Ra PRIMORSKI DNEVHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE X. Štev. 53 Poštnina platana v gotovim TRST, sreda 3. marca 1954 Spedizione in abbon. post. 1. gr. Tržaški delavci se ne morejo zanašati na obljube rimskih ministrov, Bartolija in drugih, kajti dokazano je, du so doslej vse obljube ostale vedno samo — obljube. Cena 20 lir RAZGOVOR MARŠALA TITA Z INOZEMSKIMI NOVINARJI Maršal tito gleda optimistično »A DHIBRSHII POLOŽAJ W StfETU 5enCf*bOVi vladi tu odnosih z Italijo - Jugoslavija odločena voditi odvisno politiko v odnosih do obeh blokov * Primanjkljaj v plačilni ar|ci predstavlja enega glavnih notranjepolitičnih problemov redlog družbenega načrta za leto 1954 pred zvezno ljudsko skupščino našega dopisnika) ii so ;0 ' 2’ ~ Na večerji, dili n, - Pretekli teden prire- ^vnik,53« -TitU na čast Pred-toslavij; UJega tiska v Ju" Prerk«,)„V jugoslovanski J* hlarin mrazil mnenje, da Sa in rt* Y°3na sedaj konča- ^PiomatLim odstopUa mesto V2hodn^>m razgovorom med Tito ln Zahodom, Maršal to slik . Zel° °Ptimistič-j* v Poetičnega položa- je voin ter deial> ria se Siil1 dveh i^lVarnost v' zad' ''Osko t * zmanjšala. Ber. kot DoV erenco 5e označi. Tozoni6 ijrstc delni uspeh. Ha ^ “ Pri tem posebno stvo, ja Pogaiani in na dej-^'terin50 VS1 ■!a'lanji tnini-ognein i za tem’ Se IZ‘ Glede Snemu Pologu. % vPrašanja normaliza- -Jugoslavije z Maršal T,v odnega bloka je šele v ? de3al. da je le-ta tla S6 petnem stadiju ter u razvija, medtem go- « kaki-r,- ‘“‘'"Ji, mea dar^:^1 normalizaciji odnosov sploh še znakov. Vendar, je «• arskih ?' »»kakih ^^alievr.1 - - 1)9 Tito> ni tre' tov d0j0- 0 Jemati pomisle- **°v Sled 6 ♦ *nozemskih kro-y e formalizacije. ^ *trafaieVa?^U f'“govora, ^SOfilov- * pet ur, je ?da«, d Predsednik po- ^ena vnri-t6 Jug°slavija od-, tako neodvisno politi. 0dnosu do Vzhoda ^lepa 1 do Zahoda Glede Zvabili do tudi Kitajsko na ženevsko konfe- teSco j je’ Č maršal Tito dejal, Vattskirft s^iadu z jugoslo- t aliJčeni- Kitajsko, y>mna, je treba pri. JS* Mednarodnemu so-rešitev nerečih « .problemov. Ven- i■ enJtj.“ iv*ja ne namerava ,Hki Ponuditi Kitajski . ^MSat-f^^bliki izmenjave > to še zast°pnikov, ker ^ela ufi!^1"81 st-°rila, ni pa i e *<' Oh, niti i 1> v££aJ»i skupnosti, i« 0 odnosih z -, ‘sro i«. « oanosin z Hi(.nV ločenem31 T‘!° lzJ*Vi1, i.T^no smisi« optimi- sestavo nove 4> r*.vla<1« ker se S Scelba”1 ministrski pred sed Prin«reCe-* realist>čnega da obsia- loi n‘.‘‘J0 in j h. '«lii ^ietni. ki Tit nekaitil da bi se v tem fc iSL.(loseS,°- Maršal Jusosiavijo “i.W J‘» te tre- ta zastopa zvezni svet Osman Karabegovič, v odboru za gospodarstvo sveta proizvajalcev pa Kiro Gligorov. Vzporedno s tem sta 'odbora sprejela tudi amandmaje Zveznega sveta, ki se nanašajo na posamezna poglavja predloga načrta. Po 12-dnevni razpravi o predlogu družbenega načrta sta odbora obeh svetov na današnjih popoldanskih sejah do. končno sprejela prgdlog družbenega načrta, o katerem bo razpravljala zvezna skupščina na plenarnih sejah, ki se bodo pričele 3. marca. B. B. se bo Dapčevič zadržal nekaj dni. P. Dapčevič v Kairu KAIRO, 2. — Na povratku iz Etiopije je prispel danes v Kairo načelnik glavnega stana JLA generalni polkovnik Peko Dapčevič. General Dapčevič je obiskal( Etiopijo kot posebni V, Vlahovič v Londonu odposlanec predsednika repu-1 V novo vlado so vključili blike maršala Tita. V Kairu; več ((zmernih nacionalistov«, ki so bili svoj ča® člani Seni-kove vlade, ki so jo francoske oblasstj. odstavile, in ki so bili izgnani aprila 1952, ker so podpisali pritožbo vlade na OZN proti Franciji. * LONDON, 2. — Predsedniki Šalah M "Zali ima 58 lei in komisije za mednarodne zveze 5® bil sodnik v Bizerti in nato Socialistične zveze delovnega arhivar tunizijske vlade leta ljudstva Jugoslavije Veliko!1942’ . 3« bil odstavljen na Vlah™;* • , i ukaz vtsijske vlade. Po osvo- * t' PrSBel na! boditvi Tunizije leta 1943 je uradni obisk v London, kjer v;i , , , , , , bl[ mmis-t.er v vseh vladah do leta 1952, ko je bil odstavljen skupno s Senikom in izgnan 7. ostalimi ministri. v Remado v Južni Tuniziji. Tudi nova ministra Sadalah in Salem 6ta bila v Senikovi vlad); in sta bila izgnana. V novi v!'a,..v . ——s-«. nat0 obžalova-hr^hko a obe državi, ki bi tr. Soin?(.P°'iarsko tak0 d°-sevali, Jako slabe v r^ke odnose. j«1'*1' vpl°-ru .? notranjepoli-(JHl n® Jugoslavije Som Elavr, u označil kot tic Sie v u* ?robletnov Ju-fov v Plači Sniem le,u de-o l ^^nci. Ko je arž0Jaskl Pomoči za-da * Jugoslaviji, je 0Ve Pošiljke l?lstvu Predvsem v letalih. J«je m tanki. Ni61 raLCl3e jav‘jaj°. da je ®0vor nied marša-v t ,m°zemskimi do-JK 2elo prisrčnem o- f°sp°data stVo zveznega sve. ^4 *vezneVaj.alcev jugoslo- «1*1 ljudske M: ‘,0> ’fenih sejah' pričefa skup- -5h p°- o lpi^ ? družbenega g°St>°dar ?v'954- V odboru stvo zveznega sve. Bneunnar Mirdal ^,!alu T|,“ KARTUM, 2. — Po včerajšnjih krvavih neredih se je razširila govorica, da so aretirali predsednika stranke lUmmai Saddika El Mahdi. Toda te vesti uradno še ne potrj ujejo. Danes so policijski agenti ranili dve osebi, ker nista dovolili, da bi ju preiskali. Število mrtvih zaradi včerajšnjih neredov je na-rastlo na 34. Po neuradnih podatkih so baje aretirali 100 do 150 ljudi. Iz Londona javljajo, da je zunanji minister Eden dobil danes poročilo državnega ministra Selwina Lloyda o včerajšnjih dogodkih. Selwyn Lloyd bo iz Kartumu odpotoval v Kairo. Ni še znano, kdaj se bo vrnil v London. Medtem zavračajo v britanskih uradnih krogih obtožbe egiptovskega tiska, da so včerajšnje nerede izzvali in organizirali Angleži. S tem v zvezi pripominjajo, da je bil med žrtvami neredov Anglež načelnik policije v Kartumu, in da je Selwyn Lloyd bil v isti nevarnosti kakor predsednik Nagib. V Londonu zatrjujejo, da je egiptovski tisk hotel s svojimi obtožbami zakriti dejstvo, da popularnost Nagiba, in torej tudi Egipta, ni tako splošna v Sudanu. Toda egiptovski tisk danes nadaljuje z ostrimi obtožbami proti Angležem. Vladni list «A1 Gumhuria» piše, da so «neredi v Kartumu, državni udar v Siriji, neredi v Iraku, zavezništvo Pakistana z ZDA, nenadni turški poizkus za sklenitev obrambnega dogovora, napad proti južnemu Jemenu, pogodba, ki omejuje svobodo Libije, zarota v Iranu, same spletke imperializma, ki deluje na vsem Vzhodu«. Britancev, ker je britanski imperializem tisti, ki skuša razdvojiti sudansko ljudstvo.« »Al Akhbari) pa poudarja: »Noben demonstrant ni šel izzivat neredov pri prihodu britanskega državnega tajnika Selwyna Lloyda v Sudan. Pred odhodom iz Sudana je bivši angleški generalni guverner James Robertson izjavil, da bo volilna zmaga unionistov povzročila državljansko vojno v Sudanu. Ali je morda bil prerok?» Egiptovski predsedn% Nagib se je danes zjutraj vrnil v Kairo z vojaškim letalom. Z njim se je vrnil tudi minister za narodno usmerjanje major Salem. Ob povratku je Nagib izjavil, da se bo vrnil v Kartum ob priliki otvoritve sudanskega parlamenta, ki je bila odložena na 1Q. marca, «če mu bodo okoliščine dovolile)). Po svojem povratku se je general Nagib razgovarjal z vrhovnim poveljnikom oboroženih sil generalom Amero-nem in s članom revolucijske, ga sveta polkovnikom Shafei. Minister Salem pa je o včerajšnjih dogodkih poročal ministrskemu predsedniku Naserju. Medtem javljajo, da so v Kairu aretirali in izročili vojaškemu sodišču 0 egiptovskih konjeniških častnikov (dva majorja, 3 kapetane in 3 polkovnike), ki jih označujejo za «komuniste», pod obtožbo, da so pri zadnjih neredih skušali strmoglaviti vlado, ki jo vodi revolucijski svet. Predstavni^ vlade je izjavil, da je policija v zadnjih 24 urah v predmestjih Kaira aretirala 43 «komunistov», ki pa niso vojaki, paž pa civilisti Pozneje so uradno ja- List «A1 Misri« pa piše, da i vili, da so zaradi dogodkov «to, kar se je zgodilo v Kar-i v Kairu aretirali 118 oseb, in tumu, ne more spremeniti | sicer 46 članov udruženja «Mu-svetovnega javnega mnenja o ] slimanski bratje«, 21 sociali-rezultatih zadnjih volitev v Sudanu. Ta zarota je lahko služila samo imperialistom«. ^itM-'!0 Za znn- ■ Državno SJ!1° n°c0j "a“Je zadeve je ‘‘'j t . &Prejetn tori h pro. ! n*u JL % dr. evrop&ke izvršne-Zri-,;" g° spod a r-. u' Gunnara ^Pnih naro-K^s^^ednes' ^“la. Da- '^fUbliu1 tajriik Dnsostvovala Svnke dr. Jožp ^edsednika susta na ko- Tako je tudi mnenje «A1 Ahrama«, k;i pravi; ((Včerajšnji dogodki v Sudanu so delo stov, 5 vafdistov, 4 ((komuniste«, 15 delavcev in 27 drugih oseb. Osem konjeniških častnikov, ki so jih aretirali pod obtožbo zarote proti oblastem, aajoj* a>8i«jj *£>«*!«« t Slika kaže predsednika egiptovske republike generala Nagiba (desno), ki stiska roko ministru Salahu Salernu, potem ko je zopet prevzel predsedniško oblast. so pozneje izpustili in proti, njim ne postavljajo več nobene obtožbe. Uradni predstavnik revolucijskega sveta je danes v razgovoru z dopisnikom« agca-eije «United Press« izjavil, da je bil general Nagib zopet postavljen na oblast kot predsednik Egipta na podlagi jasnega sporazuma, da bo imel samo nominalno oblast. Polkovnik Nasser je ostal predsednik revolucijskega sveta in tudi ministrski predsednik in revolucijski svet še vedno najvišji egiptovski vodilni organ. Predstavnik je dalje dejal, da je bil glavni spor med Nagibom in ostalimi člani revolucijskega sveta v zahtevi generala, da bi imel pravico veta nad sklepi revolucijskega sveta. Ta zahteva je bila nesprejemljiva in bo vedno nesprejemljiva za revolucijski svet. Nato je predstavnik govoril o dogodkih, ki so dovedli do Nagibove ostavke. Prvotno je hotel odstopiti revolucijski svet, toda 200 častnikov, ki so bili med organizatorji udara proti kralju Faruku, so se temu uprli in so vztrajali, naj Nagib odstopi. Pod tem pritiskom in misleč, da-so vse oborožene sile naklonjene ostavki Nagiba, je revolucijski svet sprejel njegovo ostavko. V petek zvečer se je skupina konjeniških častnikov zbrala v rrfenzi in razpravljala o položaju. Nasser se jim je pridružil in jim izjavil, da bo čim-prej vzpostavljeno ustavno parlamentarno življenje, da pa čas ni še dozorel za tak korak. Predstavnik je dodal, da nekateri častniki niso bili o tem prepričani, in tedaj je Nasser sklical sejo revolucijskega sveta. Predlagal je c-stavko, zato da se prepreči razkol v vojski. Toda drugi častniki so vztrajali, naj revolucijski