GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE
ČASOPIS JE IZHAJAL KOT .RUDAR«, GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA RUDNIKA LIGNITA VELENJE. — OD 1. MAJA 1965 DALJE GA IZDAJA OBČINSKI ODBOR SZDL VELENJE.
GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK LJUB AN NARAKS
TEHNIČNI UREDNIK IVAN FIJAV2
7. april 1966 — LETO II. — ŠT. 7 (25) CENA 30 NOVIH PAR ALI 30 STARIH DIN POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
ZDRUŽITVENA KONFERENCA
ZVEZE ZDRUŽENJ BORCEV NOV OBČINE VELENJE
Po statutu Zveze združenj borcev NOV Jugoslavije, ki je bil sprejet na lanskem kongresu v Sarajevu, se mora tudi v občinah opraviti združitev Zveze borcev NOV, Združenja vojaških v ojnih invalidov in Združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev v skupno organizacijo. Krajevne organizacije pa ostanejo še nadalje samostojne in se njihova organizacijska oblika ne spreminja.
Združitvena konferenca omenjenih o rganizacij za našo občino je bila v nedeljo, 20. marca 1966. To konferenco je sklical iniciativni odbor, sestavljen iz predstavnikov vseh treh organizacij, ki je v zadnjih mesecih vodil vse priprave za združitev. Konference se je udeležilo okoli 120 delegatov in gostov, med njimi tudi general major Miha Mišica, nekdanji komandant Tomšičeve brigade, Ludvik Mali, diplomirani rudarski iženir - poslanec orga-nizcaijsko-političnega zbora Skupščine SRS, Tone Močilnik, predsednik občinske skupščine, Ivo Jamnikar, sekretar občinskega komiteja ZKS, predstavniki Zveze združenj borcev NOV občine Mozirje in drugi.
Vsestransko izčrpno poročilo o delu in problematiki viseh treh organizacij v preteklem obdobju je prečita! Filip Lesjak, tajnik občinskega združenja borcev NOV. Iz njegovega poročila je razvidno, da .ima organizacija ZB NOV okoli 2800 članov, ki so včlanjeni v krajevne organizacije. Delo teh organizacij je bilo v preteklem letu na splošno marljivo. Pri ■ svojem delu so se zlasti odlikovale
organizacije v Šaleku, Šoštanju, Ple-šivcu, Ravnah, Šentilju, Pesju in Šmartnem ob Paki. Krajevne organizacije so se v preteklem letu zlasti angažirale pri organizaciji proslav dvajsetletnice osvoboditve, pri reševanju raznih socialnih in drugih problemov svojih članov in podobno.
Aktivnost članstva ZB NOV bi bila še uspešnejša, če bi njene organizacije razpolagale vsaj s skromnimi fi-
RAZVALINE ŠALEŠKEGA GRADU! Zob časa ga je zglodal, cvetoča šaleška dolina pa je dobila po
njem ime.
nančnimi sredstvi in če bi ise doseglo boljše obveščanje članstva o njihovih pravicah oziroma obveznostih. Zaradi tega bo občinski odbor združenja dodelil vsaki organizaciji določena finančna sredstva.
Prav tako kot delo drugih organizacij je bilo uspešno tudi delo predsedstva združenja borcev NOV. To predsedstvo je v lanskem letu vložilo zelo velike napore, da bi se rešili številni problemi članov ZB NOV, ki so ostajali po več let nerešeni. Prav v lanskem letu je bil s pomočjo občinske skupščine, pa tudi širših družbeno političnih skupnosti, dosežen na tem področju zelo velik napredek. Ta napredek je razviden iz tega, da je bilo lansko leto uvedeno popolno zdravstveno varstvo kmetov-borcev, da je občinska skupščina zagotovila za priznavalnine in druge oblike socialne pomoči v svojem skladu za borce skoraj 13 milijonov starih dinarjev, zagotovila določene olajšave pri plačevanju prispevkov in davkov, da je občinska skupščina dodelila več stanovanj družinam borcev, ki so stanovali v najslabših pogojih itd.
Lani je tudi upravni odbor občinskega stanovanjskega sklada zagotovil nekoliko večja sredstva za ureditev individualne stanovanjske izgradnje borcem NOV. Skupno je stanovanjski sklad odobril za te namene 29,350.000 starih dinarjev, ki so jih borci deloma že prejeli, deloma pa jih bodo prejeli letos.
Zelo uspešno je v lanskem letu bilo tudi delo komisij občinskega združenja borcev NOV. Posebno delovna je bila komisija za priznanje posebne dobe, ki je obravnavala številne zahtevke za ugotovitev aktivnega in organiziranega sodelovanja v narodnoosvobodilnem gibanju. Komisija je obravnavala skupno 390 zahtevkov za ugotovitev posebne dobe v dvojnem ali enojnem trajanju. To ugotavljanje s pričami bo zaključeno do konca leta in bo zaradi tega po sklepu občinske konference mandat članov te komisije podaljšan še za eno leto. Zgodovinska .komisija je v preteklem letu poskrbela za dokončno izdelavo življenjepisov vseh 'padlih borcev iz občine in za album vseh spominskih objektov v občini. Komisija si je tudi prizadevala, da ibi čimprej izdali knjigo »Od vstaje do zmage«, ki bo opisovala zgodovino NOB v naši občini. Prav tako je bilo delo sekcije bivših intemirancev in odbora za prekomorske brigade vredno vise pohvale.
Organizacija rezervnih oficirjev in podoficirjev je težišče svojega dela v preteklem obdobju posvetila strokovnemu izpopolnjevanju svojega članstva v vojaških vajah. V ta namen jp organizirala številna predavanja, terenske vaje, pohode in testiranja, ki pa bi bila še bolj uspešna, če bi jih članstvo obiskovalo bolj disciplinirano.
(Nadaljevanje na 2. strani)
SVETOVNI DAN
ZDRAVJA
Letošnji svetovni dan zdravja, ki ga praznujemo danes, 7. aprila, na obletnico, ko je bila 1948. leta sprejeta ustava Svetovne zdravstvene organizacije, bo potekal pod geslom ČLOVEK V MESTU. Opozoril naj bi javnost in njih politično upravne predstavnike v vseh mestih sveta na vplive mestnega in industrijskega okolja, ki škoduje zdravju mestnega prebivalstva. Svetovna zdravstvena organizacija je prišla do zaključka, da je urbanizacija glavni vir problemov naše dobe.
Razen tega enkratnega ves svet obsegajočega opozorila pa ima svetovni dan zdravja pri nas še poseben pomen. S pomočjo družbeno političnih organizacij, služb socialnega varstva, šol in delavskih univerz se naj sproži daljšo in organizirano akcijo in z njo seznani občane z vprašanji, ki zadevajo mestno prebivalstvo in nakaže monžosti za odpravljanje vseh teh problemov. Zato letošnji svetovni dan zdravja ne bo omejen samo na 7. april, ampak bo akcija daljšega obdobja.
Na področju velenjske občine bo akcija svetovnega dneva zdravja pričela s skupnim sestankom vseh zdravstvenih delavcev v Topolšici. Temu pa bodo sledila organizirana predavanja v vseh delovnih kolektivih in v vaseh.
V naši občini smo z razvojem mest ravno v takšni dobi ko se lahko s smotrno urbanistično politiko izognemo mnogim škodljivostim, ki jih povzročajo prevelika in urbanistično slabo organizirana mesta, zato bi bilo prav, da se ob tej akciji temeljito pogovorimo kako bomo zgradili takšno okolje, ki ne bo ogrožalo zdravje delovnih ljudi.
SSj
APRIL JE TU!
V naši državi je že okrog 400 podjetij industrije in rudarstva prešlo na skrajšan delovni teden. Med njimi so tudi tista podjetja, ki so uvedla skrajšan delovni čas že 1963. leta in prav tako tudi tista, ki ®o šele prešla na skrajšan delovni čas.
Naj takoj povemo, da je teh 400 podjetij večinoma doseglo pozitivne rezultate v novih pogojih poslovanja in to v proizvodnji, povečanju dohodka in v produktivnosti dela. Pravimo — večinoma, to pomeni, da nekatera podjetja tega niso dosegla.
Strokovnjaki so »odkrili« zakaj ta podjetja niso dosegla plana v produktivnosti in obsegu proizvodnje ter neto produktu.
Najprej so opazili, da imamo podjetja v katerih se je ukoreninilo mišljenje, da je težko preiti na skrajšan delovni teden in zato se v njih še vedno ini nič .ukrenilo. V nekaterih podjetjih pravijo: »Ustava nam daje 5-let-ni rok!« Z ozirom na to, vsaj za zdaj, nihče ne razmišlja o »nekem« skrajšanem delovnem času.
Mnogi pri tem pozabljajo na zakon s katerim ise predvideva, da so vsa podjetja dolžna, da do aprila 1966 izdelajo akcijske programe s katerimi bi brez težav prešli na skrajšan delovni teden.
Zaradi tega je pri vsem tem najvažnejše vprašanje: Ali se in kaj se dela na pripravljanju akcijskega programa, ker april je tu? V zvezi s tem pa še drugo vprašanje: Kako so prešla na nov delovni čas tista podjetja, kjer rezultati poslovanja niso doseženi?
Odgovore je težko posplošiti. Pa vendar je več elementov, ki so skupni mnogim delovnim organizacijam — tudi onim, ki so že prešle na skrajšan delovni čas pa niso dosegli dobrih rezultatov v poslovanju in v onih, ki se nahajajo pred prehodom na nov delovni čas.
Razgovori o 42-urnem delovnem tednu se ponavadi vadijo v ozkih krogih — v političnih aktivih, na kolegijih ali samo na sestankih komisij — pozablja pa se na neposredne proizva-
jalce. Navadno se tako tudi vse konča, kolektiv pa se samo obvesti o sklepu. Takšna odločitev je vsekakor enostranska in razumljivo je, da je v tej odločitvi tudi klica rizika.
Dogaja se, da se ravno zaradi takšnih pristopov takoj preide na nov delovni čas. Šele potem se rešujejo posli, ki bi jih biilo potrebno opraviti pred prehodom na nov delovni čas. In kaj se zgodi, ko nastane zmeda? Sprejmejo se novi sklepi: nazaj k 48-urne-mu delovnemu tednu! To je rezultat enostranosti in neobveščanja kolektiva.
Za skrajšan delovni čas je zainteresiran vsak delavec in zato bo na pretek predlogov kako se naj brez bojazni skrajša delovni teden, da ne popusti produktivnost dela, da se ne zmanjša ekonomičnost in dohodek. In čeprav nikdar prej bodo tokrat proizvajalci pokazali na rezerve poleg njih, ki jih čuvajo za »črne dni«.
NastaR) bo precej predlogov, kako naj nastanejo nove izmene, kako se naj zmanjša nadurno delo, katere dneve in koliko ur se naj dela itd., ker vse to — poleg ostalega — vsebuje priprave za prehod na 42-umi delovni teden. Ti predlogi bodo, ker izvirajo iz neposredne proizvodnje, mnogo realnejši kot oni, iki se formirajo v pisarnah.
V kolikor je sodeloval v odločanju kako preiti odločilen korak celoten kolektiv, potem je tudi vsa odgovornost na kolektivu. Zato obstoji tudi večja sigurnost, da se ne bo izbrala zgrešena pot.
Na koncu naj se povrnemo spet k zakonu, ki obvezuje organizacije, da do aprila izdelajo akcijske programe mer za prehod na skrajšan delovni teden.
To pomen:: takoj k delu, ker je že zadnji čas za pripravo tega programa. Z drugimi besedami, ni časa za oklevanja, čas ki.je preostal je potreben kolektivu, da dobro razmisli, da bi lahko tudi dobro predlagali.
April je tu!
ŠE O KREDITIH
Pravilno
Za dosego čim lepših rezultatov pri pitanju goveda vpliva v veliki meri nega in krmljenje krave - matere. Zato se začne skrb za teleta že v času brej osti krave.
Na pobudo družbeno političnih organizacij so se dne 1. aprila zbrali na skupni seji člani predsedstev občinskega odbora ZZB in občinskega sindikalnega sveta ter izvršnega odbora občinskega odbora SZDL. V dnevnem časopisju in med ljudmi se že dalj časa pojavljajo raani komentarji v zvezi z razdeljevanjem kreditov iz stanovanjskega sklada občine Velenje, ki vsebujejp poleg osnovnih novic in nepravilnosti tudi nekatere izmišljotine.
Dnevni red sestanka je obsegal dve točki. Prvič: nov način financiranja oziroma 'kreditiranja stanovanjske izgradnje -in drugič: politiko sklada v letih 1964 in 1965.
