Uredništvo v Gornji Radgoni, Spod. Griz štev. 7, I. nadstropje. Rokopisov ne vrača. Izhaja vsak četrt**’ zjutraj in sta* poštnino celo leto 24t leta 12 Din leta Fssaawzna številka n sta* 4L , JfrF Poštnina pf" na v gotovini. STRIE o L ASILO OBMEJNIH SLOVENCEV Z. tka. OoFtfjs Radgona, line IZ. juiuji 19Z3. Upravništvo v Gornji Radgoni, Spod. Griz štev. 7, I. nadstropje. Telefon štev. 7. Inserati : Ena šest-stolpna petitvrsta (prostor 3 mm visok in 42 mm širok) 75 p. Pri večkratni objavi primeren popust. Posamezna štrilka 75 p f. V boj za avtonomijo Slovenije ! (Glosa k proglasu Jugoslov. kluba.) Ko je vlada razpustila parlament in se je zgodilo ono, kar smo tolikokrat zahtevali, da so se namreč razpisale volitve, tedaj so posamezne stranke in strančice čutile potrebo, da izdajo svoj manifest in obnovijo pred volilci svoj program. Celokupno časopisje SLS je venomer zahtevalo razpis volitev, avtonomijo in revizijo ustave. Na tej eminentno ljudski zahtevi je vstrajalo do danes. Časopisje je organ, orožje stranke in ravno od volitev v Ustavodajno skupščino do danes je marsikatera stranka s slepilnim programom ostala nezvesta lepodonečim obljubam. Tako napr. slovita oz. bolje prosluia Samostojna kmetijska stranka, zbirališče predvojne štajercijanske nemškutarije. Ta čudo-tvor politična stranke je po svoji podlosti in prefriganosti kakor tudi po demagogiji edini pojav — v svetovni politiki. Vodilni možje, ki so prevzeli nase veliko odgovornost za strankin razvoj so za časa volitev v Ustavotvorno Skupščino operirali z avtonomijo, celo slepomišili z republiko, z odpravo davkov, z antimilitarizmom in sličnimi vabami. Ni dosti pomagalo. A nekaj vendar. Dobilo se je precej kalinov („Gimpel“), ki so šli na samostojni lim in so potem — seveda prepozno uvideli, da so postali navdušeni republikanci, avtonomisti, antimilitaristi i. t. d. po volitvah takoj neznosni petolizci, podrepniki srbskih hegemonistov, hujši centralisti od Pa-šiča, večji in navdušenejši militaristi od ministra vojnega. Dokazali so tudi, da so veliki prijatelji nemških volov in svinj, v čem se je menda edino naznačil čisti „kmetijski“ značaj te pogubonosne in za državo nevarne klike. Ne tako Slovenska ljudska stranka, ki je ostala zvesta svojemu programu, stranka, ki ni zlorabila zaupanja, katero ji je izreklo slovensko ljudstvo, stranka, ki je vedno in povsod se zavzemala za pravice ljudstva. — V imenu stranke je sedaj pred volitvami tudi Jugoslovanski klub poslancev izdal lep manifest na slovensko in hrvaško ljudstvo. V naslednjem se bomo v več sestavkih bavili s tem proglasom in sicer podrobno, tako, da podamo cenj. čitateljem razlago istega. I. Avtonomističen p r o gr a m je zmagovit. Boj za avtonomijo je hud in ne brez žrtev. Glasno je dvignilo ljudstvo svoj protest proti centralističnemu sistemu, ki nosi kot glavni znak: nasilnost in krivico. Sodobno so nastopale razne stranke s podobnimi a dostikrat neizvedljivimi programi. Avtonomistično stremljenje je idealno stremljenje in eminentno nacijonalnega pomena. Nasprotniki, ki so se zaletavali v naše poslance, so naleteli na trdno skalo, na odpor brez primere. Odnehali so, ker je bolje tako. Edino s popolno avtonomijo vseh treh plemen bomo dosegli popolno konsolidacijo (ureditev) naših razdrapanih notranjih razmer. ( Naš boj je bil stvaren in dosleden. Demagogija ni naše orožje, ona tudi ni dostojno orožje za stranko s takšnim programom, kakor ga nosi Slovenska Ljudska Stranka. Sredi demagoških strank in onih, ki so vrgle blaginjo ljudstva kot deveto brigo — stran — je stala SLS kot neustrašen borilec za avtonomijo Slovenije. — No in uspeh? Močna struja pristašev velikega radikala in uglednega sina srbskega naroda Stojana Protiča se je začela zanimati za naš pravični boj in še več: Najodličnejši in najvplivnejši možje te struje so prišli do trdnega prepričanja, da edino sporazum med Hrvati in Slovenci zamore okrepiti našo državo na znotraj in na zunaj. Naša stranka dela z vso žilavostjo na to, da se okrepi jugoslovanski živelj