svet ostane na oblasti, in ker je Nasser hotel ohraniti enotnost vojske, je sklenil zopet poklicati Nagiba na oblast pod pogojem, da bo samo predsednik in da be imel samo. nominalno oblast. Seveda Nagib ne bo imel pravice govoriti v imenu vlade o zunanji politiki, ki naj jo vlada vodi. Revolucijski svet, ki ga vodi Nasser, je edina oblast v državi, ki ima to pravico. Ostri napadi na MacCarthyja bile pozvane na pričanje, zaščitene. Nato pravi list, da bo Ei-senhower imel na iutrišnji tiskovni konferenci . io priliko več, da «loči svojg~fcravo od dejavnosti senatorja ' in da preneha s svojim tihim sogla-šanjem z njim«. Predsednik državnega odbora demokratične stranke Stephen Mitchell pa je po radiu izjavil, da ie senator Mac Carthy sedaj že nadomestil predsednika Eisenhowerja kot giavna osebnost republikanske stranke. Nato je poudaril naraščajoče vznemirjenje in veliko nejevoljo zaradi dejstva. da je v ZDA vlada v tako šibkih rokah, «da dovoli temu človeku, da nastopa po svoji volji«. «Lahko bi bilo — je dodal Mitchell — nevtralizirati senatorja MacCarthyja Vse je v tem, da voditelj republikanske stranke, to je predsednik, zavzame jasno stališče Mac Crrthv je kakor vsak drugi senator podvržen nadzorstvu javnega mnenja, ki bi nedvomno podprlo predsednika«. WASHiNGTON, 2. -- Državni departma javlja, da je poslanik Arthur Dean, k; je vodil v Panmunjomu pogajanja v imenu združenega poveljstva, odstopil iz osebnih razlogov. Podtajnik v državnem taj- Britanski proračun za obrambo LONDON, 2. — Danes je v britanski spodnji zbornici namestnik obrambnega ministra Birch začel razpravljanje o britanskem obrambnem proračunu. V svojem govoru je poudaril, da so britanska in zavezniška obrambna prizadevanja privedla do silnega povečanja moči, s tem pa se je zmanjšala vojna nevarnost. O evropski obrambi je Birch rekel; ((Atomska moč je glavna obramba pred vročo vojno, toda takoj za njo in morda prav tako pomembna pa je priprava trdnega obrambnega ščita v Evropi.. Ce si sovražnik Evropo osvoji, bi druga osvoboditev predstavljala strahotne težave, o katerih bi si sovjeti lahko mislili, da bi se ostale države svobodnega sveta pred njimi ustrašile,.. Ce bi celine ne mogli ubraniti, bi izgubili vso globino našega radarskega sistema in prepustili našo drživo napadu bombnikov in. v daljavo vodenih izstrelkov. Sedanja zavezniška fronta v Nemčiji je dolga kakih 800 km. Braniti tako obrambno črto bi bilo celo z dodatno močjo, ki bi jo dal nemški prispevek v evropsko obramb, no skupnost, strahotna naloga, še težja seveda brez nemškega prispevka.« Bir.ch je dalje poudaril potrebo po konvencionalnih oboroženih' silah, ki bj jih potrebovali v vroč: vojni strateških in taktičnih atomskih orožij. Birch je dal razumeti tudi, da bi utegnili vojaške sile na Koreji, v Trstu in na Srednjem vzhodu zmanjšati z namenom, da se ustvari strateška rezerva, izključil pa je, da bi zmanjšali število britanskih sil v Nemčiji. Spodnja zbornica je sprejela vladni program. Pred glasovanjem je laburistični voditelj Attlee med drugim izjavil, da je berlinska konferenca pokazala, da se splošna sovjetska politika ni spremenila. Dodal pa je, da . je opazil spremembo v sovjetski gospodarski politiki, teži za tem, da poveča sueškega oporišča zmanjšala. Obžaloval je, da ni prišlo do sporazuma v Egiptu. Kašmirsko vprašanje zopet v ospredju NOVI DELHI, 2. — V delhijskih diplomatskih krogih iz. javljajo, da je redko kdaj bila v indijskem parlamentu dosežena soglasnost kakor včeraj, ko je Nehru sporočil, da je odklonil ameriško vojaško pomoč. V teh krogih tudi poudarjajo, da prihaja sedaj vprašanje Kašmirja zopet v ospredje, ker je Indija poudarila, da ne priznava več položaja nevtralcev ameriškim opazovalcem v komisiji OZN. Vsekakor pa se poudarja, da je prezgodaj, da bi lahko predvidevali posledice, ki jih bo imela Nehrujeva izjava, ne glede na to, da je za kašmirsko vprašanje pristojen tudi Varnostni svet OZN, kar omejuje možnosti indijske pobude. V Novem Delhiju se tudi poudarja, da želi Indija ostati v enaki razdalji od Washmg-tona in Moskve. MADRID, 2. — Španski zunanji minister Artajo je sinoči sprejel britanskega poslanika v Madridu Johna Bal-fourja. Slika kaže spopade demonstrantov s policijo in vojs&o Damasku pred palačo parlamenta. Proti portoriškim atentatorjem obtožba oboroženega napada z namenom umora tortoriski guverner odpotoval v ffashington . Predsednik odbora za notranje zadeve v predstavniški zbornici misli predlagati, naj te Portoricu. prizna neodvisnost, zato da bi lahko prepre• čili priseljevanje tamkajšnjega prebivalstva na ameriško celino v ništvu Bedeli Smith, ki nado- I ki mešča Dullesa, ki je sedaj na I proizvodnjo blaga tekoče po-vseameriški konferenci v Ca- i trošnje. Glede Egipta je iz-racasu, je posla) Deanu pismo, javil, da se je po njegovem v katerem mu izreka priznanje mnenju tamkajšnji položaj po. z'j njegovo delo. WASHINGTON, 2. — Zaradi včerajšnjega atentata v Wa-shingtonu so okrepili policijske oddelke v New Yorku. ki so v službi v mestnih četrteh, kjer Stanujejo Portoričani. Policija je zaslišala prijatelje m znance, štirih aretiranih Portoričanov ter je izvršila tudi preiskavo v njihovih stanovanjih, kjer je zaplenila več letakov in brošur portoriške nacionalistične stranke. Policija pa ni aretirala te dni nobene osebe v New Yorku, lejer živi več kot 450.000 .oseb, ki so rojene na otoku Portonco. Tudi v Washingtonu so pod-vzeli posebne varnostne ukrepe okoli Bele hiše. Lolita Lebron, ki je sodelovala pri atentatu v predstavniški zbornici, je izjavila, da so izbrali za atentat včerajšnji dan, ker se je na ta dan začela vseameriška konferenca v Caracasu. Pripomnila je, da je bil atentat izvršen zato, da bi opozorili svetovno javnost na kolonialno vprašanje Izjavila je tudi, da ni streljala zato, da bi koga ubila, ter je poudarila, da prevzema za vso akcijo odgovornost nase. Na vprašanje nekega agenta o možnosti kakega drugega podobnega atentata je Lolita odgovorila da je to slabšal in da se je vrednost mogoče, in pripomnila; «Do- Veleposlanica Luce odloča o naročilih ZDA v Italiji Nič novega na včerajšnji razpravi v poslanski zbornici Hudi spori med CGIL in ClSL slabijo dosedanjo enotno sindikalno akcijo za poenotenje in izboljšanje delavskih plač (Od naiesa dopisnika) RIM, 2. — Monarhist Cara-mia, kominformist Marchesi, nennijevec Santj in vladni sa-ragatovec Preti niso na današnji popoldanski razpravi o Scelbovi vladni izjavi pred poslansko zbornico, povedali v bistvu ničesar novega, kar ne bi bilo rečeno že med razpravo v senatu. Poslanec Santi je dejal, da bo Nennijevih .75 poslancev glasovalo proti zaradi sestave vlade, zaradi Scel-bove osebnosti same, kakor tu. di zaradi njegovega kompromisnega programa. Marchesi pa je še dodal, da bodo ((ko- munisti in socialisti storili vse kar je mogoče, da ne bo pri-WASHINGTON, 2. — «Wa- šlo do ratifikacije pakta o shington Post« poziva danes evropski obrambni skupnosti«, predsednika Eisenhowerja, naj, Socialdemokrat Preti je za-zavzame odločno stališče pro- govarjal vlado^ in je rekel, da ti senatorju MacCarthyju in naj nastopi proti aparalizira-jočemu strupu maccarthy-zma«. Po mnenju lista bi moral predsednik: ločiti na ne-dvomljiv način sebe in svojo vlado od senatorja MacCaxthy-ja in maccarthyzma; dati pobudo za reformo poslovnika v senatu tako da bi odslej ne bile več mogoče preiskave, ki bi jih vodila ena sama oseba in da bi bile priče, ki bi je prepričan, da bo predložila proporcialni volilni zakon in da bo izvajala politiko agrarnih reform ter da je socialna demokracija v absolutnem na. sprotju z monarhisti. Razprava se bo nadaljevala jutri popoldne Na posebnem sestanku so Nennijevj socialistični poslan, ci sklenili, da odpošljejo v Pariz na konferenco proti evropski obrambni skupnosti, ki bo 20. in 21. marca, posebno delegacijo na čelu z Nenni-jem. Od vlade pa so sklenili zahtevati, da morajo iz Conf-industrije izstopiti vsa podjetja, ki jih kontrolira država, kot so IRI, SIM, COGNE itd. Pri volitvah za podpredsednika poslanske zbornice, pa so sklenili, da bodo oddali bele listke. Precejšnjo preglavico imajo vladni krogi zaradi vesti, ki prihajajo iz Washingtona glede pomislekov, ki jih imajo tam, da bi poverili nova naročila tudi tistim tvornicam, v katerih kominformovski sin. dikati obvladajo delavsko o-sebje. Vendar pa se poudarja, da bo prišlo do popustljivejšega stališča, ker VVashington noče delati težav Scelbovi vladi in ker da je konec koncev za ameriško naročilo odgovor, na veleposlanica Luce, ki bo diktirala pogoje. Do hudih prepirov pa je prišlo medtem med kominfor. movsko sindikalno organizacijo CGIL in demokristjansko CISL, ki ji CGIL očita, da je njen tajnik Pastore, odkar je Scelba na vladi, zelo popustil in s tem izdal enotno sin. dikalno akcijo, tako da bi celotni znesek, ki bi ga preje- lo delavstvo znašal komaj 5 milijard lir, tako da bi odpadlo komaj 500 lir mesečno na vsakega delavca. V. nič kaj zavidnem položaju se ni znašel socialdemokratski, minister za delo Vigorelli, ki je sprejel predstavnike vseh sindikalnih organizacij glede zadeve poenotenja plač in sklenil, da bo sprejel ponovno sindikalne predstavnike 5. t. m., ko bodo poskušali najti rešitev spora. Vodstvo državnih nameščencev CGIL pa je sklenilo, da bo zahtevalo od vlade in od parlamenta nujne ukrepe. Vodstvo je ponovno poudarilo svoje nasprotje proti zakonu o pooblastilih vladi. Nadalje zahteva od vlade, da spostu-je sklep parlamenta v juniju 1953 in predloži ukrepe za poenotenje, zboljšanje in izenačenje plač začenši s 1. julijem 1953. Danes se je sestal tudi medministrski odbor gospodarskih resorjev (CIR) pod predsed: stvom ministra Vanonija, ki je razpravljal o zunanji trgovini in o njenem povečanju zlasti glede plasiranja italijanskih poljedelskih in industrijskih produktov v inozemstvu. | fesno, kler ne bo Portorico svoboden, ste lahko gotovi, da se bodo dogajale strašne stvari. Morda se bodo dogodile čez 50 let, morda mnogo prej. Toda vse se lahko zgodi.