Nov sistem financiranja stanovanjske gravdnje je prisotnim razložil tovariš Pilih. Bistvo novega sistema izhaja iz dejstva, da je bil 31. 12. 1965 ukinjen stanovanjski sklad občine Velenje in sredstva tega sklada prenesena v kreditni sklad banke za kreditiranje stanovanjske gradnje, po drugi strani pa tCtdi gospodarskim organizacijam ostajajo določena sredstva za te namene. Predlog banke je, da sodeluje s svojim kreditnim skladom z gospodarskimi organizacijami, in sicer tako, da doda sredstvom gospodarskih organizacij, namenjenih za stanovanjsko izgradnjo, še 40 % bančnih .sredstev. Praktično bi to izgledalo tako, da bi na en milijon, ki ga dobi zaposleni pri organizaciji kot kredit in ga organizacija plasira preko banke, ta dodala še 400.000 starih dinarjev, tako da bi po tej poti prizadeti dobil .praktično lahko 1,400.000 starih dinarjev 'kredita. Kreditni po-
(Nadaljevanje s 1. strani)_
Uspešno je bilo tudi delo občinskega predsedstva in dveh njenih komisij vojaških vojnih invalidov, ki so skrbele predvsem za razne skupne potrebe svojega članstva, jih seznanjale z novostmi v invalidski zakonodaji in organizirale razna športna tekmovanja.
V zelo sproščeni in razgibani razpravi so delegati na konferenci obravnavali številna vprašanja, prav posebno pa so opozorili, da bo potrebno z zveznimi predpisi čimprej rešiti problem družinskih invalidnin partizanskim materam, ki še vedno znašajo le 1200 starih dinarjev mesečno. To je toliko bolj nevzdržno sedaj, ko si je družinsko invalidnino uredilo že več oseb po svojcih, ki so bili mobilizirani v nemško vojsko in so te invalidnine precej višje kot pa eo po padlih borcih v NOV.
Občinska združitvena konferenca je
goji bi bili taki kot jih predvideva gospodarska organizacija v soglasju z 'banko.
Navzoči so se strinjali s tem predloženim načinom, vendar pa so opozorili, da ta isistem ne predvideva rešitve za tiste občane, ki niso v rednem delovnem razmerju. Splošno mnenje je bilo, da je 'treba te predloge še proučiti, predvsem pa najti ustrezno rešitev tudi za to kategorijo občanov.
Tudi pri drugi točki dnevnega reda je podal poročilo tovariš Pilih, ki je poročal o politiki sklada za zidanje stanovanjskih hiš v letih 1964 in 1965. Poročilo je obsegalo sledeče podatke:
1.	plan in realizacija plana sklada v teh letih;
2.	odobreni krediti iz sklada po panogah dejavnosti;
3.	poimenski seznam in skupni znesek odobrenih kreditov za individualne graditelje (zaprošeni in odobreni zneski .kreditov);
4.	.sistem lastnega financiranja naselja Šmartno II.
Po poročilu se je razvila živahna razprava, iz katere lahko potegnemo glavne zaključke.
Komisija SDK je pregledala poslovanje sklada in naložila komunalni banki kot naslednici stanovanjskega sklada, da razveljavi vse kredite, ki niso bili odobreni v skladu z zakonitima predpisi.
Kriteriji za dodeljevanje kreditov niso bili enaki. Vendar .pa iz samega poročila ni bilo razvidno, kako so se kreditni zahtevki obravnavali. Ta neenakost .kriterija je imela za posledico upravičeno negodovanje obča-
moralno obsodila tudi način dela upravnega odbora občinskega stanovanjskega sklada pri razdeljevanju kreditov in je o tem sprejela posebno resolucijo.
Združitvena konferenca je ob zaključku izvolila nov občinski odbor združenja v naslednji sestavi: Tone Blagotinšek, Velenje; Franc Dolar, Velenje; Alojz Ftirst, Šoštanj; Vida Klemenčič, Topolšica; Jože Kumer, Šalek; Franc Lesnik, Velenje; Filip Lesjak, Šoštanj; Ivan Melanšek, Velenje; Drago Meh, Topolšica; Ludvik Ograjenšek, Velenje; Jože Pečnik, Velenje; Branko Fer, Velenje; Ivan Stropnik, Ravne pri Šoštanju; Stane Šmajdl, Šoštanj; Martin Tovornik, Velenje; Avgust Travnar, Šmartno ob Paki in Slavko Vrtačnik, Šoštanj.
V nadzorni odbor pa so bili izvoljeni: Ivan Širše iz Velenja, Zorka Vidak iz Topolšice in Lazo Zrnič iz Šoštanja.
' nov. Glede na situacijo, ki je nastala, so prisotni forumi opozarjali upravni odbor sklada, naj objavi kriterije in politiko sklada, vendar pa upravni odbor sklada tega še ni napravil. To ima zia posledico, da se med mnogimi opravičenimi prigovori in kritiko politike sklada pojavlja v javnosti tudi marsikaj ponarejenega in napihnjenega, kar prav gotovo ne prispeva k objektivni presoji stvari.
O problemih je razpravljal tudi izvršni odbor občinskega odbora SZDL na svoji seji dne 18. 3. 1966 in tudi zavzel določena stališča, podobna tem, ki jih danes navajamo. Izvršni odbor je sklenil, da se ta stališča objavijo in tako pripomorejo k razrešitvi problema, vendar pa stališča v zadnji številki »Šaleškega rudarja« niso bila objavljena.
Sam moralno politični moment problema bo obravnavala kontrolna komisija pri občinskem komiteju ZK in podala poročilo na seji komiteja dne 5. 4. 1966.
V razpravi je bila postavljena odločna zahteva, naj hi situacijo razjasnili in postavili stvari na pravo mesto. Predvsem je naloga upravnega odbora sklada, da objavi poročilo o politiki sklada, tako da bi bila resT niea dostopna vsem. Poleg tega pa je bila sestavljena tudi posebna komisija predstavnikov vseh treh organizacij, ki bo še enkrat proučila ves material, rezultate pa posredovala družbeno-političnim organizacijam in celotni javnosti.
Ob koncu so vsi prisotni soglasno sklenili, da je treba te .stvari čimprej razčistiti in urediti, kar je urediti treba in s tem končati polemiko. Mnogo je še stvari, ki bodo zahtevale trdnega sodelovanja in ki po svoji teži ta problem višaj dosegajo, če ga še ne presegajo.
NOVICE
IZ ŠOŠTANJA
Turistično društvo Šoštanj je imelo pred nedavnim redni letni občni zbor. Ugotovili so, da njihovo delo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ni bilo najboljše. Letos nameravajo olepšati zunanji videz Šoštanja. Skupno s turističnim društvom iz Velenja pa bodo poskrbeli za propagando. Izdali bodo turistični prospekt in postavili orientacijske table za obisk izletniških točk v šaleški dolini.
Program dela za letos je obsežen. Razpisali bodo natečaj za originalni spominek Šoštanja in za posnetke večih motivov, ki bodo služili za izdajo razglednic v nakladi 20.000 izvodov. Obnovili bodo reklamne table in postavili nove orientacijske za izhodišča iz Šoštanja. Popravili bodo cesto na Pusti grad. Skupaj z zavodom za spomeniško varstvo bodo obnovili razvaline Pustega gradu in uredili razgledni prostor. S pomočjo gospodinj iz velenjske občine bodo julija priredili cvetlično razstavo. Na zboru so turistični delavci obljubili, da bodo uredili sedanje avtobusno postajališče in parkirni prostor. Končali bodo tudi z začetimi deli na Majerjevem vrtu. Poleg tega pa bodo s predavanji na osemletkah poskrbeli za turistično vzgojo mladih in organizirali še več turističnih prireditev v Šoštanju.
( o — o — o
Tudi šoštanj ski planinci so imeli občni zbor. Planinsko društvo v Šoštanju ima gospodarski, mladinski, markacij ski in alpinistični odsek.
Lani so imeli največ dela pri oskrbovanju planinskega doma na Slemenu. Na občnem zboru so sklenili, da bodo ta dom dali v privatni zakup.
o — o — o
V Šoštanju in Topolšici je bilo predavanje z diafilmi o drugi jugoslovanski odpravi na Himalajo. Predaval je Ciril De-beljak iz Celja.
Vzreja sesnih .telet je najvažnejše razdobje vzreje mladih živali. Pri porodu se pretrga njegova zveza z materjo,' mladič ne dobi več krvi in re-diinih sokov od krave. Važno je, da je tele pravilno krmi j eno in da živi v dobrih in zdravih Okoliščinah. Nekateri živinorejci (praktiki) priporočajo takojšnjo odstranitev rojenega teleta, tako da ga krava niti ne obliiže, vendar je za .naše razmere bolje, da krava itelela obliže. Ne smemo pa ga posipati s soljo, temveč je bolje da ga osušimo s slamo, ker s tem poživimo krvni obtok.
Najbolj primerna ;in naravna hrana je za vsako mlado žival mleko lastne matere. Mleko vsebuje vse potrebne snovi v najprimernejšem razmerju. Prav zaradi tega mora dober živinorejec vedno ^.krbeti za to, da se mladič, zlasti v prvih dneh po rojstvu zadostno in pravilno krmi. Vedeti moramo, da tega kar je v tem času zamujenega, pozneje ni mogoče niti z najboljšo hrano popolnoma .popraviti. Veliko je gospodarjev, ki ne puste svojih telet, da bi sesali krave, ampak jih napajajo s posebnimi napajalniki ali iz posode (vedro). Sesanje iz vimena je bolj naravno in povzroča manj dela in jeze. Gotovo je, da teliček, posebno pod dobro molznico, nikdar ne posesa vsega in da ostane vedno vsaj
Starost	Laktan
v tednih	v litrih
2	4,5
3	5
4	6
5	5
6	4
7	3
8	1.5
9	—
10	
1.1	
12	
13	
32,90
Priodlstaivilij.ariju telet je bolje, da tele odstavimo naenkrat. Pni tem ga lakota prisili, da požre dovolj močne krme in ostalih krmil, ki naj nadomestijo hranilne snovi iz mleka. Krmljenje sesnih telet ima v prvi vrsti ta namen, da čimprej razvije funkcijo vampa in da se pospeši razvoj bakterij v vampu,, ki ustvarjajo vitamine A in B. Zato naj bo pravilo: teletu pokladati seno v 2. tednu starosti v malih obro-
nekaj mleka v vimenu, kar zmanjšuje mlečnost. Farmska vzreja pozna v glavnem le napajanje. Mleko v napajalnikih ali posodi mora biti približno tako gorko, kot je mleko v vimenu (35° C). Nastopi tudi vprašanje kdaj naj tele .prvič pije. Nekateri praktiki priporočajo napajanje po 6 do 8 urah in celo po 24 urah po porodu, ko se je krava že otrebila. Drugi pa priporočajo napajanje ali sesanje teleta že pol ure po telitvi, takoj ko je tele za to sposobno. Iz prakse lahko priporočamo d.rugii (mlezivo kolostrum), saj je .prvo mleko bogato s hranilnimi snovmi, rudninami in vitamini (A in D) in vsebuje še druge snovi, ki dajejo teletu večjo odpornost in ga zaščitijo pred boleznimi (zlasti globulin).
Za rejo odberemo teleta, ki so sposobna in ki ne kažejo dednih napak (izločanje iz plemenske vzreje). Tudi telesne oblike morajo ustrezati, zato naj bodo širokega, dolgega in globokega trupa. Tako odbrana teleta opazujemo med mlečno dobo, kako prira-ščajo, kar ugotavljamo z obveznim vsaj 1 krat mesečnim tehtanjem. Živali, ki slabo priraščajo, izločimo že po prvih mesecih pitanja, da si tako prihranimo poznejše stroške ali izgubo. Povprečni dnevni prirastek v prvih 4 mesecih mora biti okrog 80 dkg.
Starter	Seno
v kg	kg
0,15	0,10
0,25	0,10
0,40	po volji
0,60	po volji
0,80	po volji
1	po volji 1,50	po volji 1,70	po volji 1,80	po volji 1,85	po volji 1,95	po voljii
2	po volji
85
kih. Seno mora biti najkvalitetnejše z mnogo listja in malo vlaknine, bolj zgodaj košeno in sušeno na sušilih. Šele takrat, ko tele požre dovolj močnih krmil lahko zmanjšujemo in uki nemo obrok mleka, ker ije v krmilu beljakovinsko razmerje prilagojeno količini polnega, ipoisnetega ali nadomestnega mleka. Tako vzrejena teleta izberemo za nadaljnje pitanje.
