pisalni stroj »Ideal« skoraj nov, poceni proda Matelič Josip, Ljubljana, Groharjeva ul. 3/II. (1) Za šolarje obleke, perilo, Hubcrtus-plašče itd. Dober nakup. Presker, Sv. Petra c. 14, Ljubljana. (1) Kislo zelje novo, prvovrstno, v sodčkih, dobavlja po naročilu Gustav Erklavec, LJubljana, Kodeljevo, Povše-tova 10, telefon 25-91. (1 Registrirna blagajna »National« na tipke, tovarniško prenovljena, že pod jamstvom, poceni naprodaj. Radioval, Ljubljana, Dalmatinova 13. 1 Tekače (tepihe) največjo izbiro, meter od 15 din naprej nudi nova trgovina Gorlčar, Sv. Petra cesta 30. <1) Kislo zelje prvovrstno, po konkurenčni ceni, vsako množino dobavlja Homan, Sv. Petra ccsta 81, Ljubljana, telefon 35-39. (1) Vse letno perilo srajce za šolarje — po skrajno znižanih cenah vam nudi » K r e k o « , tovarniška zaloga perila, Tavčarjeva ulica 3. (1) Veliko izbiro šolskih predpasnikov ln telovadnih hlač |z klota po zelo nizkih cenah priporoča tvrdka Ign. žargi, Ljubljana, Sv. Petra ccsta št. 11. (1) I Vajenci ii Mizarskega vajenca sprejme takoj Dobnikar Andrej, mizar, Gora 1, p. Komenda. (v) Opremljeno sobo za dva gospoda takoj oddam. - Stari trg 2/II., desno. (g) Opremljeno sobo sončno, mirno, oddam. — Sv. Petra cesta št. 14/1., hodnik, levo. (s) Vnajem ODDAJO: Dobro vpeljano pekarno v Ljubljani oddam. Pismene ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Pekarna« 13.982. (n)] Razno Lipovšek Marjan profesor drž. konzervato: rija, sprejme učence za privatni klavirski pouk. Trubarjeva ulica 2, pri Sv. Jakobu. (r); Suhe gobe množino. kupujemo stalno vsako ________ Marko Jungwirth, Praga XII. Londynska 18 — Teleron 281-74 Brzojavni naslov: JUNGMARK Praha. Sukcesivna dobava ovojnega materiala Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu bo imel dne 15. (sreda) septembra 1937 ob 11 v uradnih prostorih v ZagreDu, Mihano-vičeva ul. 3-II1. prvo ofertalno licitacijo za sukcesivno dobavo ovojnega materiala za dobo pol leta za krajevne organe Osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Ponudbe, taksirane po predpisani odredbi I. Br. 25 taksne tarife zakona o taksah, se oddajo ali pošljejo po pošti v zapečateni kuverti do zgoraj označenega roka Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev (soba št. 305). Vrednost nabave ca. 500.000 din ickom pol leta. Kavcija v znesku 25 000 din za naše državljane in 50.000 din za tuje državljane se more položiti ali poslati po pošti blagajni Osrednjega urada za zavarovanje delavcev (soba št. 420) najdalje do 10. ure odrejenega dne licitacije. Pogoji licitacije kakor tudi tiskovine »Ponudbe« se dobijo brezplačno vsak delavnik za easa uradnih ur pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev (soba št. 305). Št. 36.100-1937 z dne 13. avgusta 1937. | Dušica - Rožamarija Zdaj pa v obednico! Knez in kneginja gresta prva skozi zasenčeni hodnik, v katerem je razobe-šeno razno rogovje, Rožamarija pa sledi počasi ter se opira na Harra. Iznenada jo Harro pritajeno vpraša: »Kaj ti je vendar, dragica? Nekaj tujega sem izmenada našel na tebi! In tako lepa si! Maloda se nisem prestrašil, ko sem te danes zagledal!« Rožamarija pogleda llarra z ljubkim nasmehom in s 6olzami v očeh. ■*Kaj bi naj bilo na meni nenavadnega? Ilarro, vse je kakor v snu! Bojim se, da bi se morala prebuditi in zopet postati grda račka. Ah, Ilarro, hvala ti! Iskrena nvala! Kako neizrekljivo revna bi bila brez tebe!