« Nato je izjavila, da imajo ZDA na eni strani pravico pošiljati prebivalce Portorica v vojno, Portorico pa nima pravice do pravega političnega predstavništva. Izjavila je tudi, da je portoriški parlament sestavljen iz ljudi, ki so naklonjeni ameriškim težnjam, «in ti — je pripomnila — nam nočejo dati svobode. Dokler bo to trajalo, se življenjski pogoji Portorica ne bodo mogli spremeniti«. Nato je Lolita Lebron izjavila, da ne pozna Portoričanov, ki so leta 1952 skušali napraviti atentat na Trumana Po njenem mnenju ni šlo za pravi atentat, pač pa je bil edini namen opozoriti Belo hi. šo na Portorico. Štirje Portoričani, ki so jih aretirali zaradi včerajšnjega atentata, so bili uradno obtoženi oboroženega napada z namenom umora. Državni pravd-nik je izjavil, da bodo atentatorje lahko obtožili umora v primeru, da kdo od ranjenih umre. V portoriškem parlamentu so danes sprejeli resolucijo, s katero obsojajo včerajšnji a-tentat. Resolucijo sta predložili ljudska stranka in stranka «Statehood», ki sta naklonjeni povezavi otoka z ZDA. Glasovanja so se vzdržali poslanci neodvisne stranke, ki se zavzema za svobodo otoka, ki naj se doseže z mirnimi sredstvi. Resolucija, ki so ;o ti poslanci predložili, ni bila dana na glasovanje. Portoriški guverner Luis Munoz pa je danes zjutraj v spremstvu 11 funkcionarjev tamkajšnje vlade odpotoval s posebnim letalom v Washing-ton. Pred odhodom je dopisniku nekega lista iz Miamija izjavil, da je včerajšnji atentat delo portoriške nacionalistične stranke. Munoz je zatrjeval, da na vsem otoku «ni več kot 500 nacionalistov«. Nato je Munoz dejal, da so na otoku podvzeli stroge ukrepe, da preprečijo morebitne incidente. Predsednik odbora za notranje zadeve in za zadeve otokov v predstavniški zbornici republikanec A. L. Miller je danes sporočil, da resno razmišlja o možnosti, da bi predložil načrt zakona, ki naj dovoli neodvisnost Portoricu. Miller je dodal, da bi njegov načrt omogočil večje nadzorstvo Portoričanov, ki so sedaj v ZDA, in bi Portoričane, ki bivajo v svoji domovini, podvrgel ameriškemu za. konu o priseljevanju. Stanje poslanca Bentleya, ki je bil ranjen pri včerajšnjem t atentatu, pa je še vedno zelo zlasti zaradi rane, ki šili so že štirikrat transfuzijo krvi in so poklicali znanega kirurga iz Clevelanda dr. Georgea Crileja. Konferenca v Caracasu CARACAS, 2. — Na včerajšnji otvoritveni seji vseameri-ške konference so govorili predsednik venezuelske republike • Jimenez, predsednik konference in zunanji minister Venezuele Otanez ter kolumbijski zunanji minister Sourdis. Ze na včerajšnji seji je prišlo do prvih nasprotij med severnoameriško in guatemal-sko delegacijo. Guatemalska delegacija je namreč predlagala, naj bi zaradi obširnc^ti vprašanj v prvi točki dnevnega reda (politično . juridič-na vprašanja) ustanovili dve komisiji, in sicer' eno politično, drugo pa juridično. Ta predlog pa je bil zavrnjen * 14 glasovi proti 4 (Guatema-la, Mehika, Urugvaj in Salvador). Urugvajski predstavnih je sporočil, da je položil načrt resolucije o »okrepitvi demokracije proti i mednarodnemu komunizmu v ameriških republikah«. To naj bi bil kompromis med ameriškim m guatemalskim stalisčem, ker bi se poudarek prenesel z aborbe proti komunizmu« na, »obrambo demokracije«. Guatemalski predsednik Ar-benz pa je danes izjavil, da bo Guatemala postavila na konferenci vprašanje etuje intervencije, ki ogroža guate-malsko republiko«. V Caracas je prišel kot privatnik tudi notranji minister gvajanske Jaganove vlade, ki so jo Angleži odstavili. Minister je stopil v stik z raznimi delegacijami, zato da bi v okviru razpravljanja o kolonialnih ozemljih na ameriškem kontinentu razpravljali tudi o položaju v Britanski Gvajani. Danes ni bilo seje zaradi pusta. A. P. f jo je dobil na pljučih. Izvr- Adenauerjevo pismo Bidaultu PARIZ, 2. — Kancler Adenauer je predlagal, naj bi v čim krajšem času prišlo do razgovorov med Nemčijo in Francijo za rešitev spora o Posarju. V francoskem zunanjem ministrstvu izjavljajo, d* «ni nemogoče«, da bi se Adenauer razgovarjal z Bidaul-tom v teku enega tedna, to je pred Adenauerjevim odhodom v Grčijo in Turčijo, ki je določen za prihodnji torek. O tem bodo morda odločali na jutrišnji seji francoske vlade. Iz Bonna pa javljajo, da je Adenauer predlagal Bidaultu sestanek, preden Adenauer odpotuje v Grčijo in Turčijoi, V nemških vladnih krogih s« postavlja možnost, da bi s« Adenauerjevo letalo med potovanjem v Atene ustavilo ▼ Parizu, kjer bi se Adenauer razgovarjal z Bidaultom, PRIMORSKI DNEVNIK — J — 3. marea MH Na danaSnji dan so leta 1944 enote NOV in POS odbijale nem-Sko ofenzivo v Beneiki Sloveniji. m m DANES, sreda 3. m««* Pepelnica, Kunigunda, MM' Sonce vzide ob 6,42 in ,z*tonI<].ia 17.53. Dolžina dneva 11.11. vzide ob 5.35 in zatone od «• JUTRI, četrtek 4. marca Kazimir, Mislav _ na /ijreseni poti Ob zadnjih akcijah obeh največjih sindikalnih organizacij, ki sta tudi izdelali nekak program gradenj ladij v ladjedelnicah ter se pri tem obračali pravzaprav samo na italijansko vlado, smo večkrat poudarili, da sta se obrnili na napačen naslov. Vsem, tudi sindikalistom o-menjenih sindikatov mora bi ti pač jasno, da italijanska vlada ne more rešiti ladjedelnice krize. Zato smo tudi ugotovili, da gre le za demagogijo. Kaminjormovci so nam seveda te odkrite besede zamerili in pisali v «LVnita», da hočemo iz nekih zahrbtnih namenov razbiti enotnost delavstva t; borbi za obrambo tržalke industrije. K afcino je resnično stanje, je kakor na dlani in ni naš namen zanikati trditev, ki so ie same po sebi nevzdrtljive. Hoteli pa bi poudariti, da enotnosti delavstva ne bi mogli razbijati, tudi če bi hoteli, ker t« enotnosti enostavno ni. Tu naj le mimogrede omenimo, da smo ie vsa ta leta skupno z Razrednimi sindikati stalno poudarjali potrebo po resnični enotnosti, ki sta jo ravno oba omenjena večja sindikata s svojo akcijo stalno onemogočala. Da ni sindikalne enotnosti, nam pričajo rajni dogodki. Ce bi bila taka enotnost, bi morala priti do izraza na vseh torišči h, ne pa i« u o-menjenih akcijah in še takrat le navidezno. Poglejmo le zadnji primer z uslužbenci krajevnih ustanov ter ustanov javnega značaja. Ti uslužbenci so razdeljeni no oba sindikata. Vsi zahtevajo že dolgo časa izplačilo izredne doklade («emergenza»). O tej dokladi j« razpravljala tudi mešana komisija v Rimu, ki mora določiti proračun za prvo polletje 1954. Ko je prišel iz Rima glas, da ta komisija ne kaže razumevanja za zahteve usluž• bencev krajevnih ustanov, so vsi napovedali stavko, toda ta enotnost je bila muha enodnevnica. Istega dne, ko je bila stavka, so tudi na skupščinah obeh sindikatov sklenili, da bodo borbo nadaljevali do skrajnosti, toda že na prvi skupščini Delav skt zbornice, ki je kmalu nato sledila, so prevladali oportunistični nagibi ter so že napovedano stavko preklicali, čeprav niso prejeli i* Rima nobenega pozitivnega odgovora. To se je zgodilo večer pred stavko in niso o sklepu, niti obvestili Enotnih sindikatov. Temu sklepu pa so nedvomno botrovali politični razlogi, ker Delavska zbornica pač ni hotela povzročiti preglavic rimski vladi, ki je bila šele v povojih. To je najbolj drastičen primer, kako so se pri Delavski zbornici požvižgali na enotnost in sindikat uslužbencev krajevnih ustanov, vključen v Zvezo enotnih sindikatov, te je moral odpovedati vsaki akciji, ki bi zaradi neenotnega nastopa ne mogla imeti nobenega uspeha. Tudi glede dolge borbe za poenotenje plač se nam v zvezi z enotnostjo kažejo slabe perspektive, Ce bi delavci v trs tu nastopali samostojno, tedaj bi bila enotnost v tem vprašanju vsekakor mogoča. Toda akcija za poenotenje plač je bila v Trstu le odsev akcije v Italiji. Zato smo imeli tu dve stavki, in sicer v septembru in decembru preteklega leta, prav takrat, ko so tudi stavkali cembru preteklega leta, prav delavci v Italiji. V obeh omenjeni h stavkah so delavci v Italiji nastopali enotno, zato je prišlo do enotnega nastopa tudi v Trstu. Sedaj pa tak nastop tu ni več mogoč, m sicer prav zaradi popolne od* visnosti od sindikalnih organizacij v Italiji. Kot je že splošno znano, se je demo-Uričanska sindikalna organizacija C1SL, v Italiji umaknila t* skupne borbe ter se začela ločeno pogajati j Con/* indu*tno za poenotenje plač■ To ie seveda ošibilo borbo v Italiji in razbilo akcijsko e-notnost. Zato se je ta enotnost razbila tudi v Trstu in «o zadnjič komaj uspeli, napovedati skupno enourno stavko z zahtevo po poenotenju plač, Delavska zbornica mora seveda slediti CISL, kar pomeni, da pojdejo tudi v Trstu glede vprašanja poenotenja plač delavci obeh organizacij vsak tvojo pot, Ta dva primera sta najboljši dokaz, kdo je kriv, da ni enotnosti in kdo jo dejan-«ko razbija, čeprav očitajo to nam. To pa je tudi ponoven dokaz, da bo enotnost nemogočo vse dotlej, dokler bodo tudi tukajšnji sindikati popolnoma odvisni od rimskih central ter bodo tudi predstavljali interese, ki so s tržaškimi v navzkrižju. To je še fti razlog, da j6 treba sin-dihalno politiko menjati ter voditi samostojno borbo za reševanje konkretnih vPr£' lan j v Trstu; borbo, ki bi lahko povezala ves tržasKi proletariat in mu s tem zagotovilu možnost uspeha, Zato je nujno, da se tržaški delavci enkrat za vselej opredelijo za resnično in odločno borbo delavstva in za delavske koristi ali pa da *e pustijo še nadalje voditi po poti kompromisov t italijansko buržoazijo, ki je edina zainteresiran« na delavski pa-ei«nOltii PROMET JAVNIH SKLADIŠČ V JANUARJU IN FEBRUARJU PONOVEN PADEC PROMETA zaradi pomanjkanja avstrijskih pošiljk Promet v letošnjem januarju se je v primeri z januarjem leta 1953 znižal za večxkot 80.000 ton, v februarju pa za 35.000 ton - Ne kaže, da bi se povečal promet z Avstrijo Na osnovi najavljenih prihodov in odhodov je promet Javnih skladišč v februarju dosegel akupno 155.000 ton. Prihodi so dosegli 95.000 ton blaga, odhodi pa samo 60.000 ton. Med izkrcanim blagom je bilo v februarju na prvem mestu okrog 56.000 ton ameriškega premoga, poleg tega pa še 5.000 ton tuniškega fosfata, katerega je kupila Madžarska, 4.000 ton surovega bombaža, 2.800 ton južnega sadja. Pričakujejo pa še 5.000 ton fosfatov, 3.300 ton žitaric za Avstrijo in 10.000 ton ameriškega premoga. Med izkrcanim blagom je na prvem mestu amonijakov nitrat avstrijskega izvora '.n proizvod podjetja Montecati-ni iz Ferrare (5.000 ton), več kot 20.000 ton rezanega lesa in 35.000 ton madžarskega starega železa. Kot dokazujejo zgornje številke, je februarski promet Javnih skladišč ponovno močno padel. Upoštevati