Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, dne 8. novembra 1922. i Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze z mesečno prilogo ..Obilnska uprava". Izhaja v« ako sredo ob 5. uri zjutraj. — Cena mu je 10 Din. oa leto. Za inozemstvo 30 Din. t. Posamezne številk« se prodajajo po 1 Din. Spisi in dopisi se poSiljajot Uredništvu »Domoljuba", Ljub-ljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in inserati pa: Upravniltvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. SHOD SLS se bo vršil v MENGŠU dne 12. novembra ob 3. uri popoldan v dvorani Društvenega doma. Govoril bo načelnik stranko g .dr. Ant. Korošec. Ker se bodo obravnavale važne stvari, naj se vsi naši somišljeniki do zadnjega udeležijo shoda. Še enkrat: Letnik 1398 Ko so naši poslanci vsled svoje vztrajno sitnosti — čo ivočemo tako izraziti — dosegli odpust krivično vpoklicanega letnika 1898, tedaj smo to kratko in mirno ugotovili z navodilom, kaj naj se. stori, da se odpust posameznih vojakov čimpreje izvrši, ker res ni naša navada, da bi vsak uspeh naših poslancev skozi pol leta bob-nali po vseh kotih našega lista. Toda samo-stojnežem ta dobrota, ki so jo po dolgem trudu izposlovali naši poslanci ne da spati. Neskončno jih jezi, da naš poslanec sploh kaj dobrega stori za svoje ljudi in da svojo dolžnost izvršuje, in še bolj jih grize vest, ker so oni v tem oziru popolnoma zanemarili svojo dolžnost in v tem slučaju še prav posebno jasno dokazali, da so libe-rulci, to se pravi, ki jim je edinole za osebna in strankarska korita. Zato pa povdarjamo še enkrat: Poslanci Jugoslovanskega kluba so venomer in vztrajno ustno in pismeno posredovali, sitnarili, priganjali in pojasnjevali okrog vojnega ministrstva in pri ministrskem predsedniku in še drugod, kjer se je dalo kaj narediti, da se krivica, ki se je z vpoklicem storila letniku 1898, popravi in se ta letnik takoj odpokliče. Naši poslanci so tozadevno tudi vedno stali v stiku z vojaki omenjenega letnika. Končno je to priganjali jc vendarle imelo zaželjeno uspeh: Pomočnik vojnega ministra je sam osebno Prinesel ugodno rešitev v prostore Jugoslovanskega kluba. In vojaki so danes že skoro vsi doma, dasi bi morali nekateri "iziti se celo leto. To so dosegli naši poslanci kljub te-mV' niso v vladi temveč v opoziciji in Pfi vladi nimajo baš najboljših prijateljev. . Kaj pa so samostojni poslanci, ki so v vladi in katerih zastopnik sedi celo v ministrskem svetu, storili za odpoklic letnika 1898. Minister Pucelj jo nedavno na nekem shodu odgovoril na vprašanje, kaj bo z letnikom 1898 sledeče: Kaj jih bomo opro-ščali, služijo za domovino, ker vojakov rabimo. In vojak letnika 1898 je prišel k poslancu Kušarju (vojak nam je osebno pripovedoval) ter ga prosil, naj kaj stori za odpust. Tedaj se je g. poslanec namrdnil ter odgovoril: »Kaj hočemo, postava je postava in zoper to se no da nič narediti. In vendar bi se pri dobri volji dalo narediti. Če ao poslanci Ljudske stranke, ki so v opoziciji in torej pri vladi nimujo nobene zuslombe pač pa povsod sanic nasprotnike, dosegli odpoklic, toliko preje bi mogli to doseči samostojneži, ki soodloču-jejo v vladi, imajo svojega ministra svojega Žerjava in celo kopo drugih prijateljev v ministrstvu. 'Torej je manjkalo samo dobre volje. Da pa v resnici samostojneži v tem oziru ničesar niso storili in ničesar dosegli, je dokaz vojni minister sam, ki je poslal svojega pomočnika z ugodno rešitvijo v Jugoslovanski klub. Zakaj pa ne v klub samostojnih poslancev, svojih prijateljev? Naši vojaki, ki so vso zadevo od začetka do konca napeto zasledovali do vseh podrobnosti, to vse najboljše vedo. Zato nas nič ne preseneča pismo, ki so ga poslali nekateri vojaki letnika 1898 v imenu vseh svojih prizadetih tovarišev Jugoslovanskemu klubu in ki se glasi: Podpisani vojaki letnika 1898, služeči pri Sav. voz. eskadronu v Zagrebu, se toplo zahvaljujemo poslancem Jugoslovanskega kluba, ki so izj)oslovali pri vojnem ministrstvu oprostitev letnika 1898. Vsi bomo trajno hvaležni onim poslancem, ki so nam pomagali ob času, ko smo trpeli krivico in si nismo mogli sami pomagati. Dobro bomo ohranili v spominu, da je bil edini »Jugoslovanski klube, ki nas je rešil po triletnem vojnem službovanju na fronti, nadaljnega vojnega službovanja, katero bi trajalo za nekatere prav do 26. lota starosti. Danes se vračamo na svoje domove in kličemo: Bog živi »Jugoslovanski klub«! Prosimo, da se ta zahvala objavi v ča- sopisih, da bodo tudi drugi vedeli, kdo nam je v nesreči pomagal. Zagreb, 1. novembra 1922. Josip Medved, Sv. Jur, Loka pri Zid. mostu, Rantoh Franc, Šlcovcc pri Mokronogu, Alojz Bo. štjančič, Videm-Dobrepolje, Venci Blatnik, Lopata pri žužomberku, Josip Znlokcr, Dobje, Antou Mu-lcj, Zabreznica, Kai-io Seli«, Uefica, Josip Slaoor-nik, Horjul, Franc Šebcnik, Notr. gorico, AleS TTran, Sv. Primož na Pohorju, Franc Križna r, Pre-serje, Andrej GViren, Rožno pri Sevnici, Ivan Be-anar, Čatež ob Savi, Anton Salomon, Anžc pri Raj« henburgu, Ivan Breraik, Sv, Jurij v Siov. Goricah, Jože Potočnik, Maribor, Andro Potočki, Zagreb, Ivan Podgoršek, PiSefe pri Brežicah, ilartin Og* reve, Bb.eljsko, Rudolf l)r«Y«osebna dohodnina«?! Ti davčni zaupniki so povečini samostojno-liberalnega mišljenja in sicer taki, ki nimajo med ljudstvom nikakega zaupanja ter poznani kot nepošteni in lažnivi ljudje. Ne bomo podajali obširnejših podatkov o tem krivičnem postopanju davčnih zaupnikov, ker vemo, da je po celi Sloveniji silno razburjenje radi krivičnih predpisov osebne dohodnine. Navesti hočemo samo par slučajev iz višnjegorskega sodnega okraja, kaka krutost davčnega vijaka vlada ravno v tem sodnem okraju. Tri kmete hoče davčna oblast popolnoma uničiti. Enemu ie predpisala okrog 70.000 K oseb-nodohodniuskega davka, dasiravno rima nič več kot okrog 1i> oralov zemlje, številno družino in mnogo dolga. Bavi se nekaj malega z živinsko kupčijo. Drugemu, čisto navadnemu kmetu, se je predpisalo 54 tisoč kron dohodnine, in tretjemu 21 tisoč kron. Ker'seveda niso mogli plačati te ogromne vsote, jim ie prošli teden davčna oblast iz Višnje gore zarubila vse: živež, živino, vozove in drugo gospodarsko orodje. Vprašamo javnost: ali nuj res naš kmet vsled krivičnega dohodninskega da\ka popolnoma propade? Ali ve delegacija financ za Slovenijo, kako postopa okrajna davčna oblast za litijski okraj pri odmeri osebne dohodnine pri nekaterih posestnikih? Ali se zaveda delegacija v Ljubljani, da strune, ki se preveč napenjajo, počijo? Sicer bomo pa še govorili o tem, kar se vrši v višnjegorskem sodnem c kraju. eerljsko blago: 1 kg kave I. 62 Din, II. 42 Din, 1 kg sladkorja v kristalu 15.50 Din, v kockali 18.50 Din. 2ito: 1 kg pšenice 4 Din, 1 kg koruze 4.50 Din, 1 kg rži 8.50 Din, 1 kg ječmena 4 Din, Mlevski izdelki: t kg pšenične moke >(k 6 !)ln, >1< 5.75 Din. Krma: 1 q sladkega sena 225 Din, 1 q ovsene slame 150 Din. Kurivo: 1 kub. nioter meUkib drv 140 Din. g Tržne cene v Celju. Manufakturn je padla za 10 do 15 odstotkov. Usnje tudi padlo, vendar so čevlji obdržali svojo ceno od 800 do 1600 kron. Govedina slane: v mesnicah I. vrste 56 kron, II. vrste 52 K, na trgu 30 do 48 K; 1 kg vampkov in pljuč 24 K, 1 kg loja 44 do 52 K. Teletina: 1 kg telečjega mesa 1. 