v notranjosti države potom trdnih in dobrih sporazumov. II. Vstrajnost Jugoslovanskega kluba je pri tem kolosalnem boju vredna vsega občudovanja. Vstrajni borilci niso popustili niti za eno črko od svojega programa, s katerim so nastopili pri zadnjih volitvah, medtem ko so uvodoma omenjeni „Kmetijaci“ požrli voiilcem dano besedo. Jugoslovanski klub je dobival nešteto ponudb, da vstopi v vlado; obetale so se sijajne koncesije i. t. d. Ko vse ni nič pomagalo, so bili poslanci SLS proglašeni za državi nevaren, izdajalski element in časopisje SLS se je z vso strogostjo srednjeveške cenzure preganjalo. Vse to je SLS mirno prestala ter sevstrajno in dosledno držala programa in obljub, danih voiilcem pred volitvami. Ta žilava vstrajnost ima svoje dobre posledice. Najlepša je ta, da stoje poslanci SLS pred svojimi volilci s čistim računom, medtem, ko imajo napr. samostojni in koruptni demokrati skrajno slabo stališče. Oprati morajo zamorca pred javnostjo, ker pa bo težko mogoče. Druga posledica pa je, da so deli demokratskih desidentov začeli uvidevati, kako kvarna je politika centralizma in dasi niso se odločili pristopiti k avtonomističnemu bloku, vendar prevladuje pri njih mnenje, kako potrebno je, da se Slovenci in Hrvatje sporazumejo na enak deloven program, kajti šele potem bo mogoče misliti na sporazum s srbsko politiko, kjer prevladuje načelo hegemonije enega plemena in šovinističnega srbstva. — V zgodovini slovenskega naroda si je Jugoslovanski klub stekel nevenljivih zaslug in ko bo dobo-jevan boj za avtonomijo, tedaj bodo počasi prišli tudi drugi, razni „kmetijaci“ — agromerkurski ženiji, volovski aferaši, specijalisti za dviganje valute kakor verižniki in razni drugi brezposelni potepuhi, pa bodo hoteli imeti svoj delež na uspehu. — Ljudstvo bodi na oprezu pred njimi! (Dalje prihodnjič.) Dolžnosti davkopličnalcei v I. četrtletju 1923. (Od posebnega poročevalca.) 1. Vložitev napovedi. Za dohodnino. — Rok za vložitev poteče koncem januarja 1923. Do tega roka mora vsak, kdor že plačuje dohodnino, vložiti napoved iz lastnega nagiba, da se ogne zamudnim posledicam § 205, zakona o osebnih davkih. Davčna oblastva niso več do- žna opozarjati davkoplačevalcev s posebnimi .ozivi na njihovo dolžnost, ampak so upravičen.; vsem, ki ne vlože napovedi v določenem roku, od ;eriti dohodnino po uradnih pripomočkih. F, sebne pozive dobe le oni, katerim namerava davčno oblastvo za 1. 1923 prvič predpisati dohodnino. — Tiskovine za napoved osebne dohodnine se dobé pri davčnih oblastvih in davčnih uradih. Komur je nemogoče vložiti napo ed v določenem roku, naj s primerno utemeljitvijo pravočasno prosi za podaljšanje roka. II. Naznanila o izplačanih službenih prejemkih. Vsakdo, kdor izplačuje službene prejemke, stalne ali premenljive v višini, ki utemeljuje za dohodnino davčno dolžnost, je zavezan do konca januarja 1923 naznaniti te prejemke davčnemu oblastvu na posebni tiskovini. III. Prizivni roki. Vsled odprave davčnih plačilnih nalogov so predpisi odmerjenih davkov javno razgrnjeni pri davčnih oblastvih, davčnih uradih in županstvih. Razgrnitev se javno razglasi na krajevno običajen način. Predpisi so razgrnjeni 15 dni. Prizivni rok se pričenja s 16 dnem po razgrnitvi in traja 15 dni. Prekoračenje prizivnega roka se izpregleda le, če je bil kdo po kakem naravnem dogodku zadržan vložiti pravočasno priziv ali če on ali njegov pooblaščenec brez lastne krivde ni zvedel za razgrnitev predpisanega izkaza. — Pred potekom prizivnega roka vložene prošnje za podaljšanje roka ali za prijavo odmerne podstave prekinejo z dnem vložitve prizivni rok, ki počne zopet teči šele z vročitvijo rešitva. Za utemeljitev dohodninskega priziva je davčni zavezanec tudi upravičen prositi, da se mu dovolj vpogle-dati in prepisati akte o njihovi davčni priredbi. Prizivni rok se tudi v tem primeru prekine, kakor pri prošnjah za prijavo odmerne podstave. Davčna oblastva imajoj nalog, da uredijo razgrnitev predpisanih izkazov na ta način, da bo vršila ob naprej določenih rokih, in