namreč moramo, da so v februarju preteklega leta prepeljali skozi Javna skladišča Trsta 190.946 ton raznega blaga in da se je torej letošnji promet znižal za okrog 39.000 ton. Na sedanjem prometu so posebno čuti zmanjšanje prometa z Avstrijo in zlasti znižanje uvoza žitaric. Tudi podatki o januarskem prometu niso ravno preveč razveseljivi, saj so nižji kot podatki o prometu v decembru 1953 in mnogo izpod številk u prometu, doseženem v januarju 1953. V primerjavi z decembrom 1953 se je promet tako znižal za 3,16 odstotkov. Mnogo hujši pa je padec, če upoštevamo primer-avo med januarjem 1964 in anuarjem 1963, Y letošnjem januarju so tako pripeljali približno 150.000 ton blaga-in odpeljali okrog 80.000 ton blaga, tako da je celotni pomorski promet dosegel okrog 230.000 (podatki so sicer uradni, vendar začasni in zato približni). Lani pa so v januarju pripeljali 233,056 ton in odpeljali 79.756 ton ter je tako promet dosegel 312 812 ton, Ta novi padec prometa gre na račun padca prometa z Avstrijo, katerega smo že zabeležili v lanskem letu in ki se, kot vidimo, pojavlja v vedno hujši meri tudi letos, Ze lani se je tako železniški promet med Trstom in Avstrijo znižal za 617.281 ton, letošnje številke o prvih dveh mesecih pa govore, da bo letos položaj še mnogo slabši. Le malo je upanja, da bi se položaj lahko v kratkem popravil. Milanski gospodarski list «24 ore» v nekem članku poroča o tržaškem pristaniškem prometu, doseženem v 1953. letu, in med drugi ugotavlja tudi sledeče; «Zadnje spremembe železniških tarif (nanaša se na zvišanje železniških tarif, kate-1 rega so sklenile italijanske državne železnice) so postavi- le Trst v podrejen položaj. Do 31. januarja je na primer stal prevoz blaga od Dunaja do Trsta za 5-tonske pošiljke 4.961 grošev in proti Hamburgu 5.744 grošev. Razlika je torej znašala v tržaško korist 813 grošev. Sedaj pa se je ta razlika znižala na 698 grošev. Prevozi bombažne preje iz Dornbirna v Trst so veljali do seda] 4.736 grošev za sto kg, pri čemer je obstajala razlika 12 grošev v korist jadranskih pristanišč. Sedaj pa je nastala razlika 85 grošev v škodo Trsta. Seznam bi lahko nadaljevali«. Kot vidimo iz podatkov •'.glednega milanskega gospodarskega lista, nikakor ne kaže, da bi se avstrijski promet skozi Trst v prihod- njih mesecih močno dvignil, saj se je zaradi italijanske železniške politike ponovno okrepila tarifna razlika v korist severnih konkurenčnih pristanišč. Jutri seja tržaškega obč. sveta Tržaško županstvo sporoča, da se bo seja občinskega sveta nadaljevala jutri ob 18. uri. Nadaljevali bodo z razpravo o letošnjem občinskem proračunu. Občinski svet se bo sestal tudi v petek 5. t. m. Tudi na tej seji bodo poleg obravnavanja nekaterih navadnih u-prav-nih vprašanj nadaljevali z razpravo o proračunu. ASIZZ I. OKRAJA vabi na PROSLAVO 8. IIIARCA ki bo v soboto 6. marca ob 20- uri v Ul. R. Manna 29. Na programu enodejanka »Kaznovani šaljivec«, recitacije, dvoispevi, mladinski tamburaški zbor, violino solo, klavir solo. Po prireditvi družabna zabava. Vabljene tudi žene in družine drugih okrajev. ODBOR Bližnja graditev občinskega poslopja za Dolino Se ta mesec bodo dali na javno licitacijo dela za zidanje nove občinske stavbe v dolinski občini. Stavba, ki bo sezidana med Dolino in Bo-ljuncem, bo dvonadstropna in bo stala približno 30 milijonov lir. VPRAŠANJE OSKRBOVANJA UES1A Z VODO NADALJNJA RAZISKOVANJA osredotočena na Furlanijo Možnost podvojitve dobave vode iz Stivana Izkoriščanje vode iz padriške jame se ne izplača Te dni sta komisija za tržaški vodovod in občinski hi-dro-tehniičmi urad imela skupno sejo. Obravnavali so tri možnosti za dobavo vode mestu odnosno za gradnjo novega vodovoda in sicer: podvojitev dobave vode iz sedanjega vodovoda pri Stivanu, izkoriščanje vode Timava iz padriške jame in izkoriščanje izvirkov vode v bližnji Furlaniji. Na tej seji so sklenili opustiti vsake nadaljnje načrte za izkoriščanje vode podriške jame, ker ne odgovarja potrebam in ima premalo vode. Poudarili so predvsem nujnost izkoriščanja izvirkov v bližnji B’urlaniji, kjer je mnogo stalne in čiste vode ter zahteva na^nanj naprav za filtriranje. Zato je tudi iz gospodarskega vidika ta rešitev, po TRŽAŠKE ULICE ZE DOLGO NISO BILE TAKO POLNE LJUDI IN VOZIL VESELI ZNAČAJ TRŽAČANOV ZAŽIVEL OB SLOVESU OD PUSTA Nad 50.000 ljudi v Mitjah na paradi alegoričnih vozov • Promet v Trstu zelo otežkočen zaradi izrednega števila vozil, pustnih šem in gledalcev - Tri otroške maškarade v okviru naših prosvetnih društev Stari izrek pravi, da se o pokojnih sme govoriti, samo dobro. Pa tudi če ne bi bilo tega izreka, ne bi o pustu govorili kaj slabega, čeprav so zaradi njega denarnice bolj prazne in danes marsikaterega boli glava. Pust je umrl, živel pust. Glavobol že mine, »parni« na vesele ure pa ostane v trajnem spominu. Konec pusta in veselja; danes je dan pokore, pepela na glavi, dan otožnih in zaspanih obrazov. Čuden je ta svet. Pepel si brišeš z glave, noge pa ti še poskakujejo, v ušesih ti še zvenijo zvoki in smeh vesele družbe, žeja, huda žeja pa ti peče grlo. Toda včeraj je bilo pa le prijetno. Ze dolgo časa ni bilo po tržaških ulicah toliko ljudi in vozil. Tudi vreme je bilo naklonjeno in je le proti večeru začelo deževati; pa je bilo kljub temu na ulicah še vedno Tjiftogo ljudi, ki so radovedno gledali razne šeme. V glavnih ulicah je bil zlasti popoldne promet zelo oviran, pa ni bilo nesreč. Te dni, zlasti pa včeraj, je ob slovesu od pusta zaživel vesel značaj Tržačanov, ki se znajo zabavati tudi s skromnimi sredstvi. Popoldne so se ponovno prikazale kočije, pustni policaj i, ki so »urejevali« promet, grozni nacisti in esesovci, ki s'o vzbujali s svojimi grožnjami smeh in dobro voljo, kakor tisti mpolicaj« z ogromno glavo, ki ga nihče ni ubogal, Tudi zloglasna mzločincan UKAZ ZVU 0 NOVI FREKVENCI ELEKTRIČNEGA TOKA OD 12. SEPT. NOVA FREKVENCA 50 PERIOD NA SEKUNDO Nova frekvenca ne bo prizadela električne razsvetljave, radijskih aparatov in večine gospodinjskih aparatov, medtem ko bo do potrebna manjša popravila na motorjih, hladilnikih itd. ZVU je s svojim ukazom št. 5 izdanim 21. februarja tekočega leta razširila tudi na našo cono italijanski zakon, ki ureja uporabo električne energije, in predpisuje za vse napeljave frekvenco 50 period na sekundo. Novi zakon je potreben, ker se vedno bolj razširja prenos električne energije Iz raznih pokrajin in celo držav, zato se poenostavlja ledaj celotni evropski energetski sistem. Preureditev se izvaja postopoma in bodo pri nas uporabili frekvenco 50 period na sekundo od 12. septembra dalje. Pri tem pa bo treba napraviti razne spremembe pri •lektričnih napravah, za kar predpisuje ZVU. da morajo kriti stroške lastniki naprav. Poglejmo, kakšne spremembe bodo potrebne: Razsvetljava. Pri običajnih svetilkah ni ntkakih sprememb, manjše zamenjave raznih delov bodo potrebne pri fluorescenčnih svetilkah in pri neonski razsvetljavi. Gospodinjski aparat i. Povečini ne bo treba napraviti ni-kakih sprememb. To velja /,a vse naprave za gretje in tudi za skoro vse aparate, ki imajo motorje. Manjša popravila bo treba napraviti pri nekaterih tipih hladilnikov in pralnih strojev. Radio, Nikakih sprememb. Motorji. Nova frekvenca bo dala motorjem okrog 19 odstotkov brzine več, za isti od stotek pa se bo znižala moč motorja. Poleg tega se bo povečala potrošnja energije _a 20 do 70 odstotkov. Težko je reči, kakšne spremembe bo treba napraviti v vsakem primeru in bo treba proučiti vsak primer posebej. Vse informacije v zvezi s novim zakonom lahko intere^ senti dobe n« odgovornem uradu ACEGAT vsak dan od 9.30 do 10.30 v Ul. Genova 6, XI., soba št. 38, Prometne nezgode v mesecu januarju i mrtve osebe, od katerih 1 pejec, 1 motociklist in 1 šofer avtomobila so tragični rezultat prometnih nesreč v januarju, ki jih je bilo 207. b'4 od teh je zahtevalo kar 76 pinjencev, med katerimi so v prvi vrsti pešci (32), motociklisti (21), potniki (14), šoferji avtomobilov (H), medtem ko je samo 1 kolesar postal žrtev prometne nesreče, 140 nesreč se je zaključilo le z ^laterialno škodo, V nesreče je bilo zapletenih po statistiki prometne policije 157 civilnih vozil, 54 tovornikov, 6 motornih koles, 43 motoskuterjev, 53 javnih vozil, 5 koles, 17 angleških vojaških, 4 ameriška vojaška in 12 policijskih vozil, 2 vozili poveljstva finančnih straž in 3 razna vozila (na Živalski in ročni pogon). , Alegorični voz «Naj večja prireditev sveta», ki je prvo nagrado. dobil Deiana in Lucidi, ki sta pred dnevi zbežala iz italijanskih zaporov, sta se včeraj pojavila na tržaških ulicah. Razna zabavišča in lokali so bili polni pozno V noč, V prostorih SHPZ je bilo veselo razpoloženje in vsak kotiček zaseden, prav tako v škedenj-ski kino dvorani in pri Sv. Jakobu. Popoldne je bilo otroško rajanje v Skednju, pri Sv. Jakobu in pri ,SHPZ v Ul. Roma, kjer so bile nagrajene tu_ di najlepše otroške šeme. Na vseh teh prireditvah je bilo polno veselih otrok in zadovoljnih staršev, ki so jih spremljali. V Skednju je bil, kakor vsako leto tradicionalni sprevod vozov In šem ob veliki udeležbi domačinov in meščanov. Prejšnja leta je bilo še več ljudi na današnji dan, ko so pokopali pusta. Po raznih vaseh so bili plesi, precej šuma in mnogo petja. Vrhunec vsega pa je bil v Miljah, kjer je prisostvovalo plesni povorki alegoričnih vozov okrog 50.000 ljudi. Raznih vozil je bilo toliko, da si prišel iz Milj do Zavelj prej peš, kot pa z avtomobilom. Pri vsem je bilo opaziti, da so prireditelji uMiljskega pusta« uložili precej truda in dobre volje, toda poznalo se je, da so še pri prcuh korakih. Prireditev se je začela nekoliko po 14. uri in se je zavlekla dobre štiri ure. Skup- no je bilo 25 vozov in raznih skupin, ki so šle trikrat po določenih ulicah mimo tribune, kjer so bili člani razsodišča in milja ki župan. Na pločnikih, v bližnjih ulicah. po zidovih in celo na strehah pa je bilo ljudi toliko kot mravelj. Na čelu povorke je bila skupina otrok iz miljshe osnovne šole, ki so prikazali nUro plesnega pouka«, sledili so odrasli s šaljivimi točkami, nato ponovno otroci s upraznikom na dvoru« in z gusarsko ladjo, nato vojščaki, kmečka hiša, Sneguljčica s svojimi škrati, Indijanci gangsterji za rešetkami, oslovski razred in drugi iz mesta in bližnjih