64 K, II. 56 K, pljuč 84 K. Cene pri svinjini in masti so se znižale približno za 15 odstotkov. 1 kg prašičjega mesa stane 74 do 80 K, pljuč 26 K, jeter 60 K, slanine domaČo 120 K, amerikanske 120, masti domače 14) K, amerikanske 120 K, prekajenega mesa 100 do 120 K prekajene glave 50 K in jeziku 120 K. Perutnina: 1 piščanec 85 do 60 K, 1 kokoš 90 do 100 K, 1 petelin 100 K, 1 raca 120 K, 1 gos 850 K, 1 domači zajec 80 do 60 K. Divjačina: 1 divji zajec 150 K, 1 kg srne 70 K. Ribe: 1 kg krapa»CO K, ščuke 70 K. Liter roleka 12 K, 1 kg surovega masla 160 K, čajnerja masla 240 K, eno jajce 7 K. Pijače: 1 liter starega vina 40 do 56 K, novega 28 do 40 K, sadjatfca 16 K, 1 liter piva 24 K, žganja 100 K. Kruh: 1 kg belega 26 K, črnega 22 K, 1 !;g žemcij (l'J kom.) 88 K. Sadje: 1 kg jabolk 10 do 16 K, hrušk 16 do 2$) K, 1 liter pečenega kostanja 10 K, 1 liter izluščenih orehov 36 do 40 K. Špecerijsko blago (Io pri sladkorju so padle cene za 4 K): 1 kg kave 1'ortorico 2U0 do 220 K, Santos 152 do 156 K. liio 120 do 140 K, 1 kg pražene kave 14* do 210 K. 1 kg kristal belega sladkorja 60 K, v Kockah 70 K, riža 22 do 40 K, 1 liter na-uiiznegu olja BO do 108 K, bučnega 180 K, 1 kg soli 14 K, pšeničnega zdroba 56 K. testenin 40 do 68 K, mila 64 do 68 K. Mlevski izdelki (cene so nekoliko padle): 1 kg moke št. 0 22.80 K, št. 2 21.80 h', št. 4 20.40 K, št. 6 18.40 K, ješprenja 20.40 K. koruzne moke 15.10 K, koruznega zdroba 18.40 K, pšeničnega zdroba 28.80 K, ajdove moke 30 do 84 K. Kurivo: cent premoga črnega 152 K, rujuvega MO K, kub. meter trdili drv 50(1 K, mehkih 400 K. Krma: cent sladkega sena 900 K, polsladkega 800 K, kislega 700 K, slame 400 do COO IC. Zelenjava: 1 komad endivlje 2 do 4 K, poznega zelja 1 kg 5 do 0 K, ohrovta 12 K, karfijola 30 K, 1 komad kolerabe 1 do 2 K, 1 kg špinače 20 K, paradižnikov 7 K, čebule 24 do 26 K, česna 40 K, krompirja na debelo 5 do 6 kron, na drobno 7 do 8 K, 1 komad repo 1 K in 1 krožnik kisle repe 6 kron. g Cene Situ. Kakšna bo letina ozimnega žita prihodnje leto, je danes težko reči. Dosedanja poročila ne obetajo nič dobrega. Od vseh strani poročajo. dn je ozimnega žita posejanega zelo malo vsled neprestanega dežja in da je tudi več posejanega zomljišča uničenega vsled velikih povodnji. Cene žitu so: Maribor. Pšenica 400 Din, rž 300 Din, ječmen 850 Din, oves 350 Din, koruza 400 Din, fižol 400 do 500 Din, krompir 125 do 200 Din, zelje 75 do 150 Din, moka St. 0 600 Din, mekinje 200 Din. Cakovcc. Pšenica 850 Din, rž 800 Diu, ječmen do 850 Din, oves 275 do 800 Din, stara koruza 300 do 325 Din, nova 250 Din, fižol pisani 800 do 825 Din, moka št. 0 550 Din. Varaždin. Pšenica 875 Din, rž 825 Din, ječmen 800 Din, oves 825 Din, koruza 375 Din, moka št. 0 550 Din. I lok Pšenica 825 Din, ječmen 270 Din, oves 225 Din, stara koruza 262 Din, fižol 805 Din, krompir 75 Din. Dar*ar. Pšenica 800 do 825 Din, oves 200 dinarjev. Nora Gradiška. Pšenica 800 do 825 Din, oves 200 Din, stara koruza 800 do 325 Din, I žol 8«) Din, krompir 100 Din, moka St, 0 675 Din, mekinje 175 do 200 Din. Virov itica. Pšenica 287.50 do 290 Din, rž 250 do 260 Din, ječmen 230 do 250 Din, nova koruza 160 do 180 Din, fižol 300 do 320 Din, krompir 90 do 100 Din, moka št. 0 500 do 510 Din, mekinje 150 do 160 Din. Djakovo. Pšenica 250 do 276 Din, rž 200 Din, ječmen 175 do 200 Din, ovos 175 do 200 Din, fižol 250 Din, krompir 150 Din, moka št. 0 575 Din, mekinje 200 Din. Mitrovica. Pšenica 800 do 825 Din, ječmen 800 Din, oves 260 Din, fižol 800 Din, stara koruza 300 Din, moka it. 0 600 Din, mekinje 250 Din- Gospodarski obzornik, g^j- KOjo '-<>*'- «. a TOOOCC&. iccoot.xxxv)fM)Ou{ioooQQOo£'U'-(JOftOQGGOGCC.*.. Deiar Gospodarska obvestila. DENAR. Vrednost tujega denarja. 30. okt. 3. nov. 6. nov. K v K v K v ameriški dolarji (aden) 238 — 240 — 242 — avstrijske krone (sto) — 33 — 33 — — češkoslov. krone (ena) 7 82 7 86 -- angleški funti (eden) 1070 —---- francoski franki (eden)----16 70 -- Italijanske lire (ena) 9 92 10 36 10 16 bolgarski levi (eden) 1 16 1 08-- carski rublji (sto) --— —-- nemške raarke (sto) 5 60 4 36 --- romunski leji (eden) 1 62 t 58-- Švicarski franki (eden) 43 80 ---- poljske marke (sto) 2 60 --_ — mažarske krone (sto) — — — — — — g Izdaja kovanega denarja. Naša vlada je pooblastila ministrstvo linanc, da smo skovati: iz nikla za 21 milijonov dinarjev po 25 para in za 18 milijonov dinarjev po 5 in 10 pora. Minister linanc bo sam določil, koliko se bo od teh 18 milijonov Bkovalo po 5 in koliko po 10 para. Denai po 25 para bo kovan Iz metalno zmesi bakronita, 21 ki sestoji iz 75 odstotkov bakra in 25 odstotkov niklu; 5 in 10 para j>a bodo kovane iz garne. g Kovanje drobiža. Zadnjo dni smo čitali v listih, da namerava naša finančna uprava dati Izdelali kovan drobiž po 5, po 10 in po 25 para in sicer v skupni vrednosti 80 milijonov kron. O tej stvari piše ugledni gospodarski list >Jugosl. Lloyd< tako-le: »Ce gremo v katerokoli trgovino, povsod se lahko prepričamo, da je najmanjši denar, ki pride v praksi sploh še v poStcv krona, oziroma četrt dinaija. Ce pa je temu tako, jo jasno, da novcev po 5 iu 10 para sploh ne potrebujemo. Ce vzamemo v poStcv dejstvo, dn po današnji vrednosti velja 25 par prav za prav le dve in pol pare, 10 par le eno desetinko pare. a 5 par pa le pet stotink pare v zlatu, moramo uvideti, da je kovanje takega denarja nele luksus, ampak skrajna lahkomiselnost in rnzsipavanjo državnega denarja.« g Nove 100 in 1000 dinarsko novčanice. Kakor poročajo Iz Beograda, je finančno ministrstvo naročilo v Ameriki nove 100 in 1000 dinarske novčani-cc. Te novčanice se bodo dale v promet najbrže komaj v začetku leta 1928. CENE. g Tržne ceue v Mariboru. Govedina: I. vrste 56 Din, II. vrBte 14 Din, III. vrRte 12 do 13 Din. Teletina: I. vrste 17.50 Din, II. vrste 16 Din. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa 20 do 25 Din. 1 kg masti 84 Diu; 1 kg amerikanske masti 28.50 Din. Konjsko ineso: I. vrste 5 Din, II. vrste 4 do 4.50 Din. Divjačina: 1 komad zajca 60 do 55 Din. Spe- Vukovar. PSenica 275 do 800 Din, r* 280 doRAZNO 275 Din. Ječmen 250 Din, oves 225 Din, stara koruza 300 Din, fižol 250 do 275 Din, moka St. 0 ^75 Din, mekinje 150 Diu. Subutica. PSenica S25 Din, ri 250 Din, ječmen 200 Din, oves 225 Din, nova koruza 140 Din, moka it. 0 462.50 Din, mekinje 150 Din. DAVKI. KAJ /K STORITI DAVKOPLAČEVALCEM V DOBI DO KONCA LETA 1922? 1. Stanovanjski list in zaznamki. Do 80. nov. i. 1. morajo vsi posestniki hiš v Sloveniji in v Prekmurju vložiti sami ali po svojih namestnikih pri pristojnih davčnih oblastvih hišne in stanovanjske izKaze, če so dane v najem, za v najem neodduoa poslopja pa zaznamek prebivalcev takih poslopij. Izkaze oziroma zaznamek je izpolniti po stanju z dne 15. novembra t. I. Tiskovine se dobivajo brezplačno pri davčnih oblastvih in davčnih uradih. 2. Davek na poslovni promet Davčni zavezanci, ki ao dolžni voditi za davek na poslovni promet knjigo opravljenega prometa poleg trgovskih družb, zadrug itd. vsi obrati, katerih promet je presegel v 1. 1021 vsoto 860.000 in omenjenega davka za III. četrletje t. 1. do 30. oktobra t. 1. Se niso odpremili, naj to naknadno store, da se ognejo kaznim in si ohranijo pravico pritožbe, ako bi se njihova prijava ne spoznala za pravilno. Prijava naj ae napravi po vzorcu A, objavljenem v razglasu finančne delegacije z dne 22. maja 1922, St. A G/8 ex 22 (Uradui list z dne 3. junija 1922 St. 59) v 8 izvodih, od katerega obdrži davčni urad dva izvoda, enega pa vrne plačniku kot pobotnico. Knjige opravijouega prometa davčni urad ne sme zahtevati, ker je za to opravičen po čl. 116 finančnega zakona za leto 1922-28 na podstavi odločbe davčnega odbora edino lo predstojnik davčnega oblastva. 3 Dospelost direktnih davkov. Dne 1. novembra t. 1. so dospeli v plačilo direktni davki za 4. četrtletje 1922. Davčni uradi so upravičeni jih po 14. novembru prisilno iztirjati iu zaračuniti poleg 6 odstotnih zamudnih obresti Se za opomin 4 odstotku od tirjanega zaostanka. 4. Napovedi ia hično najemnino. Iližni posestniki, ki Se niso vložili napoved o najemnini za leto 1928 oziroma za leto 1928-24 — teh je Se precejSnje Število — naj čimpreje zadoste svoji dolžnosti, ker se jim bo pri pogonu teh napovedi stavil rok le 3 dni in zapadejo kazni do 100 dinarjev, ako bi tudi na pogon ne vložili v 3 dneh napovedi. Vrh tega bi davčno oblastvo moglo uradno sestaviti napoved in si zaračunalo ta to delo efektivne atroSke uradnega odposlanca. g Monopolna pristojbina na vžigalice. Tovarna vžigalic »Drava« v Osjeku je plačala za mesec oktober 12 milijonov 170 tiso« 200 K pristojbine. Od početka leta do konea oktobra K 113 milijonov 509 tisoč. 21V IN A. g Pozor, preSifcerejeil Poslanec škulj je pri centralni vladi posredoval, da se zniža tarifa za prešiče vsaj v toliko, da bo sploh mogoč izvoz, ker sedaj je padla cena žo na 38 K. Nov tarifni seznam se je vladi baš te dni predložil, pričakuje se, da se zahtevi ugodi, na kar se kmetje opozarjajo, ker ravno te dni se prekupci močno po vseh vaseh oglašajo. g ZagrebSki tedenski sejem 2. t m. je bil izredno Rlab. Prignali so v celem samo nekaj mrSa-v'li bosanskih krav, katerih ni nihče kupoval, in malo svinj, ki so so tržile po 72 K za kg žive 'eže. Sena so pripeljali le Štiri vozove. Prodajalo 8C Je seno po 950 K za 100 kg. promet. g Cesta Ribnica—Dolenja vas je 'v slabem mehkem položaju. Ta cesta pa ve-«ko trpi, saj prenese vsaki dan po 80 tež-Kin voz. Poslanec Škulj je posredoval pri ministrstvu za izdatnejšo podporo, kt ' todi ohliuhliena. le g Predavanje ea vinogradnike. V nedeljo, dne 12. t. m. ob 2. uri popoldne priredi ravnatelj drž. kmetijske šole na Grmu, g. B. Skalick? v šoli v Metliki predavanje o potrebi in izvedbi organizacije vinskega izvoza. Po predavanju bo razgovor o eventuelni ustanovitvi vinarske zadruge v Metliki. Istega se udeleži tudi šef kmetijskega oddelka pokrajinske uprave za Slovenijo, g. Sancin. Interesenti se vabijo, da se istega v čim večjem številu udeleže. g Trgovina i vinom v Dalmaciji Glasom obvestila pokrajinske uprave, odseka za trgovino in industrijo za Dalmaeijo je preostalo v Dalmaeiji starega vina Se 15.000 hI. Izvoz vina je v zadnjem času popolnoma zastal, tako da je trgovina z vinom omejena le ua odjem v pokrajini. Vzlic temu vinske cene niso popustile. Trgatev je končana povsod, izvzemSt na otoku Visu. Grozdja so se prodale Ie male količine v Neretvi in sicer od 7 do 8 kron kilogram, i. moStom in mladim vinom pa še ni nikako večje kupčije. g Topilnica svinca ia srebra v Litiji. Mini-strstvo za trgovino in industrijo je dovolilo Sla-venski banki v Zagrebu, da ustanovi delniSko družbo z imemom »Topilnica svinca in srebra ter kemična industrija d. d.< s sedežem v Litiji. Družba se ustanavlja zaradi prevzema obstoječe topilnico svinca iu srebra v Litiji. Nadalje namerava družba izdelovati in predelovati kemijske proizvode vseh vrst Osnovna delniška glavnica znaSa 4 milijone kron ter je razdeljena na 10.000 deln»c po 400 K Razgled po svetu. DOMA. Razmerje med katojiško Cerkvijo in našo državo šo vedno ni urejeno. Katoliška Cerkev ima svoje najvišje poslanstvo od Kristusa-Boga in njena dolžnost je, da vodi ljudi k Bogu s tem, da uči Kristusov nauk, deli sv. zakramente in milosti ter daje postave, ki so za urejeno dušno življenje potrebne. Zato ;e samo po sebi jasno, da ima Cerkev neko gotovo pravico pri vzgoji otrok, da ima pravico izdajati navodila svojim vernikom, svariti jih pred nevarnosti-mi, da ima pravico in dolžnosti pošiljati ljudem duhovnikj in škofe, svoje zastopnike in delavce v vinogradu Gospodovem. Teh misli pa niso svobodomiselni vlasto-držci v Belgradu. Oni ne vedo, kaj je vzvišena naloga katoliške Cerkve, kako se tej nalogi nikdar ne odreči ne sme in ne more in se tudi odrekla ne bo, oni se ne zavedajo, da je tudi za državo najkoristnejše, če Cerkev vzgaja poštene in uravne državljane. Njim mora tudi Cerkev biti to, kar jim ;e vse drugo v državi: steber, na katerega so oprta velika državna korita, iz katerega vse je,kar je liberalno, svobodomiselno in sokolsko. Kakor srbska pravoslavna