\
,Glavni dobitek'v Lokovici
Igralska družina iz Lokovice je pred kratkim uspešno uprizorila veseloigro v treh dejanjih Frana Lipaha GLAVNI DOBITEK. Delo je režiral domačin Herman Mrak. Nastopali pa so Ludvik Dobnik, Marija Sevčnikar, Marija Plaskan, Ivica Sevčnikar, Ivan Ušen, Marija Ušen, Ivan Berdnik, Mihela Plaskan in Herman Mrak. čeprav
A.
se igralci zaradi izmenskega dela težko dobijo in so raztreseni daleč naokoli, odigrajo vsako leto več iger. že sedaj se pogovarjajo, kako bodo jeseni naštudirali Razvalino življenja. Njihov trud pa ni zaman, saj Lokovičani obiščejo vsako predstavo njihove igralske družine. Z Glavnim dobitkom bodo gostovali v Gorenju, Letušu, Gaberkah in Ljubnem ob Savinji.
čeprav v obeh večjih mestih naše občine amaterji le redkokdaj uprizorijo kakšno delo na odru, pa entuziazem okoliških igralskih družin — zlasti pa Lokovice — kaže, da amaterska dejavnost še ne bo izumrla. *
Združitvena konferenca
NAČINI VZREJE TELET
# Pitanje s polnim mlekom traja 2—3 mesece in v glavnem temelji na obilnem krmljenju z mlekom. Po 14 dneh doibi tele po 10 litrov mleka, ta količina se postopoma povečuje in tako pri starosti dveh mesecev doseže 14 do 16 ilitrov mleka dilev.no. V celoti porabimo okrog 750 litrov mleka j za 1 kg prirastka je torej potrebno 11 kg mleka. Takšno pitanje je Jnožno samo tam, kjer zaradi .oddaljenosti tržišča ne bi mogli prodajati mleka po primerni ceni. Pri sedanjih cenah mleka in mesa je to drag nerentabilen način pitanja.
0 Pitanje s polnim in posnetim mlekom je ceneje, traja do 13. tedna starosti, dnevni prirast je nekoliko manjši (85 dkg). Skupna poraba mleka znaša okrog 700 litrov. Posneto mleko pričnemo dajati po 14 dneh, nato v tretjem tednu zamenjamo vsak dan 1 liter polnega mleka z 1 litrom posnetega. V kolikor teleta z mlekom ne dobijo 8 litrov tekočine, jih je tre-
ba že po enem mesecu dodatno napajati z mlečno vodo. Zelo važno opozorilo pri vzreji s posnetim mlekom je, da obvezno dodajamo vitamina A in D3, ker ju tako mleko ne vsebuje.
O Danes se na večjih obratih, kjer je vzrejališče in večja koncentracija telet, vrši krmljenje s polnim mlekom in nadomestkom za mleko ali lakta-nom. Glavne sestavine lafctana so: posneto mleko v prahu, glukoza, lecitin, glubolin, premiks, ki vsebuje mikroelemente, vitamine in druge važne snovii. 2e po desetih dneh izvedemo prehod na nadomestek mleka tako, da vsak dan zamenjamo 2kg .mleka z 2 litroma razredčenega laktana. En kilogram laktana dobro zmešamo z 1 litrom tople vode, nato doli jem o še 9 litrov tople vode (50—60° C). Pri tem opozarjamo, da moramo mešanico dobro premešati, (ne smejo ostati grudice), za kar uporabljamo primerni pribor: metlico ali kaj podobnega.
Priporočamo naslednjo tabelo:
■f-7. april 1966
ŠALEŠKI RUDAR
Stran 3
ORIBLJANJE
i člani ribiške družine »paka« šoštanj vedo, da je sladkovodno ribištvo panoga narodnega gospodarstva, da so ribe v naravnih vodah splošno ljudsko
premoŽenje, ki ga upravljajo občinske skupščine, z
njim pa gospodarijo ribiške organizacije. ribištvo obsega gojitev in prilaščanje rib, ribjih iker, rakov in DRUGIH vodnih živali, v kolikor niso predmet lova po zakonu o lovu. po odločbi skupščine občine velenje in slovenj gradec ima ribiška družina »paka« v gospodarjenju določene gojitvene, postrvje (salmonidne) ln belicarske (cyprinidne) vode, ki so razdeljene v lovne IN gojitvene revirje.
Predno ribe odnesejo v druge vode, jih preštejejo
Potok Toplica, od izvira do prvega jezu, in potok Sopota od izvira do iziliva v Velenjsko jezero in Pa'ko, sta gojitvena potoka, v katera ribiška družina vlaga pastrvji zarod, ki se vali v ribogojnici — valilnici Bodvo-lovljek. Za to valilnico, ki jo upravlja in z njo gospodari Zveza ribiških družin Celje, dobavi oplojene postrvje ikre od ribogojnic Obrh, Bohinj, Kobarid in drugod, da se izvali pastrvji zarod. ZRD Celje pa tudi >saima po strokovni ekipi odlavlja v zaščitnih potokh postrvje plemenfce, katere v času drsti osmukajo tako, da postrv j a samica odloži ikre (jajčeca), ki jih postrvji samec takoj oplodi s spermo. Take .oplojene ribje ikre se valijo v valilnici v katerih ločimo tele razvojne stopnje: oplojene ikre, ikre z očmi, izvaljeni zarod s hranilnim mešičkom, zarod brez hranilnega mešička, mladice polletnice, letnice, dvoletnice in spolno zrele ribe sposobne za naravno drst .zaradi razmnoževanja ma drsti-ščih.
Za gojitvene potoke dobavi ZRD 0 Celje iz valilnice v Podvolovijeku RD »Paka« zarod potočne postrvi brez hranilnega mešička, iki se vlaga v gojitveno vodto in ko doraste v postrvjo mladico enoletnico se jih z elek/tro-agregatom odlovi po strokovnjaku in družinskih članih ter prenese iin vloži v postrvje (isalmonidme) potoke Toplico, Bečevnieo, Florjanščico, Velunjo in v Pako od Velenija navzgor do Hude luknje. Lani je ribiška družina »Paika« aprila vložila v gojitveni del Toplice 30.000 postrvjega zaroda brez hranilnega mešička. Računajo, .da je bilo vloženega zdravega in živega zaroda samo 30.000 komadov, ki se je boril proti raznim škodljivcem in ribam ropariicam. Dne 5. 6. 1965 pa so vložili v gojitveni del Toplice še 3.000 zaroda postrvi šarenke brez hranilnega mešička, iki ga je dobavila ZRD Maribor iz ribogojnice Framkolovo.
Vloženi postrvji zarod se ije ob zelo ugodnih prebranbemh razmerah s talno planktonsko in zračno hrano, kakor tuidi ,ob ugodnih vodnih razmerah, kljuib .temu, ida je nekaj hladne vode odvzela Elektrarna Šoštanj z vodovodom za svoje proizvodne potrebe, zelo hitro iin dob.ro razvijal, tako da se je pri elektro odlovu enoletnic po-strvjih mladic ugotovila skladna rast in velikost od 9 do 20 cm, kar ni mogoče doseči v nobeni ribogojnici ali drugi naravni vodi. Ta ded gojitvenega potoka je zelo bogat s talno planktonsko hrano, zračno hrano in še z odpadki tamkajšnje klavnice in kuhinje.
Če računamo, da je dne 19. 3. 1966 z elektro odlovom od 30.000 komadov zaroda, ki so ga razredčile ribe ropa-rice, ptiči vodomci, pižmovke, kapici in idirugi škodljivci, bilo odlovlijenih 2.600 komadov potočnih postrvi enoletnic lepo raščeiuh iin zdravih je to aafcipovpreonii iizplen z 8,6 % h kateremu je prišteti še okrog 200 mladic, ki so ostale neodlovijene v potoku, kakor je ostalo tudi prejšnje leto, katere so odlovili letos v velikosti od 20 do 35 cm, (kii pa so prav gotovo zelo
redčile vloženi zarod.
Rezultat vloženega zaroda postrvi šaremlke je še r.azveseljivejSi, ker je od 3.000 komadov vloženega zaroda brez hranilnega mešička bilo odlovljeno 506 komadov mladic enoletnic zdravih, lepo razvitih v velikosti od 12 do 22 cm, kair da 16,8 % izpilema, ki ga sicer ni mogoče doseči v drugih vodah :in tudi ne v ribogojnicah.
Vse te mladice so bile prenešene iin vložene v lovine .revirje Toplice, Be-čevnice, Florjanščice, Velunjo in Pako , revir 13 od Velenja proti Hudi luknji po razdelilnem ključu in gospodarskem načrtu za poribljavanje postrv-jih (salmonidniih) voda, Gospodarski račun take gojitve iin vlaganja nam pokaže veliko rentabilnost s katero se poplača delo in zavest športnih ribičev. Cena za eno potočno postrv brez prehraribenega mešička je 4,83 S din, cena potočne mladice od 4 do 6 cin je 83 S din, o.d 6 do 9 cm je 120 S din, od 9 do 12 cm je 160 S din, dočim je tržna cena potočne postrvi za 1 kg 2.000 S di.n. Če tudi je precejšen kalo zaroda
POSTRVJIH VODA
je velik uspeh take gojitve in razmnoževanja rib s katerimi se paribljavajo naše vode.
Bo končanem elektro odlovu mladic je sedaj gojitveni potok Toplice pripravljen, da bo v prihodnjih dneh vanj vloženo zopet 30.000 potočnih postrvi iin 3.000 zaroda postrvi šarenke brez hranilnega mešička, ker bodo prihodnje leto odlavljali kot enoletne mladice, s katerimi bodo bogatili naše vode in tako nudili športnim ribičem pri rekreaciji osebno zadovoljstvo, ponos in plemenitost, ki se združuje z naravo in krapi ribolovni turizem.
Zal pa moramo ugotoviti, da se še kljuib dobremu nadzoru dogaja, da je ■ribji živeij izpoistaivijen najraizitoanej-šim nevarnostim s strani krivolovcev, ki si neupravičeno prilaščajo ribe, ki uničujejo ribji zarod in drstišča. Škodo povzjročajo nezavestno (nepoučeni otroci, ki s kamenji uničujejo ribe,' poškodujejo drstišča in lovijo podmorske nedozorele ribe. Še prav posebno škodo pa povzročajo neočiščene industrijske odplake, tekalne vode in odlaganje smeti in raznih odpadkov na obrežja ali v vodo, kar je tudr glavni vzrok pogina rib predvsem v Paki od Velenja navzdol. Tudi porušeni jezovi in naravna zaklonišča zaradi regulacije vodnega korita so vzroki, da naše vode niso bolj bogate, da v njih ni tolikega naravnega prirastka.
Dolžnost nas vseh ije, da preprečujemo povzročanje škod na ribah in vodnem življu, da čuvamo naše vodno bogastvo in čistočo vode.
' M. V.
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiC S
I	T-
Razpisna komisija podjetja KLEPARSTVO VODOVOD ŠOŠTANJ razpisuje delovno mesto
I tehničnega vodje t
Pogoji:
|	Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih pogo-
jev še naslednje:
x	S
|	1. da imajo srednjo tehnično šolo — strojno
5	s 5-Ietno prakso,	"v	§
2. da imajo delovodsko šolo kovinske stroke z 8-Ietno prakso.
Kandidati morajo vlogi priložiti kratek življenjepis, dokazilo o strokovni izobrazbi, o dosedanjih zaposlitvah 1 in o nekažnovanju.
=	s
Razpis velja 15 dni od objave.
5	x
iiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiii iiMiiiiiiiuiiimiHiiiimiiiiiiiumiii
Energo- kemični kombinat Velenje
Elektro odlov rib
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Y 1 • ® •
Indiji
Naše prijateljsko ljudstvo «v Indiji so prizadele velike težave pri oskrbi z živili in ljudstvu grozi lakota.
Na poziv mednarodne lige Rdečega križa in centralnega odbora Rdečega križa Jugoslavije se je tudi v naši občini pričela organizirana akcija zbiranja prispevkov za ogrožene v Indiji. Občinski odbor Rdečega križa v Velenju je v dogovoru z drugimi družbeno političnimi organizacijami prevzel akcijo zbiranja pomoči v obliki denarnih prispevkov. Za uspešnejšo izvedbo te akcije se je občinski odbor povezal s sindikalnimi podružnicami v delovnih kolektivih, ki so že začele aktivno zbirati denar.
Akcija je v tem času v polnem teku. Do zaključka redakcije našega časopisa pa so nam na občinskem odboru Rdečega križa povedali, da so uslužbenci občinske uprave in družbeno političnih organizacij, člani kmetijske zadruge šoštanj in nekateri šoštanjski obrtniki zbrali že preko 600.000 starih dinarjev.
Prepričani smo, da bo akcija zbiranja pomoči v naši občini uspela in da bo vsak občan prispeval delež po svojih močeh. Zavedati se moramo, da smo Jugoslovani že večkrat bili deležni raznih oblik mednarodne pomoči ob elementarnih in drugih nezgodah.
VSAK PRISPEVANI DINAR — MANJ LAČNIH V INDIJI!