vasi, nekateri tudi iz Trsta in od Sv. Križa. Jar-nojti zaman čuvali rezervirana mesta za parkiranje limuzin odličnikov in ko je rezervirana miza obupno prazna kričala o pomanjkanju bratskega razumevanja, da jim zaradi vsega tega ne bo potrebna danes samo običajna porcija pepela, temveč mnogo, mnogo večja! IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA 10 mesecev zapora pogojno ker je ponaredila podpis na menici Da bi se rešila dolqov, je pri zlatarju vzela na obroke nekaj zlatnine, ki jo je nalo prodala in odplačevala dolq Kako bi se rešila dolga, ki je iz dneva v dan rastel in je dosegel decembra 1951. leta vsoto 200.000 lir? To je bil problem 45>-letne Margherite Giorgi por. Cesar iz Ul. Giu-liani, ki je hotela na vsak: način ponovno poravnati svoje račune. Toda kako? Pri *Si-salu» in drugje ni imela sreče in po dolgem premišljevanju je prišla do sklepa, da si bo na obroke nabavila zlatnino, jo zastavljala in s prejetim denarjem plačevala dolgove. Zadovoljna s tem načrtom se je ženska spravila na delo, vendar se je kmalu razočarala, kajti uvidela je, da se z novimi dolgovi ne da iz- V KNIiLU MRDAVSTIH UKAZOV ZVU ZAPLEMBA 5 POSLOPIJ ZA DRUŽINE BREZDOMCEV Samomor starčka Včeraj ob 20.55 uri se je 39-letni Marcello Zavarise iz Ul. Toti 11 vrnil domov in opazil, da je po podu vsega stanovanja razlito olje. Stvar se mu je zdela sumljiva, ker je tudi opazil, da je bilo stranišče zaprto Spomnil se je namreč da je njegov stric, Marcello Sila, star 66-let, ki je z njim skupaj stanoval, že večkrat pokazal samomorilne namere. Poklical je policijo, ki je vdrla v stranišče te našla v njem obešenega Marcella Silo, Policijski zdravnik je u-gotovil, da je smrt Sil® nastopila pred šestimi urami. Prepeljali so ga v mrtvašnico glavne bolnice. V začasno zaplenjenih poslopjih* bo nastanjenih 108 družin Consko predsedstvo sporoča, da je na osnovi ukazov, ki jih je dobilo od ZVU za vselitev oškodovanih družin po zadnji ciklonski burji, zaplenilo naslednje stavbe: vilo v Drevoredu Miramar štev. 97, kjer bodo vselili 20 družin; vilo v Ul. dei Lauri 2, kjer bodo vselili 20 družin; vilo v Ul. Piccardi 18, kjer bodo vselili 20 družin; palačo Salem v Ul. Bonapar-te 2, kjer bodo vselili 30 družin; hotel «Moderno» v Ul. Tor-rebianca 4, kjer bodo vselili 18 družin. Consko predsedstvo tudi sporoča, da so v teku nadaljnje zaplenitve. Kot vidimo, bodo že v teh dneh naselili v bolj- še stanovanjske prostore 108 družin ki sedaj živijo v nemogočih stanovanjskih razmerah v šolskih poslopjih. Upamo, da bo ta začasna rešitev zadovoljila tudi prizadete družine, ker bodo v teh stavbah lahko prišle do tistih najbolj nujnih udobnosti, k> jih ‘e~ lavska družina nujno potrebuje za skupno družinsko življenje. Za promet zaprti ulici Občina javlja, da bo od četrtka 4, marca dalje za promet zaprta Ul. Madonnina, in sicer od Largo Barriera do Ul. S. Apolinare, Od petka 5, marca dalje pa bo za promet zaprta Ul. Vittorino da Fel-tre, kjer bodo polagali nov telefonski kabel, plačati starih. Nazaj pa ni hotela. Morda bi danes o njej ne pisali, če ne bi prišla neka menica za 8.000 lir v roke policijskemu inšp. piacidu. Slednji, ki ni nikoli podpisal menic, se je začudil in se takoj podal v Banco di Napoli, kjer je zahteval, da mu pokažejo original. Ze na prvi pogled je opazil, da je bil njegov podpis ponarejen, Ker je bil on po menici sodeč dolžan zlatarju Trevisanu s Kor-za kar 8.000 lir, je stopil k njemu in poizvedel, kako je prišel do njegovega ponarejenega podpisa. Tu je izvedel, da je Giorgijeva kupila, na obroke seveda, od 56-letne Štefanije Cubej por, Naccari iz Ul. Lorenzetti, ki je prodajala na račun Trevisana, nekaj zlatnine v vrednosti 79.550 lir s pripombo, da bo to služilo inšp. Placidu za darilo njegovi ženi. Tedaj je Giorgijeva vzela menice in jih nekaj dni kasneje vrnila z inšpektorjevim podpisom. Proaila pa jo je, da bi menice pridržala in jih ne naložila v banko ker bi ona redno vsak mesec prinesla določeni obrok in tako uničila menico. Policija je takoj uvedla preiskavo in po njej prijavila sodišču Giorgijevo pod obtožbo ponarejevanja podpisov na menicah in zaradi prevare v škodo Cubejeve, Istočasno pa so tudi Cubejevo obtožili, da je prodajala zlatnino brez do. voljenja in da ni vodila predpisanega registra prodanega Njen mož, ki je prišel tudi kot priča pred sodnika, pa je ženo demantiral. Izjavil je namreč, da ni nikoli kupil nobene zapestnice. Sodnik je hotel tudi poizvedeti zakaj imata toliko dolgov in pravici na ijubo rečeno, so vsi obstali, -ko so slišali, da ima on 59.000 lir plače, žena pa, ki je zaposlena kot snažilka na policijskem poveljstvu v Istrski ulici, pa 24.000 lir. Končno je spregovorila tudi Cubejeva, ki je pojasnila, da zasluži 15 odstotkov od prodaje kakega kosa zlatnine: 10 odst. plača kupec, 5 odst pa ji plača Trevisan. Ker je bila Giorgijeva šele prvič pred sodiščem so bili z njo mili in so jo obsodili le na 10 mesecev zapora in še to pogojno, in sicer zaradi ponarejevanja podpisa, med tem ko se je zaradi amnestije rešila kazni zaradi prevare. Tudi Cubejeva se je rešila zaradi uporabe amnestije. Preds. — Gnezda, tož. Amodeo, zapisn — Magliacca, obramba —■ odv. Padovani in Carlini. KROG TRŽAŠKIH SLOVENK bo imel Jutri 4. marca 1954 ob 20.30 ure v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15/11. svoj drugi predavateljski večer Govoril bo dr. BARTOL o temi : «Dve nasprotni smeri v slovenski literaturin. Toplo vabljeni. Razna obvestila TR2ASKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOSIH« Danes 3. t. m. od 18. do 20. ure običajni sestanek za zamenjavo znamk. Ob 20. uri seja upravnega odbora, pri kateri morajo biti vsi odborniki in nadzorni odbor. Občni zbor kluba bo v nedeljo 7. t. m .ob 9. uri na sedežu kluba v Ul. Roma 15, II. SEJA PLANINSKEGA DRUŠTVA TRST Danes v sredo ob 21. uri bo v društvenih prostorih v Ul. Machiavelli 13 prva seja glavnega odbora, zato je potrebno, da se je udeleže vsi novoizvoljeni odborniki, namestniki, člani nadzornega odbora in razsodišče. To je: Milan Svab, Stanko Perov-šek, Danilo Micheluzzi, dr. Sonja Mašera, Bojan Pavletič, Ivan Višnjevec, Marsič, Alojz Bucik, Alojz Gec, Hugon Morgan, Godina, Vatovec, Lah, Tence, Podbr-šček, Evelina Pahor, Franc Kavs, Marij Gec, Stefan Bratoš, Drago Pahor in Volk. ( GLEDALIŠČE VERDI) V nonedeljek 8. marca bo v gledališču Verdi nastopila violinistka Gioconda De Vito, katero bo spremljal pri klavirju Tullio Macoggi. Na sporedu je Corellijeva «Fol-lia», Bachova Sonata št. 1 in Beethovnova Kreuzerjeva sonata. Za člane koncertnega združenja je določen popust. SREDA, 3. marca 1954. T K sr II. 306,1 m ali 980 kc-eek 11.30 Lahka glasba: 12.10 Za vsakega nekaj; 13.00 Lepe melodije in lepi glasovi; 14,00 Paganini-jevi capricci; 14.15 Kulturni obzornik; 14.25 Klavirski jazz: 17.30 Plesna glasba: 18.00 Beethoven: Koncert za klavir in orkester št. 2 v B-duru; 18.40 Glasba iz baletov; 19,00 Zdravniški vedež; 19.15 Pestra glasba; 20.00 Šport: 20.05 Phil Spitalny in njegov orkester; 20.30 Mozart: Simfonija v Es-duru; 21.00 Aktualnosti: 21.15 Operna glasba; 22.00 Književnost in umetnost; 22.15 Dve simfonični skladbi v izvedbi Slovenske filharmonije: 22.33 Schubertove skladbe; 23.00 Valčki in tangi. T K S T I. 11.15 Nekaj pesmi s IV. festivala v San Remu: 12.15 Simfonična glasba: 13.25 Glasba po željah; 20.50 Herbert: Fantazija na irske motive; 21.05 Massenet: «Thais». opera v 3 dej, dirigira Luigi Tof-folo. N I/ O V EK S J A 327,1 m, 202,1 m, 212,4 m Poročila ob 5.35, 6,00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00 19.00 in 22.00. 12.00 Lahka glasba: 12.20 Nasve. ti za dom; 12.30 Opoldanski koncert; 16,00 Koncert po željah; 17.10 Vesele slovenske popevke za ples in razvedrilo; 18.00 Lepe melodije; 18.25 Glasbeni razgledi; 18.40 Koncert pianista Clausa iz Kopenha-gena; 20.00 Branislav Nušič: Sumljiva oseba: 21.00 Večerni orkestralni spored. Rossetti. 16.30: »Prepovedana men«, A. Esmeralda, r._ j.« Excelsk>r. 16.00: <. Filodrammattco. 16.00: «Siroi* j nasmeška«, G. Garson, šeon- ,, »inV#' Arcobaleno. 16.00: «Meč ^ ca», R. Todd, G. Jonn5’ Disneyer film. ^ K Auditorium. 16.30: «SaniDo Bruno, A. Ninchi. ^ Astra Rojan. 16.00: »Zlata A. Magnani. . . jg.lt Cristallo. (Trg Perugino) ^ »Prepovedane ustnice))..‘vi$ son, I. Galter. Mladini izj* let najstrožie prepovena" ^ Grattacielo. 16.00: «PrihaJa stanski brat Krištof«. mJ! Alabarda. 15.00: «Aida», ^ Loren. , Ariston. 16.00: «Sedmorlc> kega voza«, E. Rossi DJJ Armonia. 15.00: »Robin tovariši iz gozda«, R. 1 Rice. hJ Aurora. 15.00: »Kruh, 1JU'“* fantazija«, G. Lollobrig'%1 Garibaldi. 15.00: «Srebrm ^ Robertson, R. Calhoun. ^ Ideale. 15,30: »Tarzan Pr0H zam», J. VVeissmuetler. -i Impero. 15.30: «Kruh, IJ11;,« fantazija«, G. Lollobflf1^# Italia. 15.30: »Aida«, SopW>"J, Viale. 16.00: «Neka ženska *• A. Arnova, O. Toso. t Kino ob morju. 16.00: «1 Davis. Divi’1 hu», G. Raft. vect,11 Moderno. 16.00: «Nori P«vek Martin. Sv. Marko. Brando. 16.00: Savona. 15.00: «Zenska, našla ljubezen«, S. PaJK (&< Secolo. 16.00: «MontecriSW'r G. Montgomeryv Vittorio Veneto. 16.00: Parizu«, D. Day. .i# Azzurro. 16.00: »Pet PuSC skrivnosti«, A. Baxter. ^ Belv«c'ere. 16.00: «Ner,PcV, pred nasiljem«, Mac U. „|(|r Marconi. 16.00: »Zadnja teta«, R. Bolger. . M* Novo cine. 16.00: «Ana», gano. -tfli1* Odeon. 16.00: «Ultimatum j()> Radio. 16.00: »Svet jih »Stri Valil Mladoletnim PretVfefn ^ Veoezla. 16.00: «Nevarnosi proti«, V. Johnson. KADARKOLI se Vam zdj in ne sJl^ v začetku meseca lahko naročite nJ «PRIMOfcSKI DNEVN^ Dovolj, da telefon na štev. 37338 ali da ročite Vas naslov 11 mu raznašalcu. RAZPRODAJA OBRABLJENEGA i!*. IN IJESA ZA KUBJ^ Vf\ Prodam tudi na po absolutno konk11 j nih cenah na tr®uJ ! Lloydovim stolp® IZPRED PRIZIVNEGA SODISCA Inšp. F. Ozebek dokončno oproščen 27. U. 1952 je sodišče, ki je razpravljalo o obtožbi proti policijskemu inšpektorju Fran. cu Ozebku, izreklo proti obtoženemu oprostilno razsodbo, Ta razsodba, ki je utemeljevala oprostitev s pomanjkanjem dokazov pa ni zadovoljila obtoženega, ki je vložil priziv in s tem delno dobil tudi zadoščenje, kajti prizivno sodišče ga je sedaj popolnoma oprostilo obtožbe ugrabitev dekleta v nenravne svrhe medtem ko so v zvezi z obtožbo nenravnih dejanj na javnem prostoru ustavili postopek zaradi uporabe amnestije. OD VČERAJ DO DANES Na sodišču, kakor že prej m policiji, je Giorgijeva priznala vse, sklicujoč se, da se je hotela rešiti dolgov. Zaradi tega je kupovala na obroke zlatnino, jo zastavljala ln plačevala dolgove. Ker je njen mož mesec prej, je pojasnila Jenska, kupil neko zapestnico, ni hotela še enkrat kupiti na svoje ime; zaradi tega je ponaredila Placidov podpis, vendar ne z namenom, da bi kogar koli ogoljufala. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 2. marca 1954 se Je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo je 11 oseb, porok pa je bilo 7. POROČILI SO SE: mehanik Pietro Covre in bolničarka Rosa Malusa, tiskar Leonardo Zenoni ln gospodinja Manllla Moia, u-radnik Renato Speciale Damia-nl in uradnica Maria Mlstelli, električar Donato Bortone in šivilja Rina Albrlgo, mehanik Romano Scodelaro ln gospodinja Edda Schramek, varilec Gaetano Passagglo In Šivilja Bianca Fan-tuz, pomorščak Domenlco Bortu-lln ln gospodinja Maria Martini. UMRLI SO: 66-letnl Diomede Bertani, 34-letnl Llvio Ballarln, 83-letni Enrico Rutteri, 60-letna Margherlta Bragadin, 83-letna Fl-lomena Torcelo vd. Casalinl, 66-letna Francesca Fandra por. Ros. si, 84-letnl Andrea Pavan, 70-let-na Natalia Plttau vd. Skul, 48-letna Karmela Adam por. Bočič, 57-letna Maria Casslo por. Casse-ler, 85-letna Maria Prlmo vd. Zupel. VREME VČERAJ NaJviSja temperatura 12,2, naj-niija 8.3, ob 17. url 10.6. Zračni tlak 1009,2 stalen. Veter s severa 3 km/h. Vlaga 75 odst., nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 6,6 stopinj. PRIHODI IN ODHODI LADIJ PRIHODI: Ob 1.00 uri prazna iz Benetk ital, ladja «Vildren»; ob 8.30 iz Stetlna s 6247 t premoga ruska ladja «Klm»; ob 18 40 z Reke s 4 potniki Jug ladja uBakam. ODHODI: Ob 6.30 proti Per zijskemu zalivu prazna ital. ladja »Salso«; ob 15. uri proti Benetkam z 800 t raznega blaga ln 18 potniki ital. ladja »Europa«; ob 16.30 proti Reki z 2800 t raznega blaga In 8 potniki Jug. ladja «SrblJa»; ob 17.30 proti Reki s 40 t raznega blaga holand. ladja «Atlas»; ob 21.00 uri s 4530 t raznega blaga proti Neaplju ital. ladja «Portorose»; ob 21.30 proti Hajfi s 3750 t lesa Ital. lad. Ja «Motia»; ob 22.00 url proti Šibeniku s 425 t raznega blaga ital. ladja «Marte», NOČNA SLUŽBA LEKARN: All'Alabarda, Ul, deiristria 7; De Leltenburg, Trg S. Giovanni 5; Praxmarer, Trg Unili 4; Pren-dlnl, Ul. Tlzlano Vecellio 24; Ha-rabaglla v Uarkovijah In Nlcoli v Skednju. TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeti krit 3M-I0 Gasilci 2 - 22 Policija 2 - 23 Urnik ob delavnik'*’ 8. do 17. ure; °b nikih od 8. do !?■ 'i ul* Blago je izven c: območja. arin*^ Tiskan časopisni P dobrem stanju po ugodni ceni. na upravi l>5* OBVESTILO Urlep Ivan iz Izole. , Javnost, da nisem plač”1 svoje žene. MOTOKLUB «JApB OPČINE jj j*; Izlet v Novo GoricOi ( L napovedan za 7, niarc* A zaradi tehničnih razi0* šen na 14. marca. VP1* nadaljuje do četrtka -pilK.. MOTOKLUB «A^z]et tj priredi motociklistični m stojno-Ljubljano 14- *• >' vanje samo za čl»ne narc*-j 17. do 19. ure do *■ " IZLET MLADINE V Mladina organizira *’-fljj ' , let v Crni vrh. Vpi^T*) !'■ t. m. v Ul, Alfieri * 20. ure. r ADEjC 13. in 14 m»rc* izlet v NOVO GOHlCfL,, KANAL, OB MOST NA so, TOLMIN i" n REKO jfljT Vpisovanje d° * 19., 20. in 21. V tridnevni I*1*1 LJUBLJANO J 19., 20. in 21. dvainpoldnevn* BUZET DRAGUC PAZIN Vpisovanje 20. in 21. »»Sl * dvodnevni MATERIJO OBROVO PODGRAD A j). ^ Vpisovanje & pri «Adri»-E*p,el.1 ' F, Severo 5-b * nova mamu SKAKALNICA V PLANICI ' > ING. BLOUDEK ŽE SANJA 0 SKOKIH DO 160 M lista 1„w-i!eVllki .švicarskega v 2U. • 'nter»> ki je izhajal ko «♦ ?u smo Ieta 1936 lah' čitali sledeče: «Pravljica v pf spremenila v resnico: žil .anici le človejj presko-cu “o metrov!« DohL^u6.113 izmed neštetih znane ° v I!av na račun Pri-ne skakalnice v Planici, Ponesla glas Jugoslavi- j,].P v S°t°vo v vsako de- 'IT In t0 n' nič im. Kdor je namreč v J*** 1936 Poslušal pre-zzsn S Planice. je kar hi d'5'0?1 obstal. ko je nam- . snsal napovedovalca, da WelPv Bifadl (Avstri3ec) doji Skoku 101 meter. To ie n Prvip v z§°dovini, da ta sk wM smučeh napravil tudi anes Pa doživljamo Neme'-6^6 s*5°ke> in sicer v temu na t6r drugod- Kljub (na ;•? Je ptanica še vedno ■men „imfd Pojboij poznanih Četna tkalnega športa, vilo na ie smu«anie razni »r.i , ,ovenskem že v dalj- ,0r:es (Bi°ke) ^ b.i tak čakanju na smučeh kon°carekOČ neP°znan vse do Medtem ?redšnjega stoletja, na T 0 so z« 1879 imeli kjw "beškem skakalnico metrov w?,U tUdi nad 20 kord „ , 1 slovenski re- m skokih leta 1921 ko- hkrati metrov- Slovenski in Je siCM. )agoslovanski rekord d°»er,i f6,1 nagl° navzgor in trov ,1932 ^ 43 me- čenia v, ° Pktdobje pa se za- * otvord"^’leta 1934 in sicer Planici J° skakalnice v Ksk ni innJi. ^ doslei Kil skakal-nave- Planica nianic° tako ie bila Bo* inž ?°JI0Vezana z ime' St»nkn ni °loudeka Inženir Simna,iifJ°Udek. se * že v tehniko ■ letib ukvarjal s daj mu ln telovadbo. Ze te-djubljen -1® . ,l0 Posebno pri-iadralnih i ? .konstrukcija Kodelov p 'n jadralnih naziii ■ ‘ 0 dokončani gim- Vd»evel Bloudek na Ce-venstvcn01 Se tam izudil pr' lov»nia mv tei Panogi de- teposhi tud!" Se je E ki sa udl v tovarni v*nja t J Panogi de-t*Poslii Se ie P°zneje ki se , v tovarni Etrih, v»njem ukvarjala z izdelo- del°v Jadralnih letal in mo- ?'°udelr Ve? tega dela se ie kpottom bavil s smuškim ttorn r, s smusKim da je 1 V!era razumljivo, *Port, ?dj njega zajel novi ki ^ ; 3 akanje na smučeh, meni) V niem kmalu spre-*L " v željo, dtoki . v že)i°. , premenili - ’ IHs,. I " •' w ** •*v*-iAl 111 pustiti se s skakalni- da bi se v letenje, lo T J- konstruiral po-ial . 0 s krili in po-C(. jQ Spustiti se s skakalni- SVet»Vn! b.il0 Še pred prvo ljkuju .volno In pri tem po-PoPoln Bloudek doživel Pontei. eu&Peh in o tem je jr*čal „/Zjav‘l sledeče: ((Predel v se v zraku in pa-4 je tn Zave5t' Opazil sem, 0PUstiI ,nevarno in zato sem £o t Zarnisel» ®'°>idet T*.. neusPehu se je frakcij spet svojih kon-Sstru; jadrainih letal in /Uula,, k- Je cel° letalo «Li-9|tes y 1 ga lahko vidimo tstdlmPraJŠkem muzeju. S &loud U ^stvovunjem se ?ed Prv!k UKvarjal ves čas v #..P V° svetova jn *Ed Cr UKVarj al ves i Iliri i o i!Žlni sedanjega z- ' teren je bil ii8a Pa smučanie. Poleg v 1 žele,*- , neP°sredni bli-St8a pa . Postaje, vrh dot83 9koztmLlZredno mnogo in T zimsko ob- l»Iiie Paplavt?! k0t Č,an s. Prv0 skl , nacrt in lzde- fe"{ala t nic°’ ki pa Je ki, E. Ks, samo 30-metrske fir9 dovoi; -a skakalnica ni SV ? 'P Se ‘Skal n0Ve ,e-iu Inice pog'aKljal v bistvo io»Podobno V ,na ki-8 ie trrnl, Blou- kl,..b trmalto vztrajal pNliUb"temini0 diti 1#Sal. nai u*5Protovanju ke . tudi 1 ki bi dopu- ki bi dopu-»tom6trske skQ_ j*' ,Mnogi --''metrske sko- v*trs°i ut°Pija !ar^evali da 8aia l°st je\ dS nieg°va l®32' lela s0 P6novAno zma-1,ltanatkakalnica < Za6el* let« ?«rkt obae8 r»l? "dela ve-skov >go materi , 80 *ahte- ;** j" “t 'ni. pi elan, ki det ?*°V«l v loudeka je J P) " dejaDSko °!re' B1«u-vai- o. Deu t 1 samo ,1^' do tat nj^4nada-*MiU ^oudek zatrjol ^ nisem )e 0 tem: m v*d«l «ii bo skakalnica dobra, ali ne. Naši skakalci nam tega niso mogli potrditi. Sklenili smo poklicati Norvežane, da nam pokažejo ali smo uspelj ali ne». .In pred dvajsetimi leti, torej leta 1934 so se po strmem zletišču spustili Norvežani Birger Ruud in Sigmund Ruud, Serenzen, Urdal, Gut-tersen, Uland, Biern, nadalje Avstrijec Hell ter domačini, Palme, Šramel, Klančnik. Jakopič, Dečman, Novšak in drugi Planica je tako doživela slavo, in svetovni tisk govori o Planici kot o največji skakalnici na svetu. Ob tej priložnosti je Birger Ruud postavil nov svetovni rekord z dolžino 92 metrov. Norvežani so bili navdušeni nad skakalnico in Planica je doživela največje priznanje. In če pogledamo na seznam rekordnih dolžin v smučarskih skokih od leta 1879 dalje, bomo opazili, da je do leta 1951 Planica dala nič manj kot fi svetovnih rekordov, s čimer se ne more ponašati nobena druga skakalnica na svetu Tudi tu še m konec planiške slave. Leta 1948 je Planica doživela največji rekord, ko je namreč švicarski skakalec Tschannen skočil 120 metrov. Pobočje Ponče na katerem se nahaja skakalnica o kateri govorimo, je pravzaprav idealen teren za skakalnice in zato imamo v razmeroma majhnem prostoru kar cel niz skakalnic. Imamo skakalnice od 30, od 50 metrov in dalje vedno večje. Skakalnica, ki je dala toliko svetovnih rekordov, pravzaprav ni bila pripravljena za polete od 120 metrov ampak je bila iz leta v leto preurejena popravljena in adaptirana za večje skoke. Toda zob časa in predvsem vojna doba sta skakalnico izjedla. Po vojni so jo sicer skušali nekoliko popraviti, vendar pa je bilo vse zaman in leta 1949 je bila že neuporabna. Od tedaj so bila tekmovanja samo na 80-metrski skakalnici, ki ju edina priznana za mednarodno veljavne smučarske skoke. Bloude^ pa se s tem ni mogel sprijazniti, na drugi strani pa so tudi športni krogi storili vse, da bi se stara skakalnica obnovila in ljudska oblast je dala na razpolago vsa potrebna sredstva. Po treh letih dela je končno skakalnica obnovljena in izpopolnjena tako, da bo omogočala skoke do 120 in morda tudi več metrov. Kdor ni bil v Planici ali ob kakršnem koli takem velikanskem objektu, si prav gotovo ne more zamisliti takega kolosa. Zato bomo navedli nekaj številk, ki bodo prikazale velikanske razmere nove planiške skakalnice. Dolžina celotnega zaleta znaša pri novi skakalnici 156 metrov. 