Cer-cev naj postane tudi katoliška Cerkev poslušna dekla mogočnjakom in kapitalistom v Belgradu. Zato odlašajo, Ja bi uredili svoje razmerje do katoliške Cerkve: du-iiovniki naj stradajo- škofijske stolice naj bodo izpraznjene, katoliški veroučitelji naj se mečejo iz šol, kratko: naj jpoje šiba, do-der se Cerkev ne omoči in ostane poslušna sužnja svobodomiselnih dušnih in gospodarskih krvosesov. In sedaj so jim zdi, da je prišel čas za ta. V Belgradu so se- stavili neki odbor, ki naj naredi osnutek za konkordat, t. j .pogodbo med katoliško Cerkvijo in državo. Glavna zahteva bel-grajskih gospodov je: vlada imenuje škofe, ne papež. Res, bivz soli ti ljudje niso. Kakršni škofje, taki duhovniki, tako ljudstvo. Slab duhovnik je nesreča za ljudstvo, slab škof pa je naravnost popoln duševni pogin vernega ljudstva. In kakršne škofe bo imenoval n. pr. pravoslavni, brezverski Pribičevič, ki satansko sovraži in preganja vse, kar je katoliško, si lahko mislimo. No načrt ni slab, samo g. Pribičevič si bo ob skali katoliške Cerkve zobe polomil. Vsi slovenski duhovniki gredo rajši vsak dan od hiše do hiše beračit kruha, zraven po svobodni oznanjat Kristusov nauk kot pa z zlate prižnice učiti to, kar bi dopustili sovražniki katoliške Cerkve v Belgradu. Da katoliška Cerkev niti za las ne bo popustila od svojih pravic, je jasno. Doslej je govoril Pašič s muslimani, pa je govoril z našimi samostojneži, pa je govoril s slovenskim liberalnim učiteljstvom i. t. d., sedaj bo pa govoril s katoliško Cerkvijo. Važen dogodek za našo državo je napovedani obisk bolgarskega ministrskega predsednika Stambolijskega v Belgradu. Naša vlada o Bolgarih ni hotela dosedaj nič slišati, pač pa jih je vedno in povsod kazala le svojo sovražnost. Dogodki na Balkanu po so jo nagnili, da se mora tudi z Bolgarijo pogovoriti. Zaradi turškega vprašanja se bo vršila evropska konferenca v Lausauni in tamkaj bo treba kakšno pamehio reči. Stambolijski je mnenja, da bi zahtevala Bolgarija izhod na Egejsko morje s pristaniščem Dedeagač, Jugoslavija pa isto s staroslovenskim mestom Solun. Vse to na račun Grčije, ki ima po kri« vici to ozemlje. Predlog ni slab in zdi se, da je Pašiču tako všeč, da bi za trenutek pozabil sovraštvo do Bolgarov. Bomo videli, kaj se skuha iz tega. To nedeljo pa je prišel v Belgrad grški ministrski predsednik, ki so menda boji Stambulijskega. Pristal je na to, da dobi Bolgarija izhod na morje, Jugoslaviji pa ponuja v Solunu pas zemlje ob obali in souporabo pristanišča. Vojni minister je odstopil. Novi minister general Peter Pešič predloži narodni skupščini zakon o povišanju častniških plač in oborožitvi armade. Še bodo pritisnili davčni vijak. Hrvatski blok je imel v Zagrebu sejo. Radič je bil zato, da gredo poslanci v Belgrad. Sklenilo se ni ničesar. Vidi se pa, da je Radič sam spoznal popolen polom svoje dosedanje politike. DRUGOD. Najvažnejši dogodek v zunanjem svetu je da so fašisti v Italiji prevzeli vlado. Ministrski predsednik je vodja fašistov, profesor Mussolini. Takoj po sestavi vlade so fašisti spremenili svojo taktiko —• naravno: kar so prej mogli doseči edinole a silo, bodo sedaj s silo postave. Bolelo bo toliko bolj, ker bo bolj držalo. Pobijanje in požiganje socialističnih, komunističnih in slovenskih domov se je nehalo, Mussolini povdarja, da hoče v prvi vrsti red in mir, poklical je k sebi celo jugoslovanskega poslanika in izjavil, da hoče z Jugoslavijo «* veti v miru ter izvršiti pogodbo, ki so ^iU podpisali njegovi predniki. — Kljub temu se jjjmamo nič dobrega nadejati, Italijan je »vraten in ima vedno nož za pasom. Na Angleškem so se vršile občinske volitve. Delavska stranka je doživela velik Eoraz, pridobila je konservativna stranka, i ji načeljuje sedanji ministrski predsednik Bonar Law. Konferenca v Lausauni, kjer se bo obravnavalo turško in balkansko vprašanje se začne 13. t. m. ST. VID PRI STIČNI. Nedavno ste iitali v Domoljubu, da šentvidsk* hranilnica zida svojo lastno hišo. Da ne bi vreme nagajalo, bi bila žc dodelana. Poleg tega vam pa navedem še več stvari. Lansko leto se je bil neki 66 letni možakar zavzel, da morajo biti novi zvonovi. Obhodil je celo laro od hiše do hiše, od reveža do bogatina, in nabral prostovoljnih doneskov nekaj nad 7000 kron. Za tem je dobil po posredovanju svojega brata od šentvidskih Amerikancev čez 20.000. Dobi! je tudi od šentvidskega rojaka Lovrenca Lavriča. tovarnarja v Konjicah na Štajerskem, polnih 10.000 K. Skupaj 104.000 K. Ker je pa od štirih zvonov, kateri »o bih po nizki ceni 15 K za 1 kg, bilo preostanka 40.000 K, in ker so Elui-ajno napeliavali elektriko iz Zagradca (na vodi Krka) v Šent Vid, Višnjo goro, Grosuplje, Šmarje, se jc iz preostanka naročila elektrika za cerkev, stodvajset žarnic. To bo nekaj očaru-jočega. Poleg tega je tudi vaška blagajna naročila dvanajst velikih žarnic po vasi, po hilalt pa na sto-line. Tako napredujemo v Šent Vidu. Sentvidčan. DOLENJA VAS. Ljudem, ki k« eela desetletja nosili prvi zvo-nce v naši občini, je pač hudo da njihov u. zabavljanja proti novemu obe. odboru nič ne zaležejo. Nasprotno, novi odbor vedno jasno kaže, da se je »ačelo v naši občini novo gospodarstvo, ki so pre-tej loči od dosedanjega. To jc spet pokazal račuu preteklega leta. Dočim so dosedanji občinski računi po večini kazali primanjkljaj, je naenkrat prvo leto gospodarstva pokazal novi odbor čes 12.000 kron čistega preostanka. Kmlie zmanjšanim davkom io plače tajniku, kar pristaše prejšnjega županstva posebno v oči bode, se je vendar dosegel prav lep uspeh. Več kot 12.000 K je pa dobiček, ki ga je ljudstvo spravilo s tem, ko ni bilo treba hodili v občinsko pisarno in k županu v gostilno! To je dobiček, ki je tndi v korist ljudstva ne samo v denarnem oiiru, marveč tudi r. ozirom na čas. Ljudje vedno bolj »videvajo, kako je bilo prav, da se je na županskem stolen spremenilo — mi pa smo Midovoljni, da večina obč. odbora b svojim delom kale, da so močjo Ljudske stranke in d» hočejo delati le ljudstvo. 