« »Dušica, ti mi nekaj prikrivaš! Ti trpiš...« »Tiho. Ilarro. prositn te! Saj ni nič! Lc majhna nezgoda od davi! Samo mojih rok se nc smeš dotakniti, moj dragi, moj ljubi Ilarro! Toda očetu ne omeni niti besedice! Do jutri bo itak bolje in ne izplača se o tem govoriti.« Medtem so dospeli v obednico, kjer opojno dehte vrtnice in ki je zagrnjena v prijeten hlad. Oči ob stenah strme! Danes ni tujih gostov. Ti pridejo na vrelo drugič, slavnostna pojedina se bo vršila pozneje. Ker se tako dolgo nista bila videla Rožamarija in njen ženin, ju danes niso hoteli motiti ob munem prvem sestanku. — Ilarro je sicer nagubančil čelo. toda moral je molčati in se ukloniti. ker so njene oči tako milo prosile! Rožamarija je okusila nekaj kapljic vina in njena lica so v bujnem rožnem cvetu. Toda v njenih sivih očeh se pojavlja vznemirljiv ogenj. Kar se čuti knez primoranega opozoriti to: »Rožamarija. ne odklanjaj vseh jedil! Človek ne živi zgolj od medu in ljubezni!« Po obedu se podajo vsi v kneginjino 6obo. Tu posrkajo vsak 6vojo skodelico kave. V6C se vrši kakor po obredu. Ilarru je to že davno znano in zelo mu je mučno, da je danes sam zapleten vanj. — Kako rad bi vzel zdajle Rožamarijo za roko, šel z njo v staro učno sobo ter poizkusil omiliti njene bolečine! Toda balansirati mora s svojo skodelico ler se razgovarjati s kneginjo! Pozneje pa ga bo povabil knez, bodisi v poletno sobo, bodisi na strelišče, kjer je šc trenutno precej hladno, da tam pokadi z njim običajno smotko. Dame pa bodo morale ostati in izginiti. Ves ta obred je za vse večne čase strogo urejen. In Ilarro se iz-prašuje, če ni morda knez kot mlad mož ob tem ceremonialu tudi postajal nemiren. Kar sc mu vsiljuje misel, da so stari Germani svoje neveste kratkotnalo ugrabljali in odvajali s seboj ter odobrava na tihem to odločno postopanje. In res! Vse se vrši lepo po pravilih! Rožamarija odide v 6vojo sobo. Ilarro pa kadi s knezom predvideno cigaro. Oba uporabita to priliko, da se porazgovorita, kako dolgo naj bi trajala zaroka. Knez predlaga do prihodnjega poletja, dotlej bo Rožamarija imela dvajset let. Obenem pa priznava. da jc to le precej dolga doba. »Ilarro, moraš vendar uvideti, da je treba pri Rožamariji radi njene šibkosti in nežnosti pričakati njenega dvajsetega leta. Cas hitro mine!« Starejši ljudje, katerim že s čudno naglico ginevajo leta. prav radi na ta način tolažijo mla dino. kateri pa jiomenja leto neizmerno dolgo pot. Ilarro molči! Ne mara že danes pojaviti se s svojimi zahtevki. — Ko bi bi! to prej vedel, bi se ne bil toliko podvizal z gradnjo svoje hiše. Cesto si je privoščil komaj štiri ure spanja in je radi tega tudi precej shujšal. Težek kamen se mu je zvalil na 6rce. ko je knez razpravljal o številu neobhodno potrebnih vozov S strahom v srcu je razmišljal, kako bo vse to zmogel? Doslej je bil še vedno prepričan, da bo mogel z lastnimi sredstvi vzdrževati Thor- stein. — Da bi si oskrbovala svojo obleko Rožamarija sama. v to bi še privolil, toda živeti od milosti 6voje žene. to mu je pretrpko zdravilo! — Tega ne more kar tako požreti! Da bi 6i s slikanjem portretov služil denar, kar bi mu spričo imenitnih bodočih zvez ne bilo pretežko, tega brauneška pravila brž ko ne tudi ne bodo dopustila! Preostale bi mu le še slike in tu pa tam kako plastično delo, kar bi prišlo v poštev za prodajo. Toda že danes se zaveda, da se bo