sicer prvih 15 dni vsakega koledarskega četrtletja za vse davke, odmerjene v preteklem koledarskem letu. — O davkih, ki so jih davčna oblastva odmerila v JV. četrtletju 1922, bodo v smislu gornjega naloga razgrnjeni predpisni izkazih prvih 15 dni meseca januarja 1923, v kolikor niso davčni zavezanci na razgrnitev izven tega roka posebej opozorjeni. IV. Davek na poslovni promet. Davkoplačevalci, katerih promet ni v minulem letu presegel zakonito določene meje 360 tisoč dinarjev, niti ni bil manjši od 15.000 Din, so zavezani na spošni poziv in v določenem roku vložiti prijavo o prometu, opravljenem v minulem letu. Roka za vložitev finančno oblastvo še ni objavilo, bo da predvidoma objavljen v I. četrtletju 1923. Ako se za te prijave uporabi stara tiskovina, jo je dopolniti za promet, opravljen z državo, od katerega se plačuje davek že ob izplačilu pri državni "blagajni, z besedilom vzorca, objavljenega v gornjem razglasu finančne delegacije. Kdor ne predloži pravočasno prijave, izgubi pravico pritožbe in mu davčni odbor oceni letni promet po lastni vednosti in podatkih. V. Dospelost direktnih davkov. Dne 1. februarja 1923 dospejo v plačilo direktni davki za I. četrtletje 1923. Davčni uradi so upravičeni jih po 14. februarju 3923 prisilno iztirjati in zaračunati poleg 6% zamudnih obresti še za opomin 4% tirjanega zaostanka. VI. Vojaška taksa. Vsi vojaškotaksni obvezanci se morajo tekom januarja 1923 zglasiti pri tisti občini, v kateri imajo dne 1. januarja 1923 svoje bivališče. — Vojaškotaksno obveznost traja do dovršenega 45. leta. Tedenske novice Samostojna politična morala. Vsem tistim, ki se čudijo, da naročnina Kmetijskega lista ni visoka in da je SKS tako radodarna z nagradami v denarju; da je nadalje znani rogo-vilež gospod Urek takorekoč onemel v javnosti radi korita, katero mu je zasedel „tovariš“ Pucelj i. t. d. zadostuj notica iz zadnje številke „Domoljuba“: Kupljeni samostojneži. Ob prejšnjih volitvah so samostojneži pred Bogom in ljudmi dokazovali in zatrjevali, da nimajo z liberalno stranko nobene zveze, da hočejo kmete samostojno organizirati in jih tako odtrgati vplivu mestne gospode. Ko jim je Domoljub dokazoval, da so v najtesnejši zvezi z liberalci, tedaj so kričali po vseh shodih in oštarijah, da je Domoljub najnesramnejši lažnivec. Te dni pa se je vršila pred ljubljanskim sodiščem sodna obravnava dr. Žerjav proti Kraigher. In pri tej obravnavi se je pod prisego dokazalo, da so bili samostojni voditelji naravnost najeti in kupljeni od dr, Žerjava zato, da pomagajo liberalcem centralistom na konja. Urednik Kmetijskega lista Aleksander Železnikar je namreč pod prisego izjavil, da so dobili voditelji samostojnežev pred volitvami od dr. Žerjava 400.000 kron (takrat je bilo to znatno denarce). Tako vidimo, da so bili samostojneži že od vsega začetka na prodaj, kdor več ponudi. Zato se ne čudimo, da se potem tudi v Belgradu niso strašili prodati slovenskega kmeta nenasitnemu belgrajskemu centralizmu. Kmetje, kadar pridejo za te volitve lovit vaše glasove zato, da bi vas potem zopet prodajali, veste, kaj vam je storiti. Na vsakem shodu, kjer padajo medklici o volovski aferi, svinjskih kupčijah i. t. d. kričijo, da bodo tožili in tožili. Gornji citat pa je tožba in obsodbo bo slovensko ljudstvo izreklo dne 18. marca, na dan volitev v državni zbor! Inteligenca — pa taka. Obnašanja, ka-koršnega so pokazali naši gornjeradgonski g. demokrati na zadnjem protestnem shodu, še ni videl nikdo izmed nas in zgražali so se nad njim celo najzadnji konjski hlapci. Res lepe vzglede so dali naši gospodje, od sodnika preko nadučitelja doli do raznih sodnih, davčnih in drugih državnih uradnikov. Kako naj spoštuje ljudstvo še naprej take ljudi, kako naj vidi v njih zastopnike pravice, nepristranske sodnike in uradnike, dobre vzgojitelje otrok? Kedo naj še zaupa na nepristranost sodnika, kateri se tako eksponira s svojim političnim prepričanjem in pred javnostjo kaže svojo sovraštvo in nestrpnost do ljudi drugega političnega naziranja. Niti