1/, RUDNIKA. Kakor povsod tako je tudi pvi nas zadnje jesensko deževje naredilo precejšnjo škodo pri etavi iu drugih poljskih pridelkih. A najhuje pa to občutijo po občini naša vaška pota in kolovozi, kateri so postali na nekaterih mestih skoro neprehodni. Zato tem potom opozarjamo nato postavljene može in jih prosimo, da poskrbijo vsaj na pomlad, da se vsa pota popravijo in nasujejo. Ker v predzadnjem »Domoljubu« neka neimenovana, a nam vendar dobro gnana oseba se saletava v naše iante iz Orel in se sklicuje na tukajšnje Izobraževalno društvo, se čntimo dolžne, da (»pregovorim tudi o tem par besedi. Naše Iiobraievalno društvo napreduje res ie dosti dobro, pri katerem pa tndi prav pridno sodelujejo fantje ii omenjene vasi. O tistih par slučajih pa neimenovana gospodična gotovo ni dobro poučena, ker tako govori. Ne sodi, da ne boš sojena. Toliko v pojasnilo, da ne b« namere, ker c obrekovanjem sebi nič ne koristimo, drngim pa mnogo škodujemo. Član leobr. društvu. ST. JERNEJ. V nedelj« 2». oktobra je priredilo naše Katoliško slovensko > izobraževalno društvo v društveni dvorani Anton Hedved-ovo liudsko iero v štirih dejanjih: »Stari in mlacli«. Predstava je »do Jafrfa izpadla. Udeležba jc bila velika. Priznati moramo, da w se igralci potrudili v svojih vlogah. Le nekaterim udelciefteem Je Sftlo težko dopovedati, da jo kajenje v dvorani med r«llko množico neolikano in neotesano. — Upamo, da sa v na>l dvorani zopet vidiino pri prihodnji predstavi. — Tudi redno telovadne ure so sc zopet pričele za Iante, deklet« in obojen naraščaj. Novi člani sc vedno še sprejemajo. — V pošteni izobrazbi, ki spoštuje vero in cerkev, jo rešitev človeštva! — Knjižnic« je članom na razpolago vsako nedeljo. V SUVNI PRI VAČAH je umrl 81. okt. Janez Kimovc, posestnik in bivši občinski odbornik, ki je bil nad 20 let in skozi 15 let obč. svetovalec, bil je vzoren in zgloden gospodar ter skrben oče svoje drnžine. Vedno in povsod je neustrašeno nastopal »a pravico in poštenost. Bil je dolgoleten naročnik »Domoljuba* in član Izobraževalnega društva, imel pa jc tudi pogum svoje globoko versko prepričanje javno pred nasprotniki zagovarjati kadar je bilo treba. Pogreb je bil nad vse lep, kakršnega že dolgo ni viiieia vaška fara. Velika množica prijateljev od blizu in daleč ga je spremila s prižganimi svečami do groba. Blagemu pokojniku večni pokoj — rodbini Ki-movčevi pa naše iskreno sožulje. BEGUNJE PRI LESCAH. Povsod se obhaja praznik vseh svetnikov, praznik žalosti v letu. Spominu umrlih je posvečen ta in vernih duš d.-.n. Naša župnija pa je ta dan žalovanja posebno počastila. Mogoče je bil« edina med slovenskimi turami — a Morila jo le svojo častno dolžnost. Nasi farani so postaviji na pokopališču skupen spomenik v svetovni vojni padlim borcem župljanom. Spomenik sam x imeni vseh padlih nos bo opominjal, naj nc zubimo onih, ki so prestali vse nečloveško — žrtvovali življenje. Okraski — bojni predmeti, bodo dokazovali vso strahoto, ki jih je mučila, hranili bodo spomiu nanje. Poznim rodovom ho vzbujal ob spominu mi nas tudi spomin na one, bojih slavo oznanjuje. Domače novice. VELIK SH0I) SLS sc bo vršil v nedeljo, 12. t. m., ob treh popoldne v Cerkljah pri Kranju v dvorani Ljudskega doma. Poročal bo g. poslanec Ivan S t a n o v n i k. Somišljeniki vsi na shod! Redni letni občni zbor Slov. krščansko-socialno »veze, ki se bo vršil v Ljubljani, dne 13. in 14. novembra 1922 po sledečem sporedu: V pondeljek, 13. novembra ob pol dveh popoldne predposvelovanje delegatov in prijateljev krščanskegu prosvetnega dela v mali dvorani Ljudskega doma z referati: 1. O reorganizaciji SKSZ, poroča dr. Pun-tar. 2. O delu in ciljih Slov. kršč. ženske zveze, poroča ga. doktorica A. Piskerniko-va. 3. Poročilo zastopnika SKSZ iz Štajerske. 4. O prosvetnem časopisju, poroča odbornik SKSZ. — V pondeljek ob pol 8. uri zvečer proslava petindvajsetlebiice SKSZ v veliki dvorani Ljudskega doma. 1. Nastop mešanega pevskega zbora »Ljubljane«. Spored: a) E. Adamič: Večerna 1. b) Dr. Kimovec: Zvonovi pritrkavajo. c) P. H. Sat-tner: šašek kodrolasek. d) O. Dev: Njega ni. e) St. Premrl: Pesem Žerjavov. 2. Slavnostni govor predsednika SKSZ. 3. Dr. J. E. Krek: »Turški Križ«. Igra »Ljudski oder«. 4. Nastop Orlov. — V torek, 14. novembra točno ob pol 9. uri dopoldne pričetek redn. letn. občnega zbora SKSZ v veliki dvorani Ljudskega doma s sledečim sporedom: 1. Otvoritev in pozdrav g. predsednika! 2. Nagovor nar. posl. g. Gostinčarja, 3. P0. ročilo odbora in odsekov. 4. Poročilo revi-zorjev. 5. Debata in sklepi o vloženih predlogih in resolucijali. 6. Volitev novega od-bora. 7. Slučajnosti. — Za udeležence občnega zbora smo vložili pri državni in južni železnici prošnjo za polovično vožnjo. — Ravnateljstvo južne železnice naši prošnji n i u g o d i 1 o in so zato izkaznice, ki smo jih že poslali neveljavne. O uspehu prošnje pri državni železnici bomo pravočasno poročali v ^Slovencu. — Odbor SKSZ, Razpored zborovanja dobrodelnostnega in treraostnega shoda v nedeljo, 19. novembra v Unionu v Ljubljani. Ob 7. sv. maša s pridigo v cerkvi Srca Jezusovega. Ob 9. začetek zborovanja: Pregled dobrodelnosti na Slovenskem. Janko Hočevar: Česa nam šo manjka. Dr. Anton Zdešar: Vera in dobrodelnost. Gospa Leopoldina Dolenec: Žena i» dobrodelnost. Gospodična Minka Debeljak: Kako naj delajo dobrodelni odbori in odseki. Dr. Franc VValiaml: Najvažnejša panoga dobrodelnosti. Dr. Matej Justin: Nc zastrupljajte se! Ravnateljica Ant. štupica: Kako delajmo za treznost. Nadzornik Martin Ilumek: Sadje v gospodinjstva in alkohol. Franc Bore: Kako naj delajo našu društva za nravni prerod. Zborovanje bo trajalo — z opoldan ukini presledkom — cel dan. Iz programa razvidite, da bodo n« vrsti lepe reči in potrebne. Pridite na shod v tolikem številu, kakor zasluži! Našim organizacijam in kongregaei-jam. Dobrodclnostni in treznostni shod v nedeljo 19. novembra ima namen poživiti krščansko dobrodelnost in delo za treznost po posameznih krajih, po mestih kakor na dežoli. To delo bo pa šlo najboljšo od rok, če ga prevzamejo v program ic obstoječe organizacije: društva m družbe. Zato prosimo in poživljamo vsa društva in Mar. družbe, ki imajo resno voljo delati za resnično prosveto in dobrobit ljudstva, da pošljejo svoje zastopnike na imenovani shod. Vsi udeležniki, ki bodo zastopali kako organizacijo, naj se pri vhodu v dvorano prijavijo in povedo, katero društvo ali družbo zastopajo. Razume se, da shod ni za nikogar obvezen. A s prostovoljno udeležbo na tem shodu se bo smelo sklepati, koliko je pri naših društvih B> družbah smisla in volje za resno delo. Prosimo torej! d Kmetska zveza v Stopičah priredi v nedeljo 19. t. m. v šoli javno zborovanje) na katerem poroča tajnik SLS v Novem mestu g. Munda. d Dobro obiskan shod SLS se je vršil na Vernih duš dan v Naklem. Govorila sta posl. Brodar in bivši poslanec Grafenauer. d Velik shod Kmetske zveie se