za vsako sliko, ki jo bo hotel prodati, vnela ljuta borba med njim in Rožamarijo. Ta se bo vsaki prodaji slik z ogorčenjem protivila! Ker je za gradii|o hiše nujno potreboval denar, je bila v tem popustila. Njegova duša 6toka ob tej zamisli, knez j>a, ki te notranje borbe niti ne sluti, mirno in prijazno razmotriva fiotrebo najmanj dveh konj za ježo in dveh za razno drugo vprego. Nekajkrati sc je že hotel zahvaliti knezu za krasno darilo, s katerim ga je bil preseneti! danes zjutraj, toda ni mogel spraviti iz grla besedicc. — O Rožamarija, bo moral tvoj Ilarro zares povsod za seboj vlačiti tvojo denarno vrečo? Pri vsem tem pa se Ilarro dobro zaveda, da jc sila nehvaležen za vse dobrote, s katerimi ga obsipavajo. On neprestano le odklanja! Videti je kakor otrok, ki prejema preobilo hrane in neprenehoma odbija žlico, ki mu vkljub vsej odpornosti zmeraj znova ponuja kašo. Končno je pa vendarle zapazil knez llarrovo polnost ter si jo je razlagal po svoje: »Seveda, zaljubljenec! Bila bi pač rada malce sama, ta dva!« Po krajšem premolku nadaljuje knez: »Ob petih ko popusti najhujša vročina, se peljemo v gozd Jaz bom prevzel kneginjo. Ce se bo ta s tem strinjala, ki ne mara daljših iznre-hodov. jioidemo od hladnega studenca v svetli hrastov gozd. Toda vidva lahko gresta tudi sama tja in voz bo prišel po vaju.« Harro je ta predlog z radostjo sprejel, čeprav mu ni bila posebno prijetna ta zavest, da ju bodo na tem kralkem skupnem izprehodu nadzorovali od zadaj. — In to naj traja še leto dni! Nestrjinost mu trga živce, preveč strpljiv itak nikdar ni bil. Toda ravnal bi skrajno nehvaležno, če bi užalil kneza, ki ga z Rožamarijo tako oči-vidno ščiti. — Izročil mu jo bo za vse življenje ravnal bo lahko z nto. kakor bo njemu drago', mogel ji bo zagreniti tudi vse življenje, če ji pri tem tudi poči srce. — da bi pa smel v tej vročini sedeti z njo sam v prijetni senci cvetoče lipe tega mu ne dovolijo! In Rožamarija trpi tolike bolečine! To gotovo ne bo neznatna stvar kakor trdi sama. — Komaj je Harro dočakal določeno uro! Knez in Ilarro se vozita skupaj z iskrimi, zlatimi konjički, s katerimi je bil presenetil knez davi Harra. Z ocenjujočimi pogledi motri knez svojega spremljevalca, ki drži vajeti ter je z njegovim ponašanjem očividno zadovoljen. »Mislil bi. Harro, da nisi v 6vojem življenju drugega delal!« »Tega pač ni mogoče pozabiti, oče!« »To je že res, toda dozdeva se mi že samemu, da 6i ti v vsem veščak.« Harro odgovori smeje se: »To pa že ne! Toda prišel sem do prepričanja, da človek more marsikaj dovršiti, če le nekai zna. Sta pa tudi imenitna ta dva konjička! Moj Mart sploh nc zapre več svojih ust, venomer se reži! V njegovih rokah so nonol-noma vami. Tudi Mart je zelo vešč človek.« »Ako je zanesljiv, pa naj nadzoruje hlev! Na kozlu ni preveč rcprezenlaliven! Četudi lepo oblečen. je vendarle malce smešen.« Pri teh knezovih besedah sc je Harrovo čelo znova zmračilo. Na srečo so že v gozdu in prijetna. hladna 6apica jih objame. Pestrobarvna šoja zleti preko poti. Se nekaj minut dirjajo konji po mehkih gozdnih tleh m knez ima znova priliko občudovati Harra. kako dostojanstveno vodi svoje konje. Zdajci se voz ustavi. Malo dekorativni Mart. ki ie čakal pod košatim hrastom, prevzame vajeti, Harro pa pomaga damama iz kočije. Zi JuuGslovansks tiskarno v Liubliani: Kare! Če? Izdajatelj: Ivan Rakovec urednik: Viktor Cenčič