Uzakonjena gospodarska reforma je prinesla nove razmere. Spremenila je devizni tečaj in,carinske stopnje, cene za gradbene storitve in za domačo opremo. Zato je morala uprava energokemičnega kombinata ponovno pregledati izračun investicijskih stroškov, ki ga je napravila še pred reformo in ki je služil za sklenitev kreditne pogodbe med njo in splošno gospodarsko banko Slovenije. Pogodba je bila sklenjena 25. decembra 1964, kot poroka pa sta pristopila republiški izvršni svet in naša .občina. Po tej pogodbi naj bi se financirala izgradnja. Dinarski del stroškov je znašal nekaj nad 23 milijard starih dinarjev, sredstva iz komercialnih kreditov, ki jih je odobrila zvezr^^nvesti£ygJyL banka, pa 15 in. pbl nllflferdc^rar fd in ar j ev. Ponoven izračun teh investicijskih stroškov — čeprav se obseg del ni povečal — je seveda stroške nominalno zelo povečal. Znaša nekaj nad 62 milijard starih dinarjev. Ce k temu prištejemo še stroške za obrat dušičnih gnojil in krmil, je vsega skupaj 72 in pol milijard starih dinarjev. Kes je vsota znatno večja od one pred gospodarsko reformo, toda staxikovnja-ki so izračunali, da je investicija še vedno rentabilna, se pravi, gospodarsko upravičena. Toda ob pogojih reforme teh sredstev ni možno zbrati.
Zato po mnenju IS SRS in splošne gospodarske banke ni drugega izhoda, da ustanovitelji odstopijo od gradnje kemokombinata in kar najhitreje uredijo nastale obveznosti. Res je, da te niso majhne, škoda gre celo v milijarde, toda vseeno je treba z deli prenehati, češ da bo sicer škoda vsak dan še večja in posledice še hujše. Na tej .podlagi je banka že ustavila financiranje kemokombinata. Izjemoma še pokriva določene izdatke za že naročeno uvozno opremo, njen .prevoz in razkladanje ter vskla-diščenje, račune domačih podjetij za že opravljena dela ter tekoče stroške poslovnega združenja.
Spričo takih stališč banke in izvršnega sveta je položaj ustanoviteljev resnično težak in zaskrbljen, saj gre za obveznosti, ki daleč presegajo njihovo finančno moč.
DELAVSKI SVET TE ŠOŠTANJ JE 18. 3. 1966 ODLOČIL IN SKLENIL TAKOLE:
# Pod vplivom dopolnitev investicijskega programa za izgradnjo ener-go-kemičnega kombinata Velenje ter učinkov gospodarske \ reforme se je predračunska vrednost investicijskih del izredno povečala.
V tej situaciji, ker nimamo kritja iz lastnih sredstev niti potrebnih kreditov od Splošne gospodarske banke, smo primorani, da odstopamo od nadaljnjega programa izgradnje EKK Velenje in predlagamo takojšnjo njegovo likvidacijo.
0 Delavski svet elektrarne Šoštanj pooblašča Splošno gospodarsko banko, da od 18. 3. 1966 naprej vodi vse razgovore v zvezi z najprimernejšo rešitvijo sklenjenih mednarodnih pogodb in njihove obveznosti ter prenosa in prodaje že izdobavljene opreme na druge investitorje.
0 Delavski svet termoelektrarne šoštanj sprejme sklep, da gospodarska organizacija termoelektrarna Šoštanj izstopa z dne 18. 3. 1966 kot
DA ali
NE?
član Poslovnega združenja za izgradnjo energokemičnega kombinata Velenje in s tem odpoveduje podpisano
pogodbo z dne 22. 12. 1960.
CENTRALNI DELAVSKI SVET RLV JE 29. 3. 1966 OBRAVNAVAJ TAISTO TEMATIKO IN SKLENIL;
6 Ugotovi se, da je z izstopom termoelektrarne Šoštanj iz članstva poslovnega združenja za izgradnjo energokemičnega kombinata Velenje nastopila v smislu čl. 2 in 22. pogodbe o ustanovitvi poslovnega združenja z dne 22. 12. 1960, kot tudi v smislu določila zakona o združevanju in po* slovnem sodelovanju v gospodarstvu, situacija, ki onemogoča nadaljnji razvoj poslovnega druženja in izvajanj« njegovega poslovnega predmeta ter ustvarja zakonite pogoje za redno likvidacijo poslovnega združenja. Glede na to se ugotovi, da je g« cl. 35 pravil poslovnega združenja prenehalo tudi članstvo rudnika lignita Velenje v poslovnem združenju za izgradnjo EKK.
Q Ker se je pod vplivom z zakonom nastalih učinkov gospodarsko reforme spremenila nominalna predračunska vrednost investicijskega programa za izgradnjo EKK, in spričo pod čl. 1., 2. in 3. ugotovljenih okoliščin, kot glede na okolnost, da tudi RLV sam niti iz lastnih sredstev niti iz kreditov ne more zagotoviti manjkajočih sredstey za nadaljevanje izgradnje EKK ter ugotovitve energokemičnega kombinata, da v teh okoliščinah ne more nadaljevati investicijskega programa izgradnje, se centralni delavski svet strinja, da se v soglasju z investitorjem in z vsemi pogodbenimi partnerji in poroki, ki so sodelovali pri doslej nastalih obvezah iz tega investicijskega programa, pristopi k njegovi čimprejšnji in najbolj gospodarni rešitvi.
Izhajajoč iz dejstva, da RLV ni povzročitelj okoliščin, ki so pripeljale do likvidacije EKK in do prenehanja predmetnega investicijskega programa, nalaga CDS predstavnikom podjetja, da zaščitijo v polni meri gospodarske interese RLV, zlasti s škodo, ki je iw^>o s tem nastopila.
Zaradi tega si do sporazumne rešitve vseh prizadetih činiteljev, RLV pridržuje pravico do vseh dejanskih in pravnih ugovorov kakršnega-koli značaja zoper zahtevke, ki bi bili po* stavljeni rudniku lignita Velenje v tej zvezi.
0 Predstavniki RLV v upravnem odboru EKK se pooblaščajo, da o toip obvestijo upravni odbor EKK.
>
Sic
iz naših delovnih organizacij
RUDNIK RABI SE VEDNO DOBRE JAMSKE DELAVCE
UPRAVNI ODBOR RUDNIKA LIGNITA VELENJE JE IMEL DNE 24. 3. 1966 SVOJO 18. REDNO SEJO, NA KATERI JE OBRAVNAVAL MED DRUGIM TUDI OPERATIVNI PLAN OSNOVNE PROIZVODNJE ZA MESEC APRIL. NA SEJI SO ČLANI UPRAVNEGA ODBORA OBRAVNAVALI SE ZADEVE, NANAŠAJOČE SE NA PROIZVODNE PROBLEME, PROBLEMATIKO INVALIDOV IN SPREJELI PREDLOG PRA-VILNIKA O DODATKU ZA INVALIDE TER PREDLOG PRAVILNIKA O LETOVANJU ČLANOV DELOVNE ORGANIZACIJE ZA LETO 1966, KI BOSTA PREDLOŽENA CENTRALNEMU DELAVSKEMU SVETU V POTRDITEV.
Osnovna proizvodnja premoga v pryih letošnjih dveh mesecih ni bila dosežena kot jo je zastavil družbeni plan, so ugotavljali člani upravnega odbora. Seveda je pri tem treba upoštevati mnoge objektivne razloge, kot so težki pogoji dela na zahodni jami ter na severnem krilu jame. Velika vročina, pritiski in pomanjkanje kvalitetnega jamskega orodja ter delovne sile povzročajo, da se delo večkrat ne more tako odvijati kot je planirano.
Taiko je bil operativni plan za februar dosežen Skupaj z rudarskim šolskim centrom le v višini 97,8 odstotkov, pa čeprav so rudarji storili vse, kar so mogli in se iz dneva v dan trudijo za čim večjim učinkom. Odgovorni člani delovne skupnosti delovne organizacije pravijo, da ^ bo verjetno ob koncu leta plan dosežen, ker so v letošnji poskusni dobi uvedbe '42-urnega delovnega tedna nekoliko spremenili prvotno, po družbenem planu zasnovani razpored dveh prostih sobot namesto ene :same v mesecu.
Člani upravnega odbora so še v veliki meri poudarili, da je v sedanjem času potrebno, da sleherni član delovne organizacije na svojem delovnem mestu stori vse, kar je sicer dolžan storiti. V takem primeru lahko pričakujemo, kljub trenutnim težavam, uspeh in doseganje zastavljenih nalog. Čim več bo ustvarjenega, proizvedenega in s čim boljšimi delovnimi uspehi ob varčni in racionalni uporabi materialnih sredstev, tem večje sklade in dohodke lahko pričakujemo, sicer vsega tega ne bo.
Člani upravnega odbora so nato obravnavali predloge pravilnika o dodatku za invalide za člane rudnika lignita Velenje in predlog oziroma dopolnitve že obstoječega pravilnika o letovanju.
t
Položaj naših invalidov je vsekakor pereč in so marsikateri člani delovne organizacije rudnika lignita Velenje bili z lanskoletno odločitvijo zelo prizadeti, da celo ogroženi, ko jim je bilo ukinjeno plačevanje razlike glede na novo delovno mesto. Takih invalidov je na rudniku okrog 186. Po sprejetem predlogu pravilnir ka o dodatku pridejo v ipoštev le invalidi III. kategorije invalidnosti. Upravni odbor je predlog pravilnika soglasno potrdil ter ga ob nekaterih dopolnilnih predlogih predložil centralnemu delavskemu svetu v dokončno potrditev.
Nato je upravni odbor še sprejel pravilnik o letovanju članov rudnika lignita Velenje v Fiesi, ki pravzaprav predstavlja dopolnitev že obstoječega podobnega pravilnika ter ima veljavo samo za leto 1966. Tudi ta pravilnik bo obravnaval in sprejemal centralni delavski svet rudnika. •
Med ostalimi tekočimi zadevami, o katerih so razpravljali člani upravnega odbora, je bil sprejet tudi sklep, da ise odobri v korist sklada za gradnjo onkološkega inštituta v Ljubljani znesek Ndin 20.000. S tem deležem je tudi rudnik lignita Velenje po svojih močeh pripomogel k skupni solidarnosti v prid zdravja delovnega človeka.
-CAN
PISMA NAŠIH FANTOV
Tovariš urednik!
Ko sem prvič dobil v roke Šaleškega rudarja sem bil prijetno presenečen. Vsi smo veseli pozornosti, posebno če ta pride iz domačega kraja. 4l>aj»nter se kažejo slaManih ob- Vaš list vedno prečitairi od prve do
Kljub vsem težavam, ki trenutno nal
lilijah; pa je pravzaprav glavna in osnovna naloga, kako premog čim bolje in hitreje prodati, da ne bi prišlo do morebitnega kopičenja lignita in ustvarjanja velikih deponij, kar bi pa proizvodno — lastno ceno premoga zvišalo za preko 1000 S din na tono. Mila zima nas je glede sicer dosedanjega rednega plasmaja nekoliko prizadela, ter je v več primerih prišlo do zastojev pri prodaji. Prodajna služba rudnika je veliko storila, da bi premog čim bolje plasirala na tržišče, ki je pa še vedno premalo organizirano in neurejeno, kar v glavnem občutijo vsi proizvajalci, tako industrija kot rudarstvo.
Po daljši razpravi so člani upravnega odbora sprejeli in potrdili predloženi operativni plan za april, ki predvideva v 24 delovnih dneh in ob dveh prostih sobotah naslednjo proizvodnjo: jama - vzhod 226.800 ton, jama - zahod 48.000 ton, rudarski šolski center pa 40.080 ton premoga mesečno ali skupaj mesečno 274.800 ton lignita, kar je skupaj 100 % glede na družbeni plan za leto ^966.
Vzhodni obrat predvideva normalno1 proizvodnjo. Zahodni obrat pa z operativnim planom predvideva za 2,9. odstotkov Inanjšo proizvodnjo od osnovnega plana. Vsekakor bodo tudi v meseou aprilu ovirala normalno proizvodnjo sanacijska dela v severnem. krilu. Od baražnih vodnjakov, ■ki so brli zaprti, se bosta aktivirala samo dva vodnjaka. Kompleksna mehanizacija je sicer v pogonu, vendar pa bo morala obratovati tudi v prostih sobotah, da se izogne pritiskom, ki nastopijo med časom, ko se v isoboto in nedeljo ne obratuje.
Za doseganje zastavljenega operativnega plana, pa po predvidevanjih še vedno primanjkuje jamskih delavcev, ker jih je precej odšlo na od-služenje kadrovskega roka v JLA, vrnilo pa se jih ni toliko, kot se je predvidevalo. Tako bo jama-vzhod potrebovala še 27 ljudi na čelu Dl, kjer se bo začelo s delom že predvidoma v začetku aprila. Jama-zahod pa po operativnem planu potrebuje še 48 ljudi, ker se ji bo povečal obseg del in ker je odšlo v JLA še 10 ljudi.