je vršil 30. okt. v Kranju. Govorila sta poslane« Brodar in dr. Mohorič. d Občni zbor Kiuetshe zveze v Prečni pri Novem mestu se vrši v nedeljo 12. nov. po prvem sv. opravilu v stari šoli. — Vabijo se ne le člani K. z. ampak tudi drugi pristaši, da pridejo. Poroča tajnik SLS v Novem mestu g. Munda. d Koledar Jugoslovanske Kmetske Zveze za leto 1923 je ravnokar izšel in se dobi pri tajništvu JKZ in pa po naših knjigarnah za ceno 28 kron, po pošti pa za 80 K. Koledar ima priročno žepno obliko in je čedno vezan. Poleg običajne koledarske vsebine ima večje število raznih tabel, ki bodo pogosto prav prišle našim gospodarjem in več kratkih poljudnih člankov; med temi omenimo navodila za prvo pomoč pri nesrečah pri ljudeh, pri nezgodah in boleznih našo domače živine, dalje članek o krmi in krmljenju s tabelami, ki imajo za umnega kmetovalca trajno vrednost. Poleg tega so v koledarju potrebni nauki za sadjarje, migljeji čebelarjem-začetnikom, dalje članki o rabi mlečnih posnemalnikov, o cepljenju živali, o določbah pri kupčijah z živino itd.; tudi za potrebne zapiske je v koledarju dovolj prostora. Kljub velikim stroškom za tisk in vezavo je vendar r ana koledarju prav nizka; načelstvo JKZ hoče, da se ta koledarček, ki se je v zadnjih letih že povso-di udomačil, še bolj razširi in da si ga vsled nizke cene lahko vsakdo nabavi. d Koledarčki Jugoslov. kmetske zvezo se dobijo tudi v tajništvu SLS v Novem mestu, komad po 7 Din, vsak pondeljek, sredo in petek. — Somišljeniki, segajte pridno po njih! d Za podporo občinam po po vodo ji prizadetim. Poslanec Škulj je posredoval pri centralni vladi v Belgradu za pomoč po povodnji oškodovanim na Travi in v Osilni-ci. Čabranka je namreč v Osilnici spet udarila čez breg in odtegala najboljšo zemljo. Kako je škoda, da se niso nadaljevala ona dela, ki so bila že skoro v teku leta 1914, ko se je delalo na to, da se i\a nevarnejših mestih ob Čabranki napravi zasip in utrdba. To se pa sedaj zelo maščuje, ker se ni delo izvršilo, ker če bo Slo tako naprej, nad voda spodje še farno cerkev in vse najboljše njive. Po posredovanju g. škulja se oblast kmalu znova loti tega dela in pošlje svojega inženirja. d Poveljnik dravske divizije general Dokič je zapustil Ljubljano. Njegov naslednik še ni došel. d Prvo brezversko srednjo šolo je ustanovil minister sokol Pucelj, ki »spoštuje vc - V novi kmetijski srednji soli v Mariboru se veronauk ne poučuje. d Liberalen učitelj. Najbolj besno so-vraži vse, kar je katoliško, slovenski liberalni učitelj. Ne iz prepričanja, zakaj tega liberalen učitelj v svoji omejenosti sploh nuna, temveč iz golega hlapčevstva in suženjske nature. Pri tem mu je vse eno, če vzame vsa slovenska kultura konec, glav-je, da suženjsko služi framasonom v nelgradu. V zadnji seji višjega šolskega sveta je učitelj Jelene predlagal, da se Opravijo vsa samostanska učiteljišča, katera so dosedaj —• tudi liberalci to priznavajo —■ vzgajala najboljše učiteljske moči. A profesorice na učiteljišču so redovnice, m to zadostuje. Celo liberalni profesorji so v seji glasovali proti predlogu, a hlapčevska natura liberalnega učitelja misli, da mora vsak dan prinesti svobodomiselnemu molohn v Belgradu eno žrtev in ma-gari da je to Slovenija z vso svojo veliko kulturo. d Zato ker sta preveč molili. Na Sp. Štajerskem sta bili prestavljeni dve učiteljici zato, ker preveč molita. To je bila glavna obdolžitev v obtožbi, ki jo je poslal na višji šolski svet neki liberalen učitelj. Taki učitelji vzgajajo otroke naših vernih starišev. Ali se naši stariši še ne bodo ganili, da se ubranijo najgrše in najsramotnejše slovenske kuge, liberalnega učitelja, ki iz pasje hlapčevske nature toži svoje stanovske tovariše na višje mesto zato, ker izpolnjuje svoje dolžnosti do Boga. d Drago Bitcnc, učitelj v Št. Vidu nad Ljubljano, se je skušal pregrešiti na spočetem življenju, plačuje za dva nezakonska otroka, je učil učence v šoli pisati ljubavna pisma in kako pri tem stariše in mojstre preveriti, je v petek klobaso jedel v šoli spričo otrok. Kljub temu je okrajni šolski nadzornik Rape pustil to Hokolsko propalico, ki je izgubil v Št. Vidu sleherni ugled tudi pri otrocih, vzgajati šentviško mladino, dočim je prestavil od ondot krščansko učiteljico gdč. Milko Vider, o kateri je sam izjavil, da je najboljše usposobljena. Prestavil jo je kljub temu, da je Bitenc mlajši po službenih letih in bi po postavi on moral biti prestavljen, ne pa gdč. Vider. G. liberalni učitelj in nadzornik je brezdvoma mnenja, da vsaka sokolska propalica boljše vzgaja mladino kot pa vzorna krščanska učiteljica. Tako drznejo liberalni učitelji norce brili iz naših vernih starišev. <1 Naša šola propada. Profesorji vseh srednjih šol tožijo, da otroci, ki pridejo iz ljudskih šol na srednje šole, niti brati ne znajo dobro in jih morajo najpreje nekaj tednov učiti brati in pisati, potem se more šele polagoma in s težavo začeti s predpisanimi predmeti. Pripominjamo, da gredo na srednje šole samo sposobnejši učenci. Kaj je šele z ostalimi, si lahko mislimo. — Ljudsko šolo ima danes v rokah liberalen učitelj, ki vidi svojo glavno nalogo v preganjanju krščanstva širjenju sokolstva. Otroci, pa čim manj znajo, tem lažje bo vihtel bič nad narodom belgrajski centralist. d Štirje so najhujši sovražniki slovenskega ljudstva: centralizem, sokolstvo, alkoholizem in liberalni učitelj. Slovenec boj se jih in poučuj otroke o teh četverih sovražnikih slovenskega imena. d Iz kamniškega okraja. Mnogokrat se sliši in bere v listih, da so Slovenci vse preveč vdani alkoholni pijači. To je grd madež na našem narodu. Nedavno se je v neki družbi pripovedovalo, da je imela letos neka družina na Gorenjskem mnogo sadja. Veliko ga je namočila, da je tri dni in tri noči kuhala žganje iz njega, pa je vse žganje domača družina spx-oti popila, da je morala žganje za likof po končani kuhi kupiti pri sosedu. Neki šaljivec pravi na to: »Ta družina nima dna! Sodar bi imel precej opraviti žnjo, če bi jo hotel v roko vzeti.