100 m od tega zaleta gre po samem terenu, ostalih 56 m pa na umetnem mostu, : napadu, bolezen je podedljiva in pričenja o-bičajno z bledico, razburljivostjo, solsenjem ter pogosto tudi s slabostjo in bruhanjem. Nekdanje mnenje, da povzročajo migreno krči v ožilju možganov, so naj-nouejža raziskavanja ovrgla. Ne zoženje možganskih til, temveč njih razširjenje, povzroča, da je naval krvi v glavo večji, zaradi česar se poveča tudi pritisk u notranjosti lobanje. To mnenje se opira na izkustvo, da zdravila. ki zožujejo žile v mo- žganih, trenutno prekinejo migrenski glavobol. Pa ne samo že omenjene bolezni kot možganski tumorji, poškodbe lobanje in migrena, temveč tudi vnetja možganških open, kot jih o-pažamo pri tuberkulozi, sifilisu, gripi, ošpicah in pri nekaterih drugih infekcijskih boleznih povzročajo glavobol, ki je pogosto združen tudi z otrpom tilnika. Vzrok glavobolu pa niso samo bolezenske spremembe v lobanji sami ali v njeni najbližji okolici, temveč predvsem bolezni drugih organov, pri katerih nastopa glavobol kot oddaljeni bolezenski znak. Cesto je glavobol morda edini znak kakega obolenja in zdravnika stane dosti truda preden odkrije pravo bolezen. Tu lahko bolnik zdravniku delo zelo olajša, če točno opiše način, trajanje in mesto glavobola ter mu (udi odkrije vse svoje navade in razvade, predvsem kar se tiče alko- hola, nikotina, uživanja raznih zdravil ter poživil, Ker glavobola ni mogoče objektivno spoznati, se mora zdravnik zanesti na pripovedovanje bolnika, iz česar šele lahko sklepa na vzrok. Zdravnikova naloga ni predpisovati praške proti glavobolu, temveč odstranjevanje vzrokov glavobola, kar se pa kljub prefinjen; moderni diagnostiki ne posreči vedno. Zdravniki se zdradi tega radi poslužujejo tako imenovane zdravilne anestezije, kjer se dostikrat posreči z eno samo injekcijo novokai-na pregnati v trenutku glavobol, Mehanizem tega zdravljenja še ni dokončno razjasnjen, vendar so pa u-spehi nedvomni. Splošno znana je vzročna zveza med visokim krvnim pritiskom in glavobolom. Bodisi da povzroča glavobol običajen zvišan krvni pritisk ah Pa zvišani pritisk zaradi obolenja ledvic, bo zdravnik vedno stremet, da bolezni ga zniža. To bo dosegel ali s sredstvi, ki znižujejo pritisk ali pa s strogo neslan o dieto in omejitvijo uživanja tekočin, Pa tudi ljudje s prenizkim krvnim tlakom radi tožijo, da jih boli glava. To je razumljivo, saj so možgani takih ljudi le nezadostno prekrvljeni in zaradi tega le slabo preskrbljeni s kisikom. Glavobol po prekomernem užioanju alkohola, ki ga pač vsakdo pozna po imenu maček, je posledica lahkega za-strupljenja. Medtem ko je vzrok glavobola po uživanju alkohola in nikotina lahko odstraniti, je to teže pri kroničnem zastrupljanju zaradi zlorabe uspavalnih sredstev. Ljudje, ki stalno uporabljajo uspavalne praške in imajo zaradi tega glavobol, pogosto pripisujejo te bolečine živčnosti in jih skušajo preprečevati še s praški proti glavobolu, zaradi česar st stalno zastrupljajo in glavobol ie bolj povečujejo. Vse te podatke zbirata dve fotoelektrični zaklopki, ki se nahajata na obeh koncih aparata. Aparat opravlja vse delo avtomatično sam in vse podatke lahko čitamo na razsvetljenem kazalu. Tako lahko vrsta elektronskih kronometrov razvrščena vzdolž tekmovalne proge, nudi atletom nad vse koristne podatke, po katerih lahko uravnavajo svo. jo hitrost. Uporaba te sodobne priprave pa ni omejena na športno področje. V vseh primerih, v katerih je zanimivo ugotoviti frekvenco kakega pojava, nudi elektronski kronometer lahko velike koristi. Tako lahko z njim merijo pri strojih število ciklov na sekundo, porabo bencina pri avtomobilu za določeno progo, število «tik-takov« na sekundo pri uri itd. Stvarno uporaba tega instrumenta, katerega meritve so popolnoma točne in zanesljive, ni omejena. PRVA PLANINSKA ODPRAVA V ANTARKTIKO Vodja zmagovite britanske odprave na Everest, sir John Hurt je podprl načrt za odpravo hribolazcev v Antarktiko. Odprava, prva te vrste, bo ostala na otoku južne Georgije, ki leži neposredno izven antarktičnega kroga, kakih šest mesecev. Vremenske razmere na gorah, ki se dvigajo kakih 3.000 m visoko, in katere bodo naskočili člani odprave, so podobne tistim na Everestu, Odprava, katero pripravlja Klub hribolazcev iz Derbyja in ki uživa podporo Kraljevskega geografskega društva, se bo morala boriti z zelo nizkimi temperaturami in mrzlimi vetrovi, ki pihajo s hitrostjo do 200 lem na uro. iz sedanjega zelo slabega stanja v živinoreji, ne zahteva ukinitve birokratskega načina gospodarjenja v kmetskih obdelovalnih zadrugah, niti odstranitve sistema državnega kupovanja. Smernice navajajo namreč nove ukrepe, ki naj bi temeljili na agrotehničnih ukrepih, ki naj bi zagotovili višji donos v poljedelstvu in povečanje živinskega sklada. V načrtu so podane v dokončnih številkah količine žitaric in industrijskih rastlin, ki naj bi se dosegle na posameznih površinah obdelovalne zemlje. Povprečni donos žita na hektar bi moral biti v letu 1950 1830 kg, koruze naj bi se na isti površini pridelalo 1850, sončnic 1400 kg, ječ. mena 2150 kg, neočiščenega bombaža 750 kg, tobaka 850 kg itd. Da bi dosegli tak pridelek predvidevajo večjo mehanizacijo v poljedelstvu. Zato predvidevajo, da bodo leta 1957 imeli na bolgarskem podeželju že 23.000 traktorjev in 4000 kombajnov. Prvi petletni načrt je kljub višji mehanizaciji poljedelstva dokazal, da se poljedelska proizvodnja ne more povečati v družbeno političnih razmerah kakršne vladajo danes v Bolgariji. Toda vztrajanje na tej poti nam posredno dokazuje, da skuša SZ najti tržišče za svoje poljedelske stroje tudi v Bolgariji. Tudi z živinorejo ni najbolje. Z raznimi upravnimi u_ krepi bi hotele bolgarske ob» lasti odstraniti to pomanjkljivost. Drugi petletni načrt predvideva bolj skromne številke kakor jih je predvideval prvi petletni načrt, toda prav te številke nam dokazujejo, da so šli načrti prvih petih let tudi v tem dokaj rakovo pot. Ze prvi petletni načrt je predvideval n. pr., da mora imeti Bolgarija ob koncu prvega petletnega načrta, to se pravi ob koncu leta 1952, 10 milijonov ovac. Da pa je ta načrt propadel v celoti, nam dokazuje novi petletni načrt, ki predvideva, da bo imela Bolgarija šele po koncu drugega »uspelega« petletnega načrta, to se pravi leta 1957, komaj 9 milijonov 700.000 ovac in koz. Leta 1953 hi morala imeti Bolgarija 2 milijona 200.000 svinj, Ta načrt je tudi propadel. Dokaz za to so številke iz novega načrta, ki nakazujejo, da bodo imeli v Bolgariji ob koncu drugega petletnega načrta, to se pravi konec leta 1957 spet samo 2 milijona 200 tisoč svinj, to se pravi šele toliko, kolikor bi jih morali imeti ob koncu prvega petletnega načrta. Ce so te številke bile iluzorne v prvem petletnem načrtu, kdo nam jamči, da ne bodo še bolj iluzorne v drugem petlet. nem načrtu, ko bodo posledice administrativnega dirigiranja celotnega gospodarstva prišle še bolj do izraza in bo zato tudi tretji petletni načrt ponovno predvideval kaka 2 milijona 200 tisoč svinj ali pa morda komaj 8 milijonov ali kaj več ovac in koz, Ta posredni dokaz neuspeha v živinoreji nam dokazuje, ali vsaj da močno oporo dvomu, da je bilo podobno tudi v drugih vejah gospodarstva in zato se ne smemo čuditi, da so številke, ki smo jih prej navedli in ki nakazujejo zmanjšanje industrijske proizvodnje, posledica neuspeha prvega petletnega načrta in vsaj do neke mere nekoliko verodostojnejše. NOVO SOLSKO LETALO ZA RAF RAF je dobila z letalom Percival «Provost» novo »standardno« šolsko letalo za pouk pilotov. S tem je namreč odpadla potreba, da bi se morali piloti učiti letenja z različnimi tipi letal. Ko so predstavniki britanskega letalskega ministrstva junija lanskega leta videli prototip tega letala v zraku, so se zanj tako navdušili, da so ga osvojili kot standardno letalo za o-snovni pouk k letanju bodočih pilotov RAF. z množično proizvodnjo novega letala so pričeli septembra, nedavno pa je tovarna «Percival Aircraft Ltd.« iz Lutona v Bedfordshireu dobavila RAF že sto letal te vrste. Tudi novo vojno letalstvo Burme je naročilo ta tip šolskega letala, ki je tako enostavno, da ga lahko pilotira učenec popolnoma sam že po kakih 12 urah letenja z učiteljem; primerno pa je tudi, za težje vaje, namesto šolskih letal posebne konstrukcije. preden preide učenec na reakcijska letala. Opremljeno je z motorjem «Leonides» na zračno hlajenje. KABEL S POLIETILENSKO IZOLACIJO MED RECIFOM IN RIMOM Recife veže zdaj z Rimoir nov kabel, izoliran v polietv lenom. Štiri podjetja v An gliji, Franciji. Nemški zvezn republiki in Italiji so izdelal: 2.800 kilometrov kabla, ki si ga položili po Južnem Atlan tiku in ki je večinoma izo liran s polietilenom, katereg: je dobavila neka ameriški tvrdka. S polietilenom se lahko u porablja tanjši kabel, k« znatno zmanjšuje težo kabla s čimer se stroški kabl* zmanjšajo za več kot tretjino Z novim kablom so nadomestili del kabla, ki je šel i izgubo med vojno. % Tit ST, sreda S. marca 1954 w7 IS Ulj Vremenska napoved za danes: m-* Napovedujejo pretežno oblačno vreme s krajevnimi padavinami. Možne so tudi manjše padavine. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 12.2 stopinje; najnižja 8.3 stopinje. PRIMORSKI DNEVNIK RA IH© Opozarjamo vas na sledeče cckiaje: Trst Ilc 22.15: Dve ^ simfonični skladbi v izvedb: Slovenske filharmonije. Trst I.: 11.15: Nekaj pesmi s IV. festivala v San Ren; • 21.05: Massenet: «Tftaii». opera v 3 dej. — Slovenija* 17.10: Vesele slovenske popevke za ples in razvednlo. tun 3 HTiHTiTCmT!) DVA VAŽNA PRIMERA ITALIJANSKE ŠKANDALOZNE KRONIKE Zagonetna smrt Vilme Montesi Kdo je zastrupil G. Pisciotta? Danes obnovitev procesa proti novinarju S. Mutu, ki je javno izrekel sumnjo v uradno verzijo o smrti V. Montesi, pri čemer so zapletene visoke osebnosti rimske aristokracije, med drugim tudi sin zunanjega ministra Piccionija Aretacija dveh stražnikov Gaspara Pisciotta RIM, 2. — Jutri dopoldne bo obnovljena razprava zaradi obrekovanja proti Silvanu Mutu, glavnemu uredniku revije «Attualita», ki je v decembru objavil članek, v katerem je na podlagi lastnih raziskovanj prišel do zaključka, da uradna verzija o smrti neke Vilme Montesi, ki so jo našli 11. a-prila lani mrtvo na obali pri Ostiji, ni točna. Iz članka sie-di, da je bila Vilma Montesi verjetno v družbi nekih visokih rimskih aristokratov, ki so uganjali orgije in uživali mamila, zaradi katerih je dekle umrlo, nakar so jo baje vrgli v morje. V zadevo je vmešan med drugimi tudi sin zunanjega ministra Piccionija. Govori pa se, da bo glavna priča neka Anna Maria Monetta Ca-glio, hčerka nekega bivšega fašističnega hierarha in sedanjega notarja iz Milana, povedala na današnjem procesu ime neke zelo visoke rimske osebnosti. Njej in še neki drugi priči po imenu Adriana Bi-saccia nenehno pretijo, tako da bodo prišle na proces pod zaščito policijskih agentov. Zani. manje je zelo veliko, tako da so določili za razpravo največjo dvorano v sodni palači. Doslej se je prijavilo čez 3000 oseb, da bo prisostvovalo razpravi. a nove prijave še vedno prihajajo. Izmed imen, ki se navajajo v zvezi z misteriozno smrtjo Vilme Montesi, naj o-menimo še papeževega osebnega zdravnika, sina ministra Špatara, nekega lažnega mar-Iriza Di San Bartolomea-Mon-tagno, ki je imel odlične zveze pri s-koro vseh demokrist-janskih ministrih, zlasti pa pri italijanski tajni politični po-lciji SIM. Tudi sam bivš: predsednik vlade Fanfani je na nekakšen indirekten način zapleten v afero. Drugi škandalozni primer iz črne kronike italijanske prestolnice pa zadeva smrt pajdaša banditskega voditelja na Siciliji Giuliana. Ta pajdaš po imenu Gaispare Pisciotto je bil najden mrtev zaradi zastrupitve z arzenovim arhidri-dom pomešanem z glicerinom. Pisciotta je namreč vedel marsikaj škandaloznega o najvišjih predstavnikih italijan-skih oblasti, ki so se ukvarjali z banditizmom na Siciliji. V zvezi s smrtjo Pisciotta so aretirali dva stražnika, od katerih se eden piše Selvaggio, priimek drugega aretiranca pa držijo v najstrožji tajnosti. Na podlagi zbranih podatkov je sodišče že pričelo preiskavo proti Selvaggiu, ki naj bi zakrivil Pi.sciottovo smrt. Celo noč je preživel v .samici v orožniški vojašnici «Bonsi-gnore», danes pa so ga z avtom odpeljali na sodišče, kjer ga je državni pravnik dT. Ga-roalo na dolgo izpraševal. Selvaggiio je 9. februarja, to je na dan Pisciottove smrti od S. do 11. ure stražil njegovo celico. Eksplozija dveh petrolejskih ladij ROTTERDAM. 