jih ni sram, v takem slučaju se družiti s človekom, kateremu je naš list naštel že marsikatere grehe pa še niti poskusil ni, jih ovreči. — Preskrbljeno je, da bodo tem gospodom predpostavljene oblasti o njih ponašanju primerno poučene in če bo katerega zadela morebiti kaka neprijetnost, naj se ne huduje na nas, naj mu bo dobra šola, drugim da svarilen vzgled, » Čudna usoda Murske Straže“. Nekdo (saj sam dobro ve, kdo) je čutil potrebo, da da duška svojemu že od nekdaj čistemu nacionalnemu prepričanju s tem, da odpove „Mursko Stražo“, češ da ne piše v duhu nevemožekak-šnem. Kljub (ne vsied te) tej odpovedi pa je M. Str. dobila kar 9 novih naročnikov isti dan Arbogast Reiterer. O. T—r. Skrivnostni glasovi iz drugega sveta. (Dalje.) Podobno poročajo o proštu Eberleju v Bocenu. Tudi njega so bojda često ponoči tako dolgo prosile duše za pomoč, dokler ni vzel klobuka in palice ter med molitvijo romal k Sv. Magdaleni na gorskem pobočju. Nekaterikrat so čuli njegov razgovor z duhovi. Zgledov, ko so duhovna bitja resnično prosila za dobra dela, miloščino in daritev sv. maše, je v katoliških krajih nenavadno mnogo. Razen tega imamo mnogo prikazni strahov, ki so po molitvi in daritvi sv. maše takoj prenehale. Župnika N. v mestecu N. je stala maša duha življenje. Njegov cerkovnik je videl nekoč ponoči v cerkvi luč. Ker je sumnil, da so vlomilci daritvenih pušic, vtihotapil se je tiho v cerkev. Toda zastala mu je kri od začudenja in strahu, kajti ob oltarju je stal duhovnik pripravljen, da mašuje, ki je bil šele pred štirinajstimi dnevi umrl. Poklicali so duhovnika, ki oz. isti večer, ko je dospela karta užaljenega gospoda, kateremu pa svetujemo, naj si vsako številko vsaj kupi, stane 75 para — kajti v eni naslednjih številk bo našel v listu svojo fotografijo. Pa brez zamere. Tudi tega ni preje bilo, a sedaj je. Po čigavi zaslugi? Po naši gotovo ne! „Murska Straža“ je najnesramnejši list cele države — se glasi sokolsko krepka sodba o našem listu, ki je padel v nemilost v deviško-čistih očeh naše frakarije. Mi pritrjujemo tej izjavi, povdarjajoč, da ima ogorčeni gospodek prav in sicer zakaj: Takih nesramnosti že M. Str. dolgo ni bilo treba pisati od časa, ko so našli potrebo, preiskati naše (t. j. klerikalne) nočne omarice in posodice, če bi kje tičala kaka bomba — do današnjih časov, ko ste zagrešili nesramen atentat na občinsko torej tudi klerikalno (če hočete) premoženje. Ker M. Str. te zadnje nesramnosti opisuje, je nesramna, kajti čudno bi bilo, če bi Človek čistil gnojišče in bi pri tem svojem delu duhtel po — parfumu ! Kadar pa boste gospodje pošteni in ne nesramni, takrat bomo pisali o poštenjakih in dostojnih ljudeh. Zelo drago nam bo, ako se boste potrudili, ustvariti prilike, da ne bo M. Str. več prisiljena biti najnesram:;i : i list cele države. „Sokolski dom“ v Gornji Radgo: L Vsem onim, ki se zanimajo za ta „Sokolski < m“ in za vzorno občinsko Gospodarstvo naznanjamo, da se sokolski dom ne bo nikdar stavil z občinskim denarjem ali opeko. Ako hočejo sokoli svoj „dom“ bodo ga morali pač sami iz lastnih sredstev graditi ali pa iti še nadalje „fehtat“. — Toda kam, pri naših ljudeh nič neč ne dobe, kar smo jih tako lepo razkrinkali, Nemci, do katerih so se obrnili z nemškimi prošnjami in s podpisi „Gerichtsvorstand“, „Steuerverwalter“, „Oberlehrer“ „und so weiter“ jim seveda tudi bodo nič dali. Njihov lep nastop na protestnem shodu, na katerem so se obnašali kot najbolj divji prostaki, pljuvali kakor beštije, kričaii in zmerjali, lomili stole itd. in sicer vse to po veliki večini drž. uradniki, učiteljstvo, njim tudi nič ne koristi. Sklep občine bo vkljub temu razveljavljen. Izžrebanje. Interesenti se opozarjajo na razglas delegacije ministrstva financ v Ljubljani štev. 150/1 A IV v „Uradnem listu“ o izžrebanju 4% prioritetnega posojila lokalne železnice Ljubljana—Kamnik. Drž. vinarsko nadzorništvo v Mariboru nas naproša opozoriti naročnike na vinske trte iz drž. trtnih nasadov, da bodo vsied velikega števila naročnikov, ki se morajo