Kakor izgleda, bo potrebno napeti vse sile, da bo zastavljeni plan dosežen, ker je preko vsega meseca pričakovati težave, kot so _ bile še doslej, to je močnejši pritisk, nezadostno zračenje in povečanje temperature ter pomanjkanje 'kvalitetnih TH lokov.
zadnje vrstice, ker me podrobno seznani z delom in življenjem v domači občini. Zato želim Šaleškemu rudarju še dolgoletno izhajanje, uredništvu pa mnogo uspehov pri urejevanju.
Vse bralce in sodelavce časopisa, posebej pa še znance lepo pozdravljam!
Milan Pirtovšek V. P. 8793-1
Dugo selo, SR Hrvatska
Spoštovano uredništvo in člani kolektiva RLV
Kot član rudnika lignita Velenje sem odšel na odsluženje vojaškega roka in tako izgubil tesnejše stike z vami.
Zato se upravi rudnika in uredništvu Šaleškega rudarja najlepše zahvaljujem za redno pošiljanje časopisa potom katerega se zelo dobro seznanim z delom in uspehi celotne velenjske občine.
Na rudniku sem bil zaposlen' kot kvalificirani električar in sem z veseljem opravljal to delo. Tovariši so bili z menoj prijazni in ml vedno pomagali z nasveti. Kolektiv sem zavoljo tega vzljubil in danes sem ponosen, da me kljub odsotnosti še vedno smatrate za vašega člana. Zopet želim postati član tako velikega in enotnega kolektiva.
Vsem članom rudniškega kolektiva in uredništvu šaleškega rudarja želim mnogo uspehov pri nadaljnjem delu.
Štefan Oštir V. P. 1067/4 Skopje
Tovariš urednik!
Ne vem, če bo našlo moje pismo mesto v vašem listu, vendar kljub te-
mu bi rad, da ga objavite. Preko Šaleškega rudarja bi se rad zahvalil kolektivu rudarskega šolskega centra za pozornost. Zelo sem se namreč razveselil čestitke in številke šaleškega rudarja, ki sem jih dobil ravno za novoletne praznike.
Moje veselje je bilo še tem večje, ker je že več kot leto dni odkar sem
ZA NOVE OSEBNE IZKAZNICE, POTNA IN VOZNIŠKA DOVOLJENJA vam strokovno in hitro izdela predpisane fotografije
samo
Foto PAJK VELENJE
Ker bodo pri izdaji novih osebnih izkaznic pristojni organi sprejemali samo predpisano izdelane fotografije, vas obveščamo, da si lahko takšne predpisane fotografije z gotovostjo preskrbite v NAŠEM ATELJEJU. Ne odlašajte do zadnjega dne in si preskrbite pravočasno potrebne fotografije.
MODERNE IN KVALITETNE PRIČESKE
i
vam nudijo brivnice in česalnice
Komunalno obrtnega centra Velenje v poslovalnicah
CENTER RUDARSKI DOM PESJE ŠOŠTANJ
Več nagrajenih
koristnih obratnih predlogov in idej
PRI PREHODU NA OBRAČUNSKE ENOTE V RUDNIKU LIGNITA VELENJE IN NJIH UTRJEVANJE V GOSPODARSKEM TER DRUZBENO-PO-LOTČNEM POGLEDU BO MORAL NEPOSREDNI PROIZVAJALEC-SO-UPRAVLJALEC, TEKOM ČASA DOBITI OBČUTEK DOBREGA GOSPODARJA. TO SE PRAVI, DA MORA ZNATI ŠTEDITI Z RAZNIM MATERIALOM, S ČIM MANJ FIZIČNEGA NAPORA 'NAPRAVITI VEČ KORISTNEGA DELA, NAKOPATI VEČ PREMOGA IN TAKO ZNIŽEVATI PROIZVODNE STROŠKE NA TONO PREMOGA.
Pri tem pa ibomo moralii posvečati več pozornosti vzgoji neposrednih proizvajalcev, od nekvalificiranega do visofco kvalificiranega delavca., v obračunskih enotah in to preko raznih seminarjev ali tečajev. Podajala se bi sno^ dobrega gospodarjenja din praktični primeri o možnostih raznih pri-hranikov, (ki vplivajo na povečanje prodlulkitivrnioisti ter iznližanje pmotevtod-inih stroškov. Razumljivo je, da mora pri tem odigrati vodilno vlogo tehnični kaider, ki mtora Ibiiti v prvii vrsti gospodarstvenik lin talko mu bodo lahko sledili postopoma tudii ostali. Pri tem pa seveda igra veliko vlogo dajanije raznih Obratnih koristnih predlogov in misli, ki nam pripomorejo do čim boljših rezultatov glede odkopne storitve, večjih napredkov na pripravah, boljšega :in cenejšega.podgrajevanja jamskih prostorov, boljšega vzdrževanja jamske mehanizacije lin jeklenega pod-porja, večlje varnosti dela, boljšega zračenja .itd. Iz praktičnih izkušenj dajanja raznih predlogov v nekaterih naših podjetjih in v inozemstvu, moramo spoznati gospodarski in tehnični pomen za napredek rudarske tehnike. Včasih navidezno nepomemben pred-
log prihrani več milijonov dinarjev ali doprinese k delnemu povečanju odkopne storitve ali k povečanju dnevnega napredka pri izdelavi prog itd.
Jasno je in razumljivo, da mora pri resničnem ekonomskem prehodu na obračunske enote, prenehati nekoordinirano strokovno delo, ki se še tu in tam pojavlja v večji ali manjši meri, Indiviidualizem im lokalističino gledanje nekaterih? more prav talko neugodno vplivati na nadaljnji razvoj decentralizacije ekonomskih enot.
Kako pomembno je soodločanje delavcev, kar zadeva povečanje produktivnosti, priznavajo tuidi sociologi v kapitalističnih deželah, pravi tov. Popit, predsednik sindikatov Slovenije, v svojem članku »Demokracija in gospodarjenje«. Potrebno je samo, da to dejstvo, spoznanje, prodre v najširši krog lijuidi, posebno tistih, iki so zadolženi za organizacijo dela, da je lažje reševati vse probleme, ki nastajajo v procesu proizvodnje (n gospo,-darjenja, če na ustrezen način pritegnemo čim širši krog ljudi. S tem, da ljudje sodelujejo, razmišljajo o problemih, kar je neizčrpen vi,r idej in pobud, se ljudje ogrejejo za reševanje stvari, se angažirajo in s svojo človeško ustvarjalnostjo dosegajo neslu-tene rezultate.
Dobro organizirana služba sprejemanja predlogov za izume, tehnične izboljšave in raizne ideje in njih realna ter nepristranska proučitev, daje v glavnem dvoje prednosti:
1.	Dopušča vsakemu proizvajalcu fizičnemu ali umskemu, da razmišlja kako bi čimveč doprinesel k uspehu podjetja.
2.	Vsak član kolektiva dobi večji občutek, da podjetje rabi in ceni njegovo sodelovanje.
Ing. Štefan Zagoričniik
ODLIKOVANI BORCI
odšel iz tega kolektiva. Tudi jaz se večkrat spomnim svojih sodelavcev iz rudarskega šolskega centra. Vse lepo pozdravljam in še enkrat najlepša hvala za pozornost.
Vsi, ki smo daleč od svojih domačih z nestrpnostjo pričakujemo novo številko Šaleškega rudarja, ki nas podrobno seznanja z domačimi novicami. Zato želimo, da bi Šaleški rudar redno izhajal in nas na ta način povezoval z domačimi kraji.
Viktor Štuc V. P. 3678/4 B Zagreb
Predsednik občinske skupščine Tone Močilnik je na letni konferenci občinskega združenja borcev NOV, dne 20. marca 1966, slavnostno izročil nekaterim članom te organizacije odlikovanja za njihovo požrtvovalno delo v organizacijah ZB NOV, ZVVI ali ZROP po osvoboditvi. Odlikovanja so prejeli:
RED REPUBLIKE Z BRONASTIM VENCEM
•	MACI Ludvik, dipl. rudarski inženir iz Velenja
RED DELA S SREBRNIM VENCEM
•	KRAN4C Jože iz Velenja
•	OGRAJENŠEK Ludvik iz Velenja
•	LUKMAN Janko iz Skal
•	PECNIK Jože iz Velenja
•	PUGELJ Milan iz Šoštanja
•	SMONKAR Miha iz Plešivca
•	TAJNIK Franc iz Šoštanja
•	TRAVNAR Avgust iz Šmart-na ob Paki
•	TRAVNAR Leopold iz Velenja
•	UŠEN Ivan iz Lokovice
MEDALJO ZASLUGE ZA NAROD
•	JAMNIKAR Ivan iz Šentilja
•	VIHAR Fanika iz Pesja
MEDALJO DELA
•	AL JAZ Jože iz Velenja
•	GRUDNIK Stanko iz Šoštanja
•	NAPOTNIK Ivan iz Šoštanja
•	SLATINŠEK Martin iz Velenja
•	TEVŽ Anton iz Šmartna ob Paki
•	URANJEK Ludvik iz Velenja Predsednik občinske skupščine |
je izročil odlikovanja tudi naslednjim delavcem občinske uprave in občinskih družbeno političnih organizacij :
RED DELA S SREBRNO ZVEZDO
•	KLANCNIK Hermini
•	VRTAČNIK Francu in
•	ZRNIC Mari
MEDALJO DELA
•	GUŠIC Slavki
•	KOROŠEC Franji
•	ZAVOLOVŠEK Pepci
ANTON INGOLIČ
Črni labirinti
ROMAN V NADALJEVANJIH
43
»Brez strahu, sredi aprila se z Ančko odpeljeva. Če hočete, še vas vzameva s seboj. Saj res, peljite se z nama!«
»■Zakaj se ne bi peljal z vlakom, ko lahko vzamem s seboj vse, kar imam? In zastonj. Tudi za tebe, za vaju oba z Ančko bo najbolje, če se odpeljeta z vlakom, vse stvari bosta lahko vzela s seboj, za Usti denar, ki ga imaš, pa kupi kaj potrebnej-šega in pametnejšega, kot je avto.« Obraz se je proseče zazrl v Klepa. »Obljubi, da si bil danes zadnjič na popoldanskem šihtu! In pojdi k zdravniku! Naj ti 'da teden dni dopusta, veš, da si ga potreben, in veš, da ga dobiš, ni več tako, kot je bilo včasih.«
»Obran,« se je Klep zasmejal glasno, a suho, »seveda, ko sva odhajala, si nisem mislil, da se bom vrnil z avtomobilom, še zdaj se mi včasih zazdi čudno, pa vendar je res, zdaj že vem, da je res.« (Toda kje je šiht prihodnje sobote in kje so šihti druge, tretje? ...) »Obran, povejte rajši kaj o tem, kako je pri vas! Zadnje čase ne utegnem nikamor. Marjeta in Andrej torej ostaneta?«
»Bojim se, Klep,« je rekel Obran, ki se ni dal speljati drugam, »močno se bojim, da boš omagal. Kaj ti bo potem pomagal avtomobil, Bukovec in vse tisto, kar te čaka doma? Menda veš, kako je s tvojo boleznijo? Na
lepem se pljuča odpro, bolnik izbruhne nekaj pesti krvi in konec.«
»Hvala, Obran, za skrb,« je Klep trdo zavrnil Obra-nove besede, potem pa poklical krčmarja. »He, Gilles, še steklenico!«
Vendar ni pil iz veselja, marveč da bi zadušil strah, da bi se osvobodil bolečega pritiska v prsih. Zvrnil je nekaj kozarcev v dušku. Bolečina v pljučih je popustila. Tudi Obran ni več silil vanj; govoril je samo še o vrnitvi.
Ko sta se v pozni noči vračala po Rue des nations, sta se držala pod pazduho in hrešče prepevala:
»Oj zdaj gremo, oj zdaj gremo, nazaj ne pridemo!«
Pred Obranovim stanovanjem sta se ustavila.
»Torej veš, Klep, da gremo?« je Obran znova začel pogovor o tem, o čemer sta se že ves večer pogovarjala.
»Zares greste?« se je Klep začudil.
»Polona se je le vdala, tudi Lojzek je nekaj pripomogel, fant bo imeniten mehanik, tu bi pa bil črn rudar... ej, to je fant in pol...«
»Midva z Ančko pa se odpeljeva z avtomobilom ...«
Tik ob njiju so se odprla vrata, na drugi strani ulice pa okno.
»Oče, pridite, celo ulico bosta zbudila!«
»Stanko, si ti?«
»Že grem, Marjeta. Kakor sva se zmenila, Klep: vsi pojdemo z vlakom! Velja?«
44
»Velja, da se pripeljemo istega dne v Topolo. Velika stvar, Ančka, velika ...«
Toda ko je prečkal ulico se je Klep vprašal: katera stvar je tako velika, da sva jo z Obranom morala potrditi pri Gillesu?