2. — V tukajšnjem pristanišču se je vžgalo na tisoče ton bencina. Ob izbruhu požara je nastala močna eksplozija, ki je popolnoma razn&shi dve petrolejski ladji družb Royal Dutch-Shell in Perontf. Gasilci so se vso noč trudili, da bi plamene pogasili, toda vsi napori so bili zaman. Zaradi varnostnih ukrepov -*Tr' predvsem znanja gospodarskih panog. Zatorej bi bili potrebni roditeljski sveti, kjer bi si učitelj in starši izmenjali svoja gledišča za najpravil-nejšo vzgojo mladine. Goriška je predvsem obljudena s kmetovalci, zatorej bi bila potrebna v Gorici slovenska kmetijska šola, ki je nekdaj že obstajala; po vaseh pa bi se v okviru prosvetnih društev, ali pa v okviru izobraževalnih tečajev, ki že obstajajo v zimskem času, morala organizirati predavanja kmečkega in splošno gospodarskega značaja. Tudi vzgojna predavanja za starše bi bila zelo koristna; premnogo je namreč slabe literature, s katero se hrani danes slovenska mladina. Tisti, ki to čtivo nudijo, se dobro zavedajo, kakšno nji. vo orjejo, zatorej bi morali starši postati mnogo bolj pozorni na razne revije, ki jih nudijo slovenski mladini, da bi se čimbolj oddaljila od tistega, kar je zdravega in naprednega v naših običajih in navadah. V tem bi morale biti staršem in posebno vodstvom pro_ svetnih društev v veliko pomoč knjižnice, ki jih je precej po naših vaseh. Toda te so zelo slabo urejene razen nekaterih izjem (Standrež, So-vodnje itd.). Marsikje nima prosvetno društvo niti knjižničarja, temveč knjige ležijo brez koristi v omarah. Knjige so velik zaklad., po katerem sega vsakdo zelo rad.; še posebej otroci, ki so dosegli četrti razred osnovne šole, pa tudi starejši, kadar jim čas to dopušča. Na seji je bila izražena želja članov, da je našim kmetovalcem treba nuditi več gospodarskih knjig, ki bi jih. »seznanile z novimi načini dela na polju in v vino-graduj za kar bodo prosvetna društva v bodeče tudi poskrbela. Člani glavnega odbora so se pomenili tudi o proslavi 1. maja, ki bo letos v Sovodnjah, ki so za vso Goriško najbolj primerne, ker so njeno središče. Končno so po podrobnem pregledu delovanja posameznih društev določili da se konec maja v Gorici skliče občni zbor ZSPD, zaradi poživitve in reorganizacije posameznih društev in Zveze prosvetnih društev. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V goriški mestni občini je bilo od dne 21. do 27. februarja 13 rojstev, 12 smrti, 3 oklici in 3 poroke. ROJSTVA: Flavio Vončina, Andreina Ipavec, Flavio Gregorič, Roberto Napea, Claudia Furlan, Antonio Mancino, Bruno Fior, Franco Seculin, Mario Trani, Aldo Macus, Fe-derico Pavšič, Ferruccio Cam-pagnola, Emilio Rigatti. SMRTI: 83-letni mizar Gio-vanni Policardo Batta, 75-let-na Katarina Frančeškin vd. Decolle, 70-letna Alessandra Benussi por. Vetter, 69-letni prof. teologije msgr. Dino Antonio Spiteri, 84-letna Orsola Lužnik vd. Famea. 75-letni Jožef Valiček, 73-letna Rosalia Sorg6 por. Zucchiatti, 26-letna trgovska pomočnica Dorotea Romano, 52-letni šofer Valentin Gravnar, 3 ure star Mario Trani, 56-letni čevljar Dome-nico Fiorilla, 76-letni poljedelec Giuseppe Valente, OKLICI: Giordano Jurich in Licia Jurcic, agent civilne policije Riccardo Cej in Maria Cleva, uradnik Italo Olivo in učiteljica Maria Caraguti. POROKE: predstavnik Ser-gio Bonamico in Elsa Miloc-co, agent tržaške civilne policije Giuseppe Flego in delavka Evelina Vidoz, delavec Paolo Fini in šivilja Agnese Jereb. poznali za 54-letnega kmečkega delavca Dominika Molarja iz Skrljevega pri Dolenjah. Po informacijah, ki so jih dobili orožniki, se je zvedelo, da je Molar nekaj ur prej končal delo pri nekem kmetovalcu v Dolenjah, od koder se je ra-potil proti domu. Ko je prišel do navedenega mesta, je nenadoma onemogel. Ker je kraj precej samoten, ni. bilo nikogar, ki bi mu v slabosti pomagal. V ponedeljek so prišle na kraj sodnijske oblasti iz Kr-mina, vodja orožniške postaje v Krminu ter zdravnik, ki je ugotovil, da je nesrečnež umrl zaradi srčne kapi verjetno okrog 21. ure. Njegovo truplo so odpeljali v mrtvašnico tamkajšnjega pokopališča. Prijava dohodkov za leto 1953 Pri vseh davčnih uradih pokrajine .je bil te dni odprt poseben urad, kamor se lahko davkoplačevalci obrnejo za potrebna pojasnila za izpolnitev prijav dohodkov za leto 1953. Tak urad je odprt tudi na finančni intendanci,. Korzo Verdi 24, III. nadstr,, soba Štev. 3, od 9. do 12. ure do konca meseca marca. Veliko častilcev Kurenta v Gorici Čeprav so bile včeraj J3 ške trgovine in uradi 2 . vendar je zadnji dan PU5_ mimo nas skoraj oeopa® ■ ^ ne bi bilo otrok vseh so oblečeni v razne caP ^ papirnate obleke, hitc“ f ulicah, bi ga niti ne °*j j Pustne maškaradne Para ^ se je vsako leto vila s j na proti Travniku po Korzu proti postaji, ^1 ni bilo. Akademiki so Sl doma. nihče jim ni h° magati; pravijo, da Je . vzrok splošna gosp0 ^1 kriza. Ker pa le-te otr0 ^ poznajo, jim je bil Pu® ^ brodošel enako kot druE ^ ta. Bili so oblečeni zel" ^ lično: nekateri so oblek 1 ^ tovo srajco ali pa bratov® Sestanek prodajalcev časopisov in revij Jutri 4. marca ob 10-uri predpoldne bo na sedežu Zveze trgovcev Corso Italia 5, I. sestanek vseh prodajalcev časopisov in revij iz Gorice in pokrajine. Zaradi važnosti sestanka so vsi interesenti toplo vabljeni. KINO CORSO. 16: «Pomladanski zvoki)), barvni film, D Paget in C. Webb. VERDI. 17: Danes bo pokopavanj* ^ sta, ki je lansko leto v J romal v zapore, na v3',r(lij je doživel slavnostni P^f ki tudi letos ne bo mzM I Gasilci izvlekji 300 kg težkega p'«}|C Prejšnji dan zjutraj silci odhiteli v Ul. sv. 50 i1 55 0 na do;v Francesca G1* v« - i kot f iti la štev, tovalc? ____________________ M Njihovo poslanstvo Pa ^ tokrat vse drugačno * aI navadi, ko pridejo na namenom, da bi P°SaS *.V šen požar. Slo je za &5 i-kaj drugega, poklicani s°^i na kraj. da ti rešili ® J fltt težkega prašiča, ki 3e v j im o polno blata. vsem naporom praŠtce ;■ lastnika ;n drugih, ki s° ^ priskočili na pomoč. 01 ,,t» mogoče rešiti živali iz 13 ji To je uspelo šele gasilGe^* so najprei privezali Pr f nato pa ga z žerjav0®1 j vlekli iz blata. DEŽURNA LEKARNAR Danes posluje veis p ponoči lekarna Venuti, batta 18 - tel. 21-24. SEJA MESTNEGA OBČINSKEGA SVjJ^ Razpravljanje o prodaji zemlji^ za novo ttanhc m poiieneiishi m0 lovi a 1 demokrat Devetag novi posvetovalne komisije za prosto e° Francozi so ze do potankosti določili potek letošnje kolesarske dirke aTour de France*, ki se bo pričela 8. julija v Amsterdamu ter končala 1, avgusta v Parizu. V bližini Skrljevega našli Molarjevo truplo Preteklo nedeljo okrog 23.30 je neka orožniška patrulja iz Dolenj zapazila na cesti, -i pelje v bližnjo vasico Skrij t-vo, truplo' moža, ki je ležalo na tleh brez znakov življenja. Orožniki so se takoj približali možu, da bi. mu nudili pomoč, tpda bilo je vse zaman, kajti bil je že mrtev. Moža so pre- Pod predsedstvom župana Bernardisa se je v torek zvečer vršila v občinski dnorani na Korzu Verdi občinska seja, kateri je prisostvovalo 25 občinskih svetovalcev. Najprej je občinski svet tajno volil novega občinskega predstavnika v posvetovalno komisijo proste cone 19 glasov (v dvorani je bilo takrat 22 občinskih svetovalcev) je prejel občinski svetovalce dr. Cesare. Devetag (PSDI). . Občinski svetovalci so zatem odobrili vrsto ukrepov, ki jih je podvzel občinski u-pravni odbor. Med temi je večjega pomena obveza, ki jo je občina prevzela nase v odnosu do «Casse Depositi e Prestiti«, ko je vzela na posodo 50 milijonov lir za gradnjo in popravilo greznic in ambulatorijev. Odobrena je bila tudi vsota, potrebna za .gradnjo osnovne šole v Stra-žicah, zatem nagrada mestni godbi, darila za otroke v letu 1953 itd. Goriška občina je zaposlila pred kratkim 80 brezposelnih delavcev na dveh delovnih centrih v Ul. Brigata Pavia in Ul. Brigata Casale. Delovno silo bo plačalo ministrstvo i:a socialno skrbstvo, prevoz materiala in material pa bo nudila občina, kar jo bo stalo 5.506.068 lir. To vsoto so občinski svetovalci soglasno odo. brili. Odobrili so tudi vsoto 1.465.000 lir za končno ureditev novih prostorov glasbe ne Šole. Precej burna je bila diskusija o prodaji zemljišča kato- r(S' liški banki. Ta je z. pf/ goriško občino, da J* (J. zemljišče nasproti P°*.a ^ oglu Ul. Bocaccio vtStne v Slrlnl 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice »0 lir — Xa FLRJ za vsak mir. Strine 1 >toiprs *a use vrst« oglasov po 25.. dtn. — Tiska Tiskarski ra vod ZTT — Podruin Gorica Ul S. Pellico l-II Tel 33-82 — Rokoolsl se n* vračajo 210 ,u NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Fed. Uud. repub, Jugoslavija: Uvod :o, meseč'10 gif' PoStnt tekoči račun ra STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega Inozem. tiska. Drl. zalo*13* $'■1 O* ulje. Ljubljana. Stritarjeva 3-1., tel, 21-928 tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 606 . 7- 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska U. Z1