upoštevati, dobili dodeljene le znatno znižana šlevila naročenih trt, in sicer posamezni po največ 500 komadov cepljenk, 400 kom. korenjakov in 900 kom. ključev. Priporoča se jim, da si primanjkljaj drugod priskrbe! Na Poljskem, kjer so fašisti umorili prvega predsednika republike, Narutoviča, so takoj izvolili drugega in sicer zopet iz srede ljudskih strank in sicer bivšega notranjega ministra Woiciechowskega. Poljska vlada je vajeta zelo nategnila in ne pusti fašistom priti do veljave. Izvozna carina na svinje. Novi ministrski svet je dne 22. t. m. na svoji seji rešil vprašanje izvoznih carin na svinje. Izvoz svinj izpod 70 kg je prepovedan. Za svinje preko 70 kg znaša izvozna carina 200 Din za komad, za zaklane svinje se plača 400 Din od 100 kg, za soljeno meso in mesne izdelke 150 Din od 100 kg, za slanino in mast 600 Din od 100 kg. Industrijske klavnice morejo dobiti 50 do 60 odstotkov popusta. pa ni upal stopiti k prikazni. Šele župnik, ki je živel z rajnim v precej ostrem nesporazumu, je stopil pogumno bliže. Na vprašanje dobi migljaj, da naj streže pri maši. S skrajnim naporom živcev in v največji razburjenosti je stregel župnik. Na koncu reče duh prijazno : „Zahvalim se Vam lepo!“ in v tem trenotku izgine cela prikazen, luči ugasnejo, cerkev je v temi. Tipaje tava župnik v zakristijo, leze doma v postelj, ki jo šele čez nekaj tednov zopet zapusti kot — mrlič. (Cacsaynet, str. 222.) Perty (str. 520) pripoveduje v slučaju, ki v njem duh doseže dvojno smrtno obsodbo. „Blizu Chestera je stanoval nek Walker, ki je imel pri sebi za gospodinjo mlado sorodnico Marijo Walker. Ker je postala po njem noseča, se je je hotel iznebiti. Odposlal jo je nek večer z ogljarjem (rudarjem) Markom Sharpom in o njej ni bilo več glasu. Kaki dve milji od Walkerjevega stanovanja leži mlin, čigar posestnik Jakob Grasam je bil čisto sam v njem še pozno ponoči zaposlen. Ko gre doli po stopnicah, stoji pied njim ženska oseba, ki ji visijo lasje okoli krvave glave. Prestraši se, vendar pa vpraša, kdo da je in kaj ji manjka. Ona odgovori: „Jaz sem duh tiste osebe, ki se je vzdrževala pri Wal- Nov mesečnik „Jadranska Straža“. Kakor že javljeno, začel je izhajati v Splitu mesečnik „Jadranska Straža“, ki je službeno ilustro-nano glasilo društva „Jadranska Straža“, koje namen je propagirati interese našega Jadrana ter zbirati sredstva za ojačenje naše vojne mornarice. List obsega 32 strani z zelo bogato vsebino in s 2® ilustracijami. Naročnina za celo leto stane 80 din., za pol leta 40 din. in za četrt leta 20 din. Posamezne številke stanejo 8 din. Naročila sprejema Matična knjigarna v Ljubljani, Kongresni trg št. 9 (poslopje Filharmonične družbe), kjer je list tudi na ogled in kjer se prodajajo posamezne številke à 8 din. Kdor želi list na ogled naj se zglasi po dopisnici na Matično knjigarno. Vabimo lastnik [gostiln in kavarn pa tudi vsa naša večja društva, da ta list naroče. Slovenske gospodinje opozarjamo, da je izšel Gospodinjski koledar, kakor ga je uredila naša pesnica Utva in ki se je vsied svoje praktične uredbe lansko leto zelo priljubil ter popolnoma uveljavil. Dobi se v vseh knjigarnah a 10 Din, člani ga pa dobe v pisarni Jugoslo-venske Matice. Pred škofijo 21 za 8 Din. Popisi» Gornja Radgona. Ljudska pisarna. Krajevna organizacija SLS v Gornji Radgoni je s i. januarjem t. 1. ustanovila ljudsko pisarno. Ta pisarna ima namen, dajati ljudstvu v vseh zadevah in dnevnih vprašanjih pouk in pomoč — vse in vsakomur brezplačno. Pouk in pomoč se daje posebno v davčnih, pristoj-binskih, vojaških, zavarovalnih, stanovanjskih, pravnih in sploh vseh zadevah ter se sestavljajo tudi tozadevne vloge. Pisarna se nahaja v hiši Posojilnice v Gornji Radgoni in posluje vsako nedeljo od 8. do 10. ure. — Kdor želi kak pouk ali ima kako drugo potrebo, naj pride, vse bo se mu naredilo najboljše in brezplačno. Gornja Radgona. O r j u n c e in fašiste nam obetajo, zmerjajoč nas z boljševiki i. t. d. Tem gospodom povemo, da so or-junci sicer od sedanje vlade razpuščeni in četudi