Če so Klepu dnevne ure med šihtom tekle počasi, kako počasi so mu polzele šele ponoči. Res, brž ko se je spravil v posteljo, je tudi že zaspal, toda to ni bil osvežujoč, sproščen spanec; še med spanjem ga je bodlo v pljučih in pritiskalo na prsi, kakor da se je od tisoč metrov gmote, ki je spodaj v jami dolgih sedem ur slonela nad njim, odluščila črna tflada in mu sedla naravnost na pljuča. Bil je to spanec brez sanj; v kolikor so ga sanje kdaj obiskale, so bile vznemirjajoče, grozeče. Navadno se je zbudil že čez nekaj ur; v teh mračnih nočeh, ko se je zunaj napovedovala pomlad, pa se je zdramil, še preden je Ančka legla. Skozi priprte veke je gledal, kako se je v svetlobi, /ci je prihajala iz kuhinje in ulice, počasi slačila, vsak kos obleke je položila na svoje mesto, potem si je oblekla nočno srajco; preden je stopila v kuhinjo, je ugasnila luč, je obstala pred ogledalom in se dolgo ogledovala; včasih je stopila tudi k oknu,1 čeprav je bilo zaprto, in prisluškovala vetru, ki se je podil po ulici. Slednjič je le legla. Menda se je še v postelji ogledovala, kaj-
ti dolgo ni potegnila obleke nase. Najbrž je imela roke na golih grudih. Pod dlanmi ji je gotovo toplo plalo. Kako rad bi se dvignil in stopil tja čez k njej! Vendar že sama misel, da bi se moral dvigniti, napraviti pet, šest korakov prek sobe, leči v njeno posteljo in brez prave moči začeti, kar si je tako vroče želel in si je želela gotovo tudi Ančka, mu je ohladila še tako žgočo željo. Potem je slišal, kako se je Ančka pokrila z odejo in kako se je njeno dihanje začelo umirjati, zanj pa se je začel boj z nočjo, s spancem. Z zaprtimi očmi je prisluškoval Ančkinemu enakomernemu dihanju, upajoč, da ga bo zazibalo v sen. V spomin si je klical vedre podobe iz prejšnjih zdravih let; iz gmote, ki je pritiskala nanj, je izvabljal privlačne like Ančkinega telesa, njenih rok, usten, prsi, bokov, in skušal iz prvih let njunega zakona podoživeti trenutke slasti in omamnega pozabljenja. Vse to ga je pripeljalo do roba spanca, toda samo do roba. čez mu ni pomagalo. Nasprotno, prav tedaj, ko je pričakoval, da se bo izgubil v snu, ga je s tako silo butnilo ob rob, da je široko odprl oči. Spet je začutil težko p remogovo klado na prsih, v njih pa še tršo gmoto črnega kamna. Moral se je obrniti. Pri tem ga je zabolelo, da je tiho za-ječal. Z odprtimi očmi je gledal v steno, na katero je
45
svetloba z ulice risala popačene like. Igra s klicanjem spanca se je ponovila, a zaključila se je spet s tem, da se je bolečina v pljučih zgostila v eno samo, tako strašno bolečo točko, da se je moral znova obrniti. To se je zgodilo že nekajkrat. Tako dolgo, dokler se. Ančka ni začela prebujati. »Ne spiš?« je vprašala v polsnu. »Spim, seveda spim,« je odgovoril s pomirjevalnim glasom, čeprav je bil bolj buden kot prvo uro dela spodaj v jami. Zdaj se je k vsemu pridružil še strah, da ne bi kratil Ančki spanja. Kolikor bolj se je trudil, da bi ležal negibno, toliko bolj ga je bolelo v prsih. Prišlo je najhujše: k njemu na posteljo je prisedel dvom, ki je bil sicer že ves čas pričujoč, a se je skrival nekje za omaro? Bom zdržal? Bom dočakal? Bom, moram! si je odgovarjal. Štel je dneve, ki so ga ločili še od odhoda, ki je bil že točno določen, ker je bil določen tudi transport, s katerim se bodo odpeljali Obranovi. Teh dni je bilo z vsako nočjo manj. Poleg tega je bilo še marsikaj spodbudnega: prvo marčno nedeljo se je bil odpeljal v Carbeaux in poiskal tistega Italijana Mamellija, o katerem mu je govorila Ančka. Zares, bil je nekdanji njegov kamerad in imel je veliko izbiro starih avtomobilov najrazličnejših znamk in cen. Stopal je po blatnem ivtrišču od voza do voza in
poslušal visoki glas svojega nekdanjega tovariša iz Fosse trois: »Prego, tale bi bil kot nalašč za vas ... tudi tale ni napačen... s tem boste zadovoljni do smrti... to je nemški stroj... Hočete ga poizkusiti? Izvolite! Favorite!« »Ne, ne, monsieur Mamelli, hvala, signor Mamelli) prišel sem samo ...« »Ali kupujete ali ne kupujete?« »Seveda kupujem, ampak saj veste, človek si mora ogledati tu in tam ...« »Ne samo ogledati, tudi poizkusiti je treba! Sediva v tegale! Prego!« »Ne, danes še ne, pridem čez dva, tri tedne, tedaj si bom ogledal še enkrat vse vaše vozove, natančno si jih bom ogledal in preizkusil...« »Samo če bom imel še kak voz.« »Kako, vse to bo šlo?« se je Klep ustrašil. Mamelli je najprej hotel pritrditi, potem pa ga je pogledal nekam tovariško in se nasmejal: »Za vas, monsieur Klep, kajne, Klep, da, Klep, za vas bom imel zmeraj kaj prvovrstnega, perffeto.« Klep je že hotel spregovoriti o tistih njunih časih, toda Mamelli je zaključil poslovno: »Vozila prihajajo in odhajajo, samo ne pozabite na aro, če ne boste voza takoj plačali in odpeljali. Au revoir!« »Sa-lut!« je pozdravil Klep po rudarsko. »Salut!« je Mamelli odzdravil. Obnavljal je tudi vtise s poskusnih voženj. Kako blažen občutek ga je obšel, ko je prvič sedel h krmilu, toda inštruktor,
46
visok črnolas fant, jih je kmalu skalil. »Ne držite krmila tako trdo!« je zavpil nanj po nekaj metrih vožnje. Rahlo je prijel za krmilo, toda inštruktor še vedno ni bil zadovoljen. »Krmilo ni rudarski kramp!« Čez nekaj časa je velel, naj pokaže roke. Fantu je zaprlo sapo, ko je videl in otipal njegove trde, podplataste dlani. »Vendar poskušajte« je rekel spodbudno, »mehko, kakor bi objemali svojo ženo!« S prve poskusne vožnje se je vračal razočaran. Tako tedaj, avtomobil je le za delničarje, uradnike, trgovce in drugo gospodo! Ne pljuča, roke mu ne bodo onemogočile pot domov! Pri drugi vožnji se je inštruktor spravil na njegove noge. »Ne pritiskajte tako močno, na pedale je treba pritiskati rahlo, počasi! Rekel sem že, niste spodaj v rovu, in ne postavljate težkih podpornikov!« Trudil se je, da bi pritiskal počasi, a ni mu uspelo. »To vas bo ugonobilo, monsieur Klep! Premočan pritisk na plin in obležali boste v jarku!« Na stenah in stropu je svetloba, ki je prihajala od svetilke tam zunaj, bolj in bolj medlela, .Klep pa se je skozi oblake črnega premogovega in sivega kremenčevega prahu ■bes znojen vozil po koloniji v starem šklepetajočem avtomobilu, trudeč se, da bi obračal krmilo narahlo in nežno pritiskal na pedale. Kljub temu je zavozil na
gmajno, v mlake in blato, inštruktor mu je nekaj govoril, toda njegove besede so se izgubljale v vse bolj gostih oblakih črnega in sivega prahu, avtomobil se je pogreznil v blato, vsak čas bo obtičal... Ljudje, tovariši, pomagajte, pomagajte vendar!
Tedaj je v bližini grozeče zahrumelo, a že so glasovi postajali razločnejši, prijaznejši, podobni zvonjenju. Ali ni to ...?
Budilka na mizi je še vedno ropotala.
Prve trenutke se mu je zdelo, da ne bo mogel vstati, kaj šele, da bi se oblekel in obul in se odpravil na delo. Mora se vendar naspati! Toda noge so same silile izpod odeje. Spustil se je na pod. Spal bi osem, deset ur, vsaj enkrat po tolikih in tolikih tednih bi se moral naspati. Noge so ga slabo nosile; ko je prižgal v kuhinji luč, ga je ščemelo v oči, da sprva ni videl razločno. Dolgo si je plal v obraz hladno vodo. Ker je bilo pozno, je kar stoje pospravil zajtrk, ki si ga je mimogrede pogret »Srečno, Ančka!« je za-klical s praga v sobo, pri tem pa nekaj trenutkov počival s pogledom na Ančkini topli postelji. »Srečno, Stanko!« je Ančka zamrmrala v spanju. Ko je šel mimo grlic, ki sta že ves čas grulili, je rekel še njima »srečno«, vzel torbo z južino, ki jo je Ančka že zvečer pripravila, in stopil na ulico.
47
Z vsako nočjo je bilo za Klepa manj spanja. Kmalu ni mogel za dlje časa ležati ne na levi ne na desni strani, kaj šele na hrbtu; neprestano se je obračal.
»Kaj je, Stanko?« je Ančka to noč že nekajkrat vprašala na pol v spanju.
»Nič ni, nič, menda sem si pokvaril želodec,-kar spi.«
Pokašljeval je, lovil sapo in se potil pod težo, ki ga je pritiskala na prsi. Slednjič ni zdržal več v postelji. Vstal je. Da ne bi Ančke prebudil, je potihoma odšel v kuhinjo. Ni prižgal luči. Z obema rokama se je naslonil na štedilnikovo ploščo. Bila je še topla. Počasi so pljuča spet dobila zrak, kamen v prsih se je mehčal. Dihal je laže, globlje. Bilo mu je prijetno toplo in kmalu se ga je začel lotevati spanec. Vrnil se je v sobo. Toda komaj je legel, se je spanec izgubil. Začelo se je torej! Slišal je že pri Gillesu, spodaj v jami in drugod, kako nekatere ponoči daje, pa ni verjel. Zdaj je prišlo tudi nadenj. Ker ni zdržal ne na levi ne na desni strani, je legel na trebuh. Bilo je laže, vendar zaspati ni mogel. Posilil ga je kašelj in spet se je spravil iz postelje.
»Kam, Stanko?«
»Ne spiš, Ančka?«
»Te duši kašelj?«
»Nič ni, samo žejen sem!«
»V pečici je čaj!«
»Že prav, samo spi, Ančka, zaspi!«
Napil se je mlačnega čaja, se z obema rokama oprl na štedilnikovo ploščo in se nagnil daleč nadnjo, da je imel prsi proste. Pljuča so spet zajemala več zraka, bolečina v prsih je pojemala.
»Kaj je, Stanko?« je vprašala Ančka iz sobe.
»Malo bom posedel tu pri štedilniku, zaspi, kar zaspi.«
Ančka se ni več oglasila, prebudili pa sta se grlici v gajbici. Klepu je bilo laže, da ni bil sam. Vidita prijateljici, kako je z menoj! Ampak zdaj je bolje, kar dobro je, samo da ne pritiska s takšno težo na prsi. Gru, gru. Vidve na srečo ne vesta, kaj se pravi imeti kamen v pljučih, tudi Ančka ne ve, mnogi ljudje ne vedo. Za nekatere bi bilo dobro, da bi vedeli. Za tiste, ki žive od dela tujih rok, za tiste, ki gledajo na navadnega človeka od zgoraj navzdol, za tiste, ki so si izmislili vojne, za tiste, k i... E h, mnogo jih je, za katere bi bilo prav, da bi vedeli, kakšno je rudarsko delo in življenje. Morda bi bilo potem marsikaj' drugače, morda bi človeka znali zavarovati pred prahom in bi se zavzeli zanj, ko bi zbolel. Gru, gru. Ampak samo še mesec dni, prijateljici. Točno danes mesec bo odšel Obranov transport. Z Ančko se bova odpeljala kak dan prej, dolga je pot, šofiranja pa še nisem vajen. Najine stvari bo vzel s seboj Obran.
mm.......i................................................................................Minimum.............................................................................................................................................................................................................................................................................
Ura je odbila devet. Direktor založniškega podjetja si je popravil naočnike, pogledal urednika, ki je sedel pred njim, in ga očetovsko pokaral:
»Čffljte, tovariš Svoboda, poklical sem vas, da se pomeniva o vašem prihajanju vi službo. Saj ito je pravcati Škandal. Sramotite naše podjetje!«
Urednik se je živčno presedel na stolu in zakašljal, da si pridobi časa.