« Tako je prav! Pod tem naslovom nam piše somišljenik z dežele: V naši fari bomo odulej vsi brez izjeme naročali priljubljenega »Domoljuba« v kaplauiji. Že lani nam je bilo žal, da tega nismo storili, kajti naši naročniki v kaplauiji so ga zanesljivo dobili v roke že v petek ozir. soboto, dočim smo mi vsled slabe poštne dostave največkrat v nedeljo oslali brez berila. In pa razlika v ceni! 2e sama ta bi morala napotiti vse brez izjeme, da se združijo okoli poverjeništva. d Za župnikom iz Tomišlja, ki je pred 14 dnevi izginil, še niso našli sledu. Domneva se, da se je ponesrečil in da je zašel iz Ljubljane grede v Gruberjev kanal. Noč je bila temna in deževna. d Enkrat naletel. Jožef Smolnikar, krojač iz Gorjuš, se je izkazal za vrlo spretnega liberalca, ki si je pri zadnjih volitvah za liberalce in samostojneže pridno pete brusil. Sedaj da je okrajno sodišče na Brdu radi njegovega predolgega jezika obsodilo na ri-čet in za priboljšek bo plačal se okoli 200 K povrh. Upamo, da ga bo to izmodrilo. d Jeseniški sokol „ žaluje za petimi člani obenem. Štirje so v ječi, ker so jih zasačili, da so vršili velikanske goljufije pri carini. Podrobno poroča o tem »Jutro*, ki pa pozablja omenjati, da so bili omenjeni štirje najbolj agiini člani jeseniškega sokola. Peti sokol Verweger pa je kol uradnik pri Kranjski industrijski družbi oškodoval blagajno za pol milijona kroa in neznano kam odfrčal. Jeseniškemu sokolu čestitamo, da je v kratkem času dosegel tak uspeh sokolske vzgoje. d Podjeten tajnik samostojne stranke. Glavni tajnik Samostojne v Mariboru nek» Konrad Brus je oskubil strankino blagajno in nekatere petične pristaše SKS za 60.000 kron. Brus je neznano kam izginil. Bil je brezdvoma učene sokolske šole. d Dr. Ivo Česnik, odvetnik v Novems mestu ponovno vljudno sporoča z ozirom na povpraševanja, da je preselil svoje pisarniške prostore iz bivše dr. Šegulove vi Krajčevo hišo poleg lekarne Bergman. Zahtevajte povsod le našo Družinsko Pratiko s podobo sv. Družine, ki edino piše vselej v pravem našem smislu. Nikjer ne trpimo polovičarstva, pa tudi pri Pratiki ne. Dobi se v vsaki trgovini, ako pa ne, pa jo naročite naravnost iz Ljubljane. d Marijin misijonski koledar 1923 je našel med slovenskim ljudstvom najboljši odmev. Zadnja dva tedna ga je celo zmanjkalo, zato nekaterim naročilom do danes nI bilo mogoče ustreči. Sedaj smo ga zopet dobili iz tiskarne. Pošljemo ga takoj naročnikom in onim Mar. družbam katerim še nismo odposlali, ki pa gotovo čakajo nanj. — Ni čudo, da tako segajo po koledarju. Obsega 130 strani z bogato in zanimivo vsebino ter 40 slikami na lepem papirju. Cena 5 Din in poštnina. (Na Primorskem s poštnino 5 lir). Naroča se v misijonišču v Grob-ljah (na Primorskem tudi na Gradu p. Miren pri Gorici). Ne zamudite t naročilom, ker bo gotovo kmalu pošel! d Požar je 2. novembra popoldne nastal v Ribnici na Mlaki. Zažgali ao otroci v skednju I. Ark». Velik« nevarnost je bila, da se požar razširi proti Mlaki in trgu. » ireči je veter vlekel v nasprotno smer. Na licu mesta je bila takoj ribniška požarna bramba in iz Bukovce, ki sta omejili požar. Končno je prihitela tudi požarna bramba iz Dolenje vasi, Zgorel je I. Arku, Ribnica št. 433, skedenj, kozolc in vsa mrva, koruza, ki se je sušila ter več suhega lesa. Za ubogega krošnjarja z veliko družino je to hud Udarec. d Požar v Novem mestu. V nedeljo 5. novembra je pogorelo v Novem mestu skladišče suhe robe, last trgovca Staneta Ka-Btelica. škode je do pol milijona kron. d Našim knjižnicam po izobraževal-aih društvih priporočamo, če hočejo dobiti dobro in ceno berilo, da naročijo razen novega tudi stare letnike dijaškega lista »Mentor«, ki izhaja v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano. Zdaj je začel izhajati 13. letnik in stane za dijake 10 Din, za druge naročnike v Jugoslaviji 20 Din na leto. Stari letniki stanejo popolni: 2—4 po 5 Din, 5 po 6 Din, 7—9 in 11 po 8 Din, 12 po 10 Din; nepopolni: 1 (manjka št. 3) po 3 Din, 6 (manjka št. 1) po 5 Din, 10 (manjka št. 1—8) po 2 Din Cene veljajo s poštnino vred, za inozemstvo brez poštnine. d Najden denar. D::p 14. avgustu lanskega leta je bila najdena večj« ?vota denarju ob cjfltl, ki vodi od Zg. Brnika na ^p. Hrnik, občina Cerklje na Gorenjjkftn. Čeprav je bilo io večkrat oznanjeno, ae do u«nes lastnik Se ni ogla.-il. Natančneje ne izve in denar dobi pri župnem uradu v Cerkljah na Gorenjskem. Pranje jo težko delo; olajšaj si ga in uporabljaj milo z znamko: Listek« »88880000 Pod krivo jelko. Povesi iz Meternikove dobe. Spisal t Peter Bohinjec. (Dalte.l Gradovemu Andrejcu se vesl ni vzbudila, vzbudil pa se mu jc sum, da gre moč pred pravico, ln njegova pravica? Ali se je ni Boltarjeva Marjanica ustrašila? Ali ne pojema njegova pravica? hi zakaj pojema? Vranjcku je bilo lesno pri srcu. Žalosten je bil. Življenje se rnu je zdelo pusto. In vendar je imel vsega dovolj. Samo miru je pogrešal. Slal je na Srednjem Klancu, zavit v fcoce. Hladna je bila noč, koci so bili gorki, eli v njegovem srcu ni bilo gorkole. Nemir mu jo je vzel. Videl je svit sable, videl je blesek puške v vasi — pa je zbežal. Tekel je pred stražo, mimo Krčevega kosca je zavil čez Gabrovico proti poiočku Zeimu. Odlod je krenil v Zanožno. V ozki dolinici sede na hrastov štor in se zavije v gorke koce. Spanec ga prijema, ali hude misli mu ne dado spati. Ozira se y Kukovčev gozdni del, pogleda na desno borovce v Maturelnovem delu, motri jelke v Ahčevem delu, - a vse te jelke, vsi ii borovci se mu reže, se mu sme jejo, rekoč: Nisi več naš gospodi Tudi studenec mrlja pred njegovimi očmi izpod rušne Ahčevega brega, leče svojo pol dalje in se ne meni za Gradovega Andrejca, ki sedi na trohne-lem štoru — — — Don se dela, noč se bliža. Gozdni tiči naznanjajo dan, sova skovika žalostno pesem. .. Od di ige strani se premika Pajkova straža. Stopa čez travnate Trale in klade, se zavije mimo Bernške doline in sc spusti skozi temni Temnik. Miklavž in njegov bral stopicata oprezno čez past primskovske mežnije, Pogačnik s svojo stražo se prestopa po stezi nad Zelnom. Tiho je, mirno je, samo listje šumi pod nogami... Vranjek se predrami in zagrabi za puško. Stražnik Prokel je hitro in dobro pomeril. Kroglja je prebil« koc, presekala srajco in se zasadila Vranjeku v prsi. »Micika, pomagajl« vzklikne ranjenec tu puška mu smukne iz loke. Straža hiti proti dolinici Zanožni. »Ni še mrtev U zakliče slražnik Pado in ga udan po glavi s puškinim kopitom. »No, Vrano, ali boš kaj zapela?« povpraša pisar zaničljivo. Ali ni bilo odgovora. Jernej je 1eke| nn vso sapo v vas klicat vaščanc. Miklavž pn ustavi Kuharja, ki jc šel z vozom po dr\a. Vzame mu legnarje z voza in jih ponese v Zanožno. Ljudi je prihajalo vedno več. Vranjeka polože na legnarje in tevža,« pozdravi krčmar Zvirč prihajajočega kaplana. »Ta ne zgreši nikoli, Kenda,« odvrne vodiški kaplan, »tudi rokovnjača zadene.