bi ne bili, svobodno jim. Dočakali jih bomo tako, da ne bo zadnji del nji h naziva (orjunci) prikrajšan na svojem naslovu. Naše ljudstvo bo dovolj pametno in energično ter se bo vedelo proti sili zavarovati s protisilo. Eno je gotovo, da se tisti orjunci, ki bi prišli v Gornjo Radgono hladit svojo vročo kri — ne bi nikdar zopet vrnili k poskusom nasilstva. — Baraka ob mostu, ki je voščila za razmetanje miljonov za privatne zabavne svrhe vnetim občinskim očetom srečno in veselo Novo leto ni le državni, ampak tudi občinski škandal. Razumljivo je povsem, da je omenjena čestitka pogrela vse prizadete, med katerimi so tudi taki, ki so se sami nedavno zgražali nad ubogo državno ba-rako-stražnico naše slavno kraljevine SHS. — Nenadne volitve v drž. zbor so spravile naše demokrate s tira, tako, da ne vedo, kako naj rešijo svoje grešne kosti s pogorišča politične polomije. Ljudstvu se odpirajo oči: Sprevideva limanice samostojne in demokratske politike, katero bo v enotni fronti obsodilo dne 18. marca 1923. leta. Gornja Radgona. Preč. ’g. Ivan Pavec administrator admontskih posestev, je poklonil tukajšni osnovni šoli krasnega nagačenega jazbeca, katerega je svoječasno sam ustrelil, ter s tem pomnožil tukajšno še zelo skromno zbirko kerju... Brez pomisleka sem odšla v spremstvu nekega Marka Sharpa. Ta me je peljal v močvirje in me udaril s sekiro po glavi ter vrgel potem moje truplo v bližnji rov.“ Duh je zahteval, da naj stvar razkrije, sicer ga bo' strašil. Mlinar gre preplašen v stanovanje, vendar pa ima pomisleke, kaj razodeti. Trudi se le, da ima ponoči druščino. Malo pozneje ga sreča prikazen očitno na poti, tokrat z jeznim obrazom in s pretnjo, da ga bo stalno zasledovala, dokler zločina ne javi. Ne glede na to je molčal do Tomaževega pred božičem, ko se mu duh po solnčnem zahodu v vrtu zopet prikaže. Po prav resnih pretnjah je dobil obljubo, da mlinar prihodnji dan zločin naznani, kar se je tokrat tudi zgodilo. Sodišče je našlo v rovu truplo, sekiro, čevlje in nogavice morilca, ki jih je ta po izjavi duha tukaj skril, ker jih ni mogel takoj očistiti krvi. Walker in Sharp sta bila obsojena, čeravno nista pristala“. Tako čisto drugače izgledajo te cvetke „večnice“. Kakor jesenske rože na božji njivi resno pripogibajo v ponižni pohlevnosti glave pred večnostjo. (Dalje prihodnjič.) učil. Dalje je darovala ga. Marija Zangl v prid ubogim učencem tukajšne šole znesek din 125, s čimer je najlepše proslavila spomin blagopo-kojnega svojega gospođa soproga. V isti namen so še darovali g. Janez Lančič din. 50, neimenovan član veselega omizja pri Zanglu din 22 in g. Milko Tomšič din 10. Vsem darovalcem izreka šolsko vodstvo tem potom najlepšo zahvalo ! Ljutomer. Podporno društvo Nar. šole je prejelo kot odkupnino novoletnih voščil naših zavednih prijateljev ubožne šolske mladine 714 din 50 p, za kateri znesek se odbor najiskre-neje zahvaljuje. Bog plačaj ! Kdaj bodo zvišane uradniške plače? Potrpežljivost prebije železna vrata — smo čitali včeraj v šoli ! — Zakaj bi bili torej uradniki in učitelji tako nestrpni, če nam takoj ne uredijo plač, razmeram in času potrebno? Dokler se še smemo vsaj enkrat na dan najesti in dokler še imamo kakšne stare zakrpane čevlje pa za ogrniti star ponošen površnik, še ne bodemo umrli gladu in mraza. In pravijo : „Dokler človek živi, mora delati“! — No, torej potrpimo še malo in delajmo z veseljem (1), saj vendar vidimo, kako neumorno delajo visoki gospodje za — zavlačevanje uradniške pragmatike, s kojo je sklenjeno tudi povišanje plač. — Kaj bi neki začel ubogi uradnik z denarjem, če mu povišajo plačo sedaj, ko stoji dinar razmeroma še precej visoko? — Saj vendar ni vajen kalkulirati s tisočaki, kakor nekateri slavni gospodje v Belgradu! — Kupil bi si morda ščipalnik, pa rokavice, nemara še celo cilinder in kratke h... — oh gorje! potem bi postal preveč podoben „nekomu"? — Treba je stvar zavlačevati tako dolgo, da bo zmanjkalo dolarjev in zlata, ko bo dinar zopet padel. — Potem pa nam bodo iz srca privoščili povišanje plač, ter nam s tem velikodušno pomagali iz luže v mlako! — Kako bo pa potem nadalje? — Ista beda kot poprej in še hujša, ker ne bodemo imeli ničesar več prodati, kar smo bili prisiljeni storiti sedaj, če so nas doleteli kakšni nepredvideni stroški. Slavni gospodje da si bodo umivali roke, češ, mi smo Vam najboljše hoteli in nismo znali, da bo tako prišlo! — Toda, „Kdor veruje, bo zveličan!