»Veste...« je rekel obotavljivo. »Veste, jaz zavoljo objektivnih vzrokov ne morem priti o pravem času.«
»Iin Ikakšni so ti vašii objektivni vzrdki?«
»Različni. Vendar vas ne bom motil z njimi. Gotovo imate polno dela.«
»Da, dela imam čez glavo, in sicer s takimi tipi kot ste vi,« je pomenljivo poudaril direktor. »Toda poglejva listo prihodov "V službo in vaše tako imenovane objektivne vzroke. Na primer v ponedeljek. Namesto ob osinih ste prišli ob tričetrt na devet.«
»To inii mogoče!«
»Pa še kako mogoče! Moja tajnica je to zapisala.«
»Tako, tajnica? Zal mii je, vendar vam moram povedati, da vaisa tajnica ni vredna piškavega oreha.«
»Kako to mislite?«
»Oh, oprostite prosim,« se je v zadregi upravičil urednik. »Mislil sem reči, ida ničesar ni vredna kot tajnica! Kajti jaz sem prišel šele ob devetih.«
»Čujte, človek (božja, jaz ...«
»Prišel sem olb devetih, pravim toda zavoljo objektivnih vzrokov.«
»Kakšnih objektivnih vzirokov?« je vprašal direktor, zdaj že nestrpen.
Vse 'dotlej je bil urednik miren, ker je svoje misli jezsno osredotočil na tajnico. Zdaj pa je prišel v zadrego in ije napeto miisliiti, kaj naj odgovori.
»No, če povem po pravici...«
»Torej povejte, zakaj ste prišli šele ob devetih?«
Slednjič se ije urednik le domislil in rekel zmagoslavno.
»Zato, ker sem (moral čakati v otroških jaslih.«
»V jaslih?« je presenečeno ponovil direktor. »Glovek (božji, saj vendar niste poročeni I«
T. L E C K O
»V torek? aha, že vem
bil je
DVOBOJ
s časom
»Seveda nisem, toda poroko imam v načrtu. Zato hodim v jasli, da si tam... pravočasno rezerviram prostor.«
»Oujte, si lahko izmislite še kakšno bolj bedasto opravičilo?« je jezno vprašal direktor.
»Naa,« je iskreno odgovoril urednik. »Pravzaprav hočem rečii, da malce, no — pretiravam.«
»Malce? Preklemano veliko. Kaj pa je bilo v torek?«
4. januar.«
»Ne Ubijajte trapastih šal! Rad bi vedel zakaj ste v torek prišli šele ob pol desetih?«
Urednik si je popraskal Ihrado.
»No, povejte! Me res zanima, kaj boste potuhtali.«
»V torek, pravite? Hm, v torek sem bil pa v liftu.«
»Kje?«
»V liftu, v dvigalu. Ustavil se je med dvema nadstropjema, ta beštja!«
»Beštja ste vi, in grozna,« je dobrodušno poudaril direktor. »Kje pa ste obtičali v sredo, ko vas sploh ni bilo v službo?«	. "
»Prosim lepo, ura mi ije zaostajala,« je referiral urednik.
»Pomislite, tovariš direktor — zaostajala mi je celih 24 ur!«
»Kaj pa vam je zaostajalo v četrtek?«
o>V četrtek je ipa vse šlo kot namazano,« je rekel urednik. »Točno olb osmih sem bil pred vrati, tedajj pa sem
se spomnil, da sem pozalbil obuti čevlje. Stekel sem domov, saj bi Ibos sramotil sebe in podjetje, samo pomislite!«
Direktorju je šlo na smeh. »Moram priznati, da imate genialne izgovore. Toda pustiva šalo, stvar je resna. Vi ste dober stilist, v književnosti ste res doma, to je dejstvo. Toda ni pomoči — vaše prihajanje na delo nikakor ni opravičljivo.«
Urednik je malo premislil, potem pa rekel:
»Imam zamisel, ki je izvedljiva.«
»No, kakšno?«
»Postavite me za glavnega urednika.«
»Hm,« je premislil direktor. »Ali boste potem pravočasno prihajali v službo?«
Urednik je odgovoril prepričljivo in odkrito:
»Oh, to sploh ne! Toda moje prihajanje v službo bo potem v glavnem Ifot je prav.«
KONCERT
V DELAVSKEM KLUBU
Bn
Z izgradnjo delavskega kluba smo v Velenju dobili tisti prostor, ki so ga v novo nastalem mestu pogrešali tako domačini kakor tudi izletniki. To je prostor, kamor lahko človek sede v prijetno toploto dopoldanskega sonca ali v vabljivi hlad snažnega in lepo urejenega kluba. Poleg ustrežljivega strežnega osebja zasluži še posebno pohvalo upravnik Evgen Dr-varič, iki vedno- rad prisluhne željam svojih gostov. Tako je v zadnjem času organiziral redne torkove večere z bogatim in pestrim kulturnim ali zabavnim programom. Ti večeri nimajo fiskalnega namena, saj so brezplačni in tudi cene uslugam zaradi tega niso prav nič višje. Tu so se doslej zvrstili od najbolj kvalitetnih pevskih zborov, recitacij skih večerov do nastopov zabavnih ansamblov.
V enem takšnih večerov so se tokrat klubski publiki predstavili predavatelji naše glasbene šole s poljudnim koncertom, ki je bil namenjen širokemu občinstvu. Ni potrebno, da to občinstvo pozna razne skladatelje, njihovo dobo in dela, ki so jih ustvarili, dovolj je, da ima nekaj smisla in ljubezni do glasbe sploh. To pa so tako minimalni pogoji, da lahko trdimo, da je bil ta koncert namenjen prav vsem prebivalcem naše doline. Lahko rečemo, v kavarniškem obeležju, so predavatelji glasbene šole izvajali dela znanih in manj znanih skladateljev od klasičnih del do ma-zurke. Imeli .smo priliko poslušati vse vrste Instrumentov, ki jih poučujejo v šoli, zbrane v salonski orkester ali pa solistične točke, duete itd. Nastop ni imel namena prikazati visoko tehniko in težiino predvajanih del, vse točke pa so bile marljivo pripravljene, skrbno odbrane in razporejene v posrečeno instrumentalno zaporedje, 'ki je nudilo vsem navzočim eno uro prijetnega glasbenega užitka in razvedrila.
Se en namen imajo takšni nastopi: v Velenju je veliko glasbeno nadarjenih otrok, ki bi našli primerno torišče svojega izvenšolskega dela v glasbeni šoli. Za to delo pa je potrebno predvsem zainteresirati starše kakor 'tudi učence. Na takšnih večerih se otrok lahko navduši nad glasbo, nad instrumentom, dobi veselje do Jcolektiunega muziciran.ja, treba je te še malce odločnosti, ki naj bi jo dobil pri svojih starših in otroka boste kmalu lahko videli z instrumentoma pod pazduho, zaposlenega s koristnim delom izven dela obvezne šole. Ne samo to, da ste s tem dali otroku primerno razvedrilo in ste ga odtrgali pocestnemu pohajkovanju, veliko širša je odslej otrokova življenjska pot do njegovega uspeha. Staršem in njihovim otrokom iso namenjeni takšni koncerti.
Naj ponovim nekaj misli, ki jih je na tem večeru povedal tovariš Mavec: Ni slučaj, da se predavatelji glasbene šole predstavljajo že drugič v tem šolskem letu na tem mestu kot "izvajalci glasbenih del (prvič so na-
stopili ob priliki 30. obletnice smrti domačega skladatelja Frana Koruna Koželjskega, op. ured.). Programsko delo šole zahteva ne samo dobrega pedagoga, ki bo znal posredovati svoje znanje zaupanim mu učencem, ampak tudi imperativno nalaga, da je potrebno prenesti torišče glasbene dejavnosti izven šolskih prostorov in zainteresirati za glasbeno umetnost čim več ljudi s tem, da jim nudimo razvedrilo na primeren, njim.dostopen način, jih sčasoma zainteresiramo za resnejše skladbe in napravimo iz njih vsaj pasivne glasbenike, tj. tisto hvaležno glasbeno publiko, ki bo s svojim obiskom polnila naše koncertne dvorane in s tem dala priznanje za trud in napore izvajalcem pri njihovem delu. To pa je zahtevna naloga, ki si jo je šola postavila z vso resnostjo in polno odgovornostjo. Danes, ko ima sleherna družina svoj radijski sprejemnik, ko so strehe naših domov na gosto posejane .s televizijskimi antenami, je ta naloga še težavnejša in delo še bolj zahteVno.
Delo šole naj bo posvečeno predvsem mladini, ki naj bi jo z glasbenim poukom oplemenitili, obogatili njih in našo družbo in jo vzgojili v občane, ki bodo povsod, kamor jih bo zanesel val življenja, primeren dokaz pozitivnega vzgojnega dela z mladino v naši komuni. To pa je — kot je dejal naš znani glasbeni pedagog prof. Kunej — dolgoročna investicija, ki pa zagotovo prinese bogate obresti.
V tekočem letu obiskuje glasbeno šolo nad 200 otrok — in z njimi družba nima nikakih vzgojnih problemov ali mladinskega kriminala. Nasprotno! V veliki večini so to marljivi učenoi v splošnih in strokovnih šolah, tisti pa, ki nadaljujejo študij na srednjih glasbenih šolah, ise uspešno uveljavljajo kot amaterji na T V zaslonih ali kot glasbeniki v raznih orkestrih. Čas, ki ga prebijejo učenci v glasbeni šoli je torej bogato naložen — in sredstva, porabljena v ta namen, prinašajo družbi lepe obresti.
m je topel spomladanski dan. Skupina otrok se je zvijala v trati •in sonce ;se je smejalo. To so prvi trenutki popoldneva. Kosilo je minilo in mati je ostala sama v kuhinji z mislimi na delo, ki je kot klobčič niti in se skoraj nikoli ne odvije.
— Pa bi pomagala, da pospravimo kuhinjo! — Skoraj neopazno iso vsi trije zdrveli na zeleno trato. Mati je delala sama in zastonj čakala pomoči svojih ljubljencev.
Vsa okolica je bila na las taka. Prizanašala je mlademu rodu, ki naj se naužije svežega zraka iin brezskrbno uživa sončno mladost.
»Milan!«, je kričala s sosedovega vrta, »pa bi vendar prišel!« »Mama, ne bodi sitna!« ji je odvrnil in zopet nemoteno igral košarko. Sošolci so bili po ponovnem klicanju vznemirjeni, toda, ker tudi tokrat Milan reagira samo s posmehom in skozi zobe sikne: »Naj se jezi, stara!« igrajo z enakim tempom naprej.
Zvečer se družina zopet zbere ob televizijskem sprejemniku. »Danets bomo gledali le dnevnik. Potem boste šli spat. Otrok potrebuje dovolj počitka,« de mati. Toda kaj hujšega. Pričela se je prava besedna vojska, ki je ni bilo konca. Navsezadnje zmaga glas najmlajšega, miljančka družine. »Pa naj bo za nocoj. Toda samo tokrat.« Nasmeh se je razlegel po obrazih otrok in razburjeno ozračje je zamenjala napeta tišina ob dinamičnih slikah.
Zgodbe pa se vedno. znova ponavljajo. Otroci najprej poiščejo v časopisih televizijski program. Niti en sam dogodek jim ves teden ne uide. »Mama, jutri bo fcriminalka. Moramo jo gledati. Mama, v sredo bo prenos športnega dogodka. Tudi tega bomo gledali, .kajne?« In otroci so dosledni gledalci. Zopet se odločujejo zvečer. Besedna vojska postane pravi vihar. Najmlajšemu četrtošolcu se uderejo solze, in bitka je ponovno dobljena.
Toda starši vendar bero, da je več kot enoumo'gledanje filma dnevno velik napor za doraščajočega človeka. Film pa je nevaren, saj otroka pasivizira. Res zanimivo.
Zato sklenejo, da večernih predstav, razen sobotnih, ne bodo več dovoljevali svojim otrokom.	'
Vajeni smo že, da si lahko ogledamo slikarska dela raznih domačih umetnikov. Te razstave organizira delavski klub, ki ima za to majhen, vendar zelo primeren prostor v veži kluba. Tokrat razkazuje svoja dela realist Franc B a b n i k , ki se nam je predstavil kot slikar — amater že lansko leto z oljnimi platni in akvareli iz italijanskega taborišča. Kot v njegovi prvi razstavi tudi tokrat prevladujejo genrska platna, letos izključno oljna, iz katerih diha pri-
ZAKAJ JE TELEVIZOR NENEHNO ODPRT?