« Pri teh besedah zasadi gospod Nace dvoje oči v oči krčmarjeve, da je ta trenil s trepalnicami in zakril trenolno svoje ze< niče. Nosile zaradi nj i hovih velikih prednosii a 14 čuk/pol-pefnike/fopof->laie Imafi bolečine v obrazu? V celem telesu? Uporabljaj Elza-Fluid! Potrebuješ ti dobrodejno ln okrepčujoče mazilo? Uporabljaj Elza-Fluid! Ali temu« glavobol?Zoboboi? Trgonje? Uporabljaj Elza-Fluid! Ali teli? naiboljSe za njegovauje zob, kože, glave? Uporabljaj Elza-Fluid! Ali elprevečobčutljivgledemrzlagr, zraka? Uporabljaj Elza-Fluid! Ali lelifi dobro dcmače in kosruotsko sredstvo? Uporabljaj Elza-Fluid! Fellerjev pravi Klzafluid ie mno.o močnejši, izdatnejši in boljšega delovanju kakor franco-Ko žganje. NeKollko -kapljic zadostuje, da tudi fl ti rečnS; To Je na boljšo, ka'- sem aH posknštll Išči Klzniund v vseh u uatit II din Klint-kolonskft vodu is din ; Klza-Anravki miriš ea sobo IA din. * Gljroerin 4 din. in It Jlo.: l,y.ol, I.jiolnr::. n J.n •' Kinciki ■ mrdemii prašek 7 din.; »trup ta • oduana in miil7 din. '/>» primat io suvojiiina in poštnina poaobej ra< unn. Na te ce,ie »e računa S«/" doplačila. PKma je natančno a«MMai Poroč. prstani Pouble verižice Stenske ure Budilke Že »ne ure Uhani KajjtOfejčalrsavisa ur, zlatnine in j vrtnini ČUDEN | LJUBLJANA 22, Prešernova 1 Zahteva ite ponudbe! PERILO pletenine, svila, vse potrebščine Šivilje in krojače najceneje pri A. ŠINKOVIC naši, K. SDSS Ljubljana, Mestni trg 19 BRATA SEVER POHIŠTVO IN TAPETNIŠKA DELAVNICA Ljubljana (Kolizej), Gosposvetska c. 111 priporočata s»ylne in jedilne sobe, pisarniške oprave, klubske gsrniiurc, modro«, kuhinjske oprave, železne poslelje, velike iti otroške, vsake vrste, po nizki dnevni csnl. 3692 NA VELIKO IN MALO t -»C po^an,. najboljše šivalne stroje Vil rodbinsko in obrtno rutio potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje. — Edino pri: JOSIP PETELINC. Ljubljana. Sr. Petra nasip ste t. 7. I f NAJCENEJE kupile vsakovrstno MANUEAK-tURNO BLAGO v trgovini ANT. SAVNIK, ŠK0FJALOKA Oliivni 1r«j. — Na zahtevo pošljem v/orcc in ccnike. 4454 trame in deske v raznih dimenzijah, kupi družfia »SIELC«, Zagreb, Gajeva 10, kamor se naj pošljejo obvezne ponudbe. 4123 Prvovrstna umetna gnojila dubivlja najcenejc veletrgovina ¥infco Vabiš, Žalec Slovenija. Jamstvi za vsebino. Vse »rite v zalogi: 18% Thomasovo žlindro, 40-42% kalijevo sol, 18—20°/» kostni supejfosfat, 15% rudninski superiosiat, 15—17% apneni dušik. fonclro hco Vse nabiralce las obvestim, /.vlIdKG aCSoe. da kupujem na malo in veliko zmešane in rezane lase ter plačam vedno po najvišji dnevni ceni. Izdelujem gledališke vlasulje moderne podlage. Lepe lasne kite od 130 K naprej. Ce želite, pošljite mali vzorec las in ceno. Angleške in Solinger-BRITVE 1. v. Barvilo za lase. Mila, dišave, lasne mrežice. Boulcau-voda proti izpadanju las Točna postrežba. — 1. dolenjska lasna industrija, I SVETEC, Novo mesto._. 4397 C TIIO Ul m ali stično posestvo z vodno O I HIl "ILIN sj|0> pripravno za mnio industrijo, kupim ali vzamem v naiem. Ponudbe na upravo letin lisla pod »UGODNO ŠT. 4463«. SVliSš-SSGžfgatte siinicE-ffiiThl in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja nsjbolja preizkuš. in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljsk. in hišnim mišim 28 K, za podgane 28 K, za ščurke, 30 K, za stenice 28 K, uničev. moljev 10 in 20 K, proti mrčes. 10 in 20 K, mazilo proti ušem pri liudeh in pri živini 10 K, za uši v obleki in perilu 10 in 20 K, tinkt, proti mrčesuna sadju in l.a zelenj. 10 in 20 K, proti mravljam 10 iu 20 K. Prcprod. popust. Pošilja po povzetju Zavod za eksp: M. J0NKKR, Petrinjska ul. 3, ZAGREB 1. S{fi!!2rc]cl,vl09piil(i,p!j8il8!ci,vri[i3c]i! Zahtevajte brezplačni seznani iu popis uajzanestji-:-: vejših sredstev :-: na sadnem drevju, škodljivcev po poljih iu vrtovih, nadalje pcronos.iore in snetljavosli pri žilu. Ljubljanska komercialna družba LJUBLJANA ?. Bleivveisova cesla St. 18. LANENE^TROPINE (POGAČE) /rnlclc v vrečah prodaja po najnižiih cenah HROVAT & KOMP., Ljubljana, Vegova ulica ši. 6. FEBRNFOM 1 o nenadkriljivo sredstvo proti mrzlici ia malariji deluje gotovo tudi tam, kjer se mrzlica po večletnem zdravljenju z raznimi drugimi sredstvi ni mogla ozdraviti. UPORABA: Vzame se na dan, ko bolnik nima mrzlice, iu siccr: Eua tretjina euo uro pred za-jntrkom; druga tretjina eno uro pred obedom; tretja tretjina eno uro pred večerjo. Pošiljamo najmanj 3 steklenic«! CENA 68 K. Dobiva ae edino pri »Zlatem orlu« Mr. J. SVOBODA, prej JURISIC, Pakrac — Slavonija. I Inonno zdravega, krepkega pošt. sluršev, Ubvllua sprejme takoj A Znbukovec, čevljar Lipsenj 28, p. Grahovo pri Cerknici. - Hranu ia stanovanje v hiši. _____4-1JS BENCIN-MOTOR 2-3 IIP. fabr. »ADAM«, naprodaj po ugodni ceni. Naslov: KAMNIK, SUTNA ŠT. 10. lepo, črno, novo BRINJE oddaja najceneje Ivan jELAČIN, Ljubljana SsiSse golte, deteljno ln korenjevo seme, proso, II. žol m druge deželna pridelke kupuje po najvišji ceni Seocr Kssjstp., Mu&gana, VVolfova ulica 12. Vreče in rute za stiskanje voska, GURTE in SITA za MLINE, STRUNE iz črev prijioročam lastnega izdelka. --VZAMEM V DELO vsdco množino PREDIVA ter izdelani po uizki ceni vsakovrstno VRVARSK0 BLAGO. Anton Šinkovec st., Kranj 12. SLAVONSKI SOK. Zelo prijetno u^nkujoče sredstvo proti hudemu iu nadušljiveinii kašiju, prsnemu in pljučnemu katar«, goslim slinanij zbadanjem, bripavosti itd. — To zdravilo jc prirejeno iz najbolj učinkujočih rastlin-sitih sokov, ima prijeten sladek okus ter ga lahko uživajo občutljive in razvajene osebe kakor tudi otroci. Pošiljamo nfjmanj 3 steklenice! "»L CENA STEKLENICI 50 KRON. Edina zaloga v lekarni pri >ZLATEM ORLUt Mr. J, Svoboda v Pakracu SLAVONIJA. Krali. HoSandski Ltoyd za1 30i««Mal..nftlld.d.W za F.dlno k one. paro-brodna družba za Južno Ameriko. Iledrii potniški ln tovorni promet iz Am-aterdama in Cher-bourgr. v Hio de Ja-nelro, Santoz, Monte-vldeo lnBuenos Alroz Točna pojasnila dajo poslovalnica: Kralj. Ho!aidsk88BLIeyda, Llubliana, UUtfnrita atn. Tekfoi 5—SJ. Brajtri RetlbjJ. Cenjeno občinstvo se opozarja, da se nahaja splošno znana manufakturna trgovina LOGRR & mim V KRRITJU samo na Glavnem trgu štov. 117 in ne ved nasproti apoteke in trgovine gosp. Dolenca. Priporoča se za nadaljni obisk in nakup ravno došlega cenejšega barbenta, volnenega blaga za ženske in moške obleke itd. izdaja konzorcij »DomoHubo' v ■ Odžovotttf urednik Anton Ssftafk v Ljubljani. Tiska Jugoslovanska ttokaro*