“ — Nimamo zaprtih oči, da bi slepo verovali; ampak zagotavljamo vse tiste, kateri nas sedaj tako do skrajnosti mučijo, da si bomo njih imena zapomnili. In četudi pošteno srce ne hrepeni po dejanskem maščevanju, bo vseeno prišel dan plačila, ko bo, pod sedanjim režimom zasužnjeni uradniški živelj, poklical na vodilna mesta take može, ki še nosijo v srcu čut poštenosti; a svoje dosedanje tlačitelje globoko zaničeval in pokončal njih spomin še v svojih potomcih. Prizadet uradnik. (V album vsem zaslepljencem raznih uradniških kategorij in v ravnanje ob pravem času! Op. uredn.) izne vesti. Slovani. V današnjem času, ko teže narodi za tem, da se osigurajo s pomočjo zvez, so velikega pomena podatki, katere so sestavili cehoslovoki o številu Slovanov. Po teh podatkih v 5 slovanskih državah šteje Evropa 135 milj. 590 tisoč Slovanov in sicer : V naši kraljevini 10,163.000, v Češkoslovaški 8,642.000, v Rusiji 90,628.000, na Poljskem 22,600.000, v Bolgariji 3,558.000, v nemških deželah 2,078.000, v latinskih 2,087.000. Po narodnosti je Rusov v Rusiji 90,268.000, na Poljskem 6,408.000, v Češkoslovaški 434.000; Poljakov na Poljskem 16 milj. 138.000, v Rusiji 450.000 in v Češkoslovaški 166.000; Čehov in Slovakov v Češkoslovaški 8,037.000 in pri nas 111.000. V neslovanskih državah je Rusov 1,729.000, Poljakov v Nemčiji 1.575.000, Jugoslovanov v Avstriji, Romuniji in Italiji 897.000, Bolgarov v Romuniji in Grčiji 700.000, Čehoslovakov v Avstriji, Madžarski in Nemčiji 461.000. Na celem svetu je Slovanov: Rusov 114,000.000, Poljakov 24,000.000, Jugoslovanov 10,800.000, Čehoslovakov 11,500.CHX) in Bolgarov 3,700.000. Po tej statistiki se smatra slovansko pleme za najmočnejše v Evropi. Imenitno ženitovanje. V vasi Temerin v Bački je slavil posestnik Molnar svoje ženitovanje. Na ženitovanje je bilo povabljenih 172 oseb. V dveh dneh so pojedli dva pitana pra-šiša, 50 kg teletine, 50 kg govedine, 100 puranov, 20 tort in 32 vrst različnega peciva. Vina pa so popili 10 hekto. — Kdo vé, koliko davka plača ta mož? Zveza z otroki oblagorodjenih starišev na Dunaju. V dvorani videmskega okr. urada se je vršilo te dni ustanovno zborovanje novega povsem nenavadnega društva. Zbrali so se številni stariši, ki imajo zelo mnogo otrok. V času, ko se odpuščajo uradniki, ko manjka na vseh koncih stanovanj in ko se draginja vspenja v fantastične višine, je položaj onih staršev, ki so oblagodarjeni z velikim številom otrok, naravnost obupen. Po raznih luknjah in tesnih kotih se skrivajo otroci takih družin. Na zborovanju se je zahtevalo, da se mora upoštevati število otrok pri plačevanju davščin in poklicani činitelji naj skrbe za primerna stanovanja, pa tudi za vrtove in zemljišča, kjer bi se naselile družine s številnimi otroki. Strašno je bilo pripovedovanje očetov in mater, koliko trpi njihova deca vsled sedanjih žalostnih socijalnih razmer. Ženske so bridko jokale. Sestavil se je odsek, ki poskrbi vse potrebno, da stopi zveza v življenje in da bo mogla uspešno delovati. Kovani denar v prometu. Nikelni in pakfonasti kovani denar po 10 in 20 vinarjev se izenačuje v vrednosti s kovanim denarjem po 10 in 20 para kraljevine SHS. Avstro-ogrski železni kovani denar po 20 vinarjev se izenačuje v vrednosti s kovanim denarjem po 5 para kraljevine SHS. Državne blagajne kakor tudi posamezniki so dolžni sprejemati ta denar pri pasa-meznih plačilih v oni količini, kakor se to predvideva za kovani drobiž kraljevine SHS. Lahko nagnenje k prehlajenju? Prevelika občutljivost? Bolečine olajšaju in naredi tlo odporno masiranje in umivanje s pravim Fellerjevim Elzafluidom! Veliko močnejši, izdatnejši in boljši kakor francosko žganje. Kot kos-metikum že 25 let priljubljen za negovanje zob, zobnega mesa, ust in kože na glavi! S pako-vanjem in poštnino 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 Specijalnih steklenic 208 dinarjev in 5% doplatka razpošilja: lekarnar Eugen v. Feller, Stpbica Donja. Elzafluid št. 326 Hrvatsko. Dobro uro imeti je želja vsakega človeka, ker vsaki ve, kako je neugodno, ako se neve nikdar pravega časa. Znana tvrdka ur H. SUTTNER, LJUBLJANA št. 952, Slovenija, zahvaljuje svoj dober glas resničnosti, da vsaka njena ura ima natančni in trajni stroj. Kdor kupi pri Suttnerju uro, je siguren, da poseduje najboljši štroj, ter si prihrani s tem jezo in popravilo. Krasni cenik tvrdke Suttner vsebuje še veliko izbiro tudi razne druge zlatnine in srebrnine ter drugih sličnih dotrebščin. Za smeh in kratek čas. V gostilni. „Natakar! Prinesli ste mi same kosti.“ „Oprostite! Toda ali ste že videli vola brez kosti?“ „Ne! Ampak tudi brez mesa ne! Pretirano. „Ko sem Stankotu prvič priznala svojo ljubezen, mi je bilo srce tako močno, da se je obrnil Stanko preplašeno k vratom ter zaklical: Naprej !“ Študentovska. Neki dijak je zabaval jako dobro v gostilni goste, ki so zaradi tega spili precejšnje množine. Ko je odhajal dijak, mu je dejal gostilničar : „Da se vam izkažem za vašo zabavo hvaležnega, vam izbrišem polovico računa.“ „In jaz, pravi nato dijak“, hočem biti enak vam in izbrišem še ostalo polovico. Klanjam se!“ Mu ne ugaja. Tone: „Kam pa tako hitro?“ Janez : „Po zdravnika ! Moja žena mi nič kaj ne ugaja.“ Tone: „Grem s teboj. Tudi moja žena mi že dolgo ne ugaja.“ V šoli. „No, Janezek, kaj je Bog ustvaril prvi dan?“ „Prvi dan me še ni bilo v šoli.“ Ugodna prilika. Policaj slovitemu žepnemu tatu, ko ga je peljal v zapor: Čujte! Moja stara vam bo prinesla takoj jed. Če ste res tako imeniten tat, pa ji izmaknite hišni ključ.“ Sijajen odgovor. Pijanec: „Vi čujte, ali je to solnce ali luna ?“ „Neznam, ne vem, sem tujec.“ Dobro se je označil. Nek govornik, ki so ga na shodu silno motili z medklici, je jezen zaklical: „Kakor hitro odprem usta, slišim kakega osla, ki govori.“ Čebelarsko društvo za Slovenijo ob 25 letnici. (Iv. Jurančič, drž. č. potni učitelj v Andrencih. P. dr. Andraž. SL Gorice.) (Konec.) Pa, prišla je druga doba. Čebelarji so začeli misliti na združenje, na organizacijo. Sešli so se, za dobro stvar vneti možje, dne 8. novembra 1897 v Ljubljani — med njimi takratni ravnatelj Kmetijske družbe Gustav Pirc in starosta slovenskih čebelarjev Peter Pavlin — ter so ustanovili „Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko Štajersko, Koroško in P r i m o r s k o.“ Na prihodnjem občnem zboru 24. januarja 1898 se je izvolil odbor; dr. Frančišek Lampe predsednik, G. Pirc podpredsednik, R. Grmovnik tajnik in blagajnik, Fr. Rojina in P. Pavlin odbornika. Sklenilo se je izdajati društveni list ' lo ven s ki čebelar", kojega ureje’ . ?e takoJ sprejme, kater veselje do usnjarske /W'W'WO " obrti, star 16 let iz dobre hiše pri gosp. Karlu Dlouhi, usnjarski mojster v Orehovcih, pošta Gornja Radgona. Prostovoljna licitacija vsakovrstnega novega in rabljenega pohištva ter več drugih različnih stvari se vrši v nedeljo, dne 14. januarja 1923 ob 8. uri zjutraj v gostilni „pri veselem kmetu“ g. Alojz Pučko, Podgradje pri Gornji Radgoni. Marna Panonija iornja Radgona dobro in moderno opremljeno se priporoča za točno, ceno in hitro izvršitev tiskovin vseh vrst, ima bogato zalogo vsakovrstnih pisarniških in šolskih potrebščin, vseh barv svilenega in krep-papirja, pis. papirja v hasetah in v mapah HH]lB09EZNiCa - KN3IBABHA - TMINA S .RPIR3EM IN PISARNIŠKIMI POTREBŠČINAMI m drobno in debelo - ZALOBA ŠOLSKIH KN3IB HRANILNICA IN POSOJILNICA v RADINCIH r. z. z n. z. obrestuje vloge z 5% od sto, JI daje raznovrstna posojila in vezane vloge tudi višje, | izplačuje dvige brez odpovedi. račun ček. urada št. 12.168 Izdaja: Konzorcij „Murska Straža“. Odgovorni urednik: Roman Bendé. Tisk: Tiskarna Panonija v Gornji Radgoni..