Bil je ponedeljek. Otroci so vedeli za film in zapet sitnarili. Tokrat se' nakuha najstarejša Alenka. »Vse moje prijateljice gledajo filme, pa bi jih jaz ne smela.« Starši so zopet v škripcih. Kaj naj odgovorijo. Tisti večer je ugasnil televizor oče. Otroci so brez besed odšli spat. Toda niso spali. »Naš oče in mama. Vsi drugi imajo več sreče v življenju. Več jim dovolijo. Samo pri nas ne smemo nikoli nič gledati.«
Nlič kaj vesela zgodba se je še nekajkrat ponovila.
V	družini pa so vendarle ostali dosledni. Omejili so se le na soboto. V vseh ostalih dneh pa so si na platnu ogledali le to, kar pripravi televizija za otroke in za mladino.
V	otrocih je še gorel očitek o zmanjšani prostosti.
Toda red je zmagal. Življenje vseh drugih večerov je potekalo v učenju, branju knjig, zaupnih pogovorih in igrah. Izredne televizijske predstave so postale za otroka nagrada.
»Nikoli si nisem mislila, da mi bo prinesla televizija v hišo toliko nemira,« je rekla žena zvečer, ko so otroci že smrčali. »Pa nisva popustila in sedaj je mir!« je dodal mož.
S problemi delovne vzgoje in prostega čaisa so se spoprijeli .tudi drugje. Sicer je nemogoče disciplinirati otroke tudi v eni družini. Saj bi se otroci nič ne učili, če bi se jiim vse dovolilo. Res je — in kaj bi rekla šola?
Bilo je že pozno. Ura je že odbila enajsto in luči v sobah so zamrle.
V. S,
w	•	- - -
Ob Bahnikovi slikarski razstavi
rodna toplota, barvitost in domačnost slovenske pokrajine. Med njimi najdemo precej motivov, ki jih je našel v naši velenjski okolici. Izložba je vredna pozornosti in če boste imeli srečo, boste morda našli ob slikah tudi slikarja Babnika, ki vam bo rad postregel s podatki o krajih in nastanku razstavljenih slik — le o sebi bolj nerad govori. Preveč je skromen. Izložena dela so naprodaj in so primerna kot darilo.
Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBCliNE VELENJE Oddelek za notranje zadeve
Številka': 2-21/5-6/1966 Datum: 25. 3. 1966
RAZGLAS
Po 6. točki navodila o postopku z najdenimi predmeti (Uradni list FLRJ, št. 93/49) objavljamo, da so bili na območju Skupščine občine Velenje najdeni spodaj navedeni predmeti:
1.	naylon dežni plašč
2.	moške spodnje hlače
3.	moška denarnica z dokumenti in gotovino
Prosimo lastnike zgoraj navedenih predmetov, da jih dvignejo pri oddelku za notranje zadeve Skupščine občine Velenje v roku enega leta po objavi tega razglasa. Po tem roku bodo ti predmeti last splošnega ljudskega premoženja.
Načelnik Martin Tovornik 1. r.
OBLIČJA ZA DELAVCE IZ TOPOLŠICE
Na sestanku delovne skupnosti Bolnice za TBC v To-polšici, dne 12. marca 1966 je podpredsednik občinske skupščine Peter Krapež izročil odlikovanja predsednika republike naslednjim članom te delovne skupnosti: RED ZASLUGE ZA NAROD
S SREBRNO ZVEZDO — dr. Rogel Jožetu
MEDALJO ZASLUGE ZA NAROD
—	Poljanšek Antonu
MEDALJO DELA
—	Drev Rudolfu
—	Gantar Frančiški
—	Ilovar Tereziji
—	Kompan Ivanu
—	Meh Dragu
—	Vavkan Jožefi
—	Vidak Zorki in
—	Zavrl Jožefi
spoti po grčiji
'	Scrtvil"
2. nadaljevanije
Pokrajina proti jugu je na ena strani omejena z morijam, na 'drugi pa se dvigajo stene mogočnega Olimpa. Griči z 'rumenimi strmiišči, ki so jih mnogolkje požigali, so posejani z zelenimi dreveei iin so ine spominjali na našo Dolenjsko. Viso pozornost ije pritegnil masiv Olimpa, ki je z višino okoli tri tisoč (metrov (2911) še toliko bolj mogočen, ker se dviga skoraj naravnost iz imiorja. Divje soteske vodijo v osrčje gorovja, nad nijim visijo beli lOblački. Najbolj pa nas je presenetil pogled na večini led, ki se blešči ipold1 vrtam. Oliipm je zares enkraten, že na oko itažko dostopen. Nii čudmo, iko so si stari Gifki mislili, da bivajo vrh njega bogovi.
Cesta je zelo lepa, avto pa je tudi pokazal, kaj zmore. Našim očem se
je odpiralo vadimo navo obzorje. Preden smo zavili od morja v notranjost, smo se vozili skozi sadonosno pokrajino, katere isadeže smo imeli čast spoznati itudii pri nas.
Za vitkim mositopi čez reko Pinios cesta zavije na desno in voidi skozi .najlepšo grško sotesko. Eno stran soteske je zavzela cesta, drugo železnica, v višino pa se 'dvigajo rdeče apnenčaste stene. Za tem se pokrajina odpre v široko kotlino. Vsepovsod sama polja, Ob reki so močvirja in z veliko radovednostjo sem opazoval prave štorklje. Pokrajina je pusta, ožgana od sonca. Po strmiščih se pasejo velika tropi ovac in črnih koz. Oslov iin ljudi ni videti. Značilno je, da je* v Grčiji podeželje zapuščeno, mnogo ljudi je v mestih ali na delu v zapadni Evropi. Zemlja je povečini v lasti veleposestnikov. Larissa je nezanimivo mesto, Ibolj kot inestu, podobno neka-
ki »dolgi vasi.« Vsa trgovina in vse ostalo je, čisto po orientalsko, (na cestji.
Pot se ijužno od Laiissa dviga na še višje planote, ki kažejo precej ravnega sveta, česar z zemljevidov ni mogoče videti. Vse pa je požganio od sonca, planine čez poletje gore in umazan dim se dviga pod nelbo. Ta
JOŽE NOVAK
pojav je znan po vsemu Sredozemlju, ko posušeno (bilje požgejo, da nekoliko pognoje s pepelom za rast nove trave ob zimskih nalivih. Pravtijo, da je grška pokrajina najlepša v pozni zimi, ko vse cveti in zeleni. S požiganjem si delajo trenutno korist, a trajno zguibo. Bolj proti jugu so tla 6pet »šansko pindska« — nepropustna, kar se takoj .opazi v bolj zelenem rastju. Preden smo ise vzpeli nad Lamio, smo
si ogledali še spretno speljano cesto v hribe v višini osemsto metrov. Tudi druge strani klanca mi čutiti drugače kot v naraščajočem pritisku v ušesih. Par minut in spustih smo se za več sto metrov do morja. Modema cesta Lamie ine .Obišče. Tio mesto smo Videli le od daleč, ljubko posajeno v vznožje zelenih gora.
Več kot deset kilometrov povsem ravne ceste veže Lamio s Termopila-mi. Naenkrat smo se znašli pod mogočnimi skalnimi stenami. Danes je od Skalnatega grebena do morja še precejšen pas kopnega, pred dva tisoč leti pa ravnine ni ibilo, Termopile so bile strateško zelo važen prehod v srednjo Grčijo. Tu se je odigral po-rnemlben dogodek v grški in svetovni zgodovini. Voznik je ustavil in dejal, da nas počaka, dokler si tega kraja ne ogledamo. Na lozkeim pajsu med morjem in skalnatimi stenami se je odigrala največja grška žaloigra. Perzije! so med prodiranjem iz Makedonije osvojili že vse pokrajine do Tar-mopil. Tako so 'bili sedaj atenski, te-bamski, korintski iter drugi poliisi v nevarnosti. Grki so se .združili in se postavili v bran proti številčno močnejšim Perzijcam. Vodil jih je špar-tamski kralj Leonidas. Toda Perzijce je Grkom pripeljal za hrbet izdajalec Efialt p.o gorskih stezah prej omenjenih termopilskih sten. Boj je bil neenak, vsi Grki so padli z voditeljem vred, a kij uib temu so Parzijcem zadali usodni udarec. To je kratka zgodovina Termopil, kjer ije bila dobesedno vsaka ped zemlje loblita z domoljubno ikrvjo. Z griča, kjer je poveljeval Leonidas je lep pogled na nepozabni spomenik, ki so ga Spar-tanci postavili svojim vojakom.
Na njem piše: »Popotnik, sporoči Špartancem, da ležimo ta imrtvi, ker je talko ukazala domovina.« Bronasti vojščak pa nemo zre v termopilske stene. Težko sam padoživel v tWiu ta pomembni boj.
Sonce je obžarilo špartamiskega bojevnika z večernimi žarki, ko smo se odpravili naprej. Pokrajina postaja vedno bolj zelena. Povsod sami olj" gaji, tam smo jih vedeli prvič v Grčiji in mnogo borovih gozdov. Naše ra: položenje je Ibilo še bolj živahno, ko sta nas voznika povabila na pivd, ki se ga pač ni Ibilo braniti.
Ko ismo se že vozili ponoči, simo v daljavi videli tebanske luči, kar nam je dalo (misliti, da se bližamo Atenam, To je bilo opaziti tudi v prometa. Vedno več (težkih kamionov, natofo miih s sadjem in drugimi živili, snu prehitevali. Res so Atene zelo doto založene in večina živil je v tem mestu cenejša kot kjerkoli drugje v G čiji, kar se čudno sliši.
Ko smo izagilledali Atensko treai{je !(• či, si .takšne razsežnosti mesta miš« mogli predstavljati. Kaj tako vejiiie-ga, pa še vsega videli nismo, je bilo preveč. Še Ibofljj presenečeni sano i' ko sta nas voznika zapeljala pred 1 ko restavracijo in Tekla, ida bo trebi večerjati. Čeprav smo se na vožnji dodobra spoprijateljili, pričakovali tolike prijaznosti. R; vraoija je nudila le orientalske egtf ciatitete in prvič v življenju smo j" egiptovski kruh, ki ga pečajo tako, kot so ga v faraonskih č Močno pivo in ne redke šale so pravili večer zabaven ter vesel, maka sta nas zapeljala po ulicah Vi mesta v .sam center — proti Onr (Dalje prihodnjič)
I. april 1968
ŠALEŠKI RUDAR
Stran 7
šport šport šport šport
ŠAH
Velemojster Parma
F V VELENJU
Slovenski velemojster Bruno Parim je pred dnevi v mladinskem klubu odigral simultanko z velenjskimi ahisti. Zoperstavilo se mu je kar 42 aiiistov velenjske občine.
Po večumih borbah je Parma za-
beležil 34 zmag, 8 iger pa je remi-ziral.
Polovičen uspeh so dosegli: Janez Pelko, Franc Potočnik, Ludvik Ho-jan, Vinko Preložnik, Franc Krajnc, Zdenko Lobarda, Ivan Hrovat in učenec RŠC Jože Krajnc.
Ostale šahovske vesti
Gorjanc je postal zmagovalec br-apoteznega prvenstva RLV, ki se ga ie udeležilo 22 igralcev.
Prvo mesto in prehodni pokal je Kvojil Ferdo Gorjanc (RŠC) pred Jankom Osojnikom (RŠC), tretje mesto pa si je pridobil Vlado Primožič (jama zahod).'
—0—
Izvršni odlbor sindikata rudnika lignita Velenje je organiziral v de-
lavskem klubu šahovski dvoboj ša-histov RLV in šahistov rudnika Mežica. V dokaj izenačenih borbah so zmagali Velenjčani s tesnim rezultatom 10,5 :9,5. S to zmago so osvojili tudi prehodni pokal.
Od Velenjčanov so zmagali: Vilic, M. Pevnik, K. Pevnik, L. Hojan, Rre-šar, Oiblišar, Filipič in Zihalt, remi-zirali pa so: Primožič, Preložnik, I. Hojan, Zagorc in Labus.
SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Branik - Rudar (V) 3:1 (1:1)
Brvo srečanje v spomladanskem delu prvenstva so velenjski nogome-Mi odigrali v Mariboru proti »Bra-
BktK
Velenjčani so v prvem delu igre Hi povsem enakovredni nasprotnik taačinom. V 23. minuti je Majdak dosegel vodstvo za »Rudarja«. Vendar so do odmora domači uspeli izenačiti. V drugem delu pa so Velenjčani močno popustili, kar so izrabili »Branikov«« in preko izrednega Borbaša dosegli še dva gola. Za »Rudarja« so nastopili: Devič, ianovič, Rednak, Tomšič, Koren, Siter, Majdak, Bizjak, Topčič, Kuret in Lukač.
Ostali rezultati 12. kola: (tladivar — Ljubljana 0:0 Sova Gorica — Celje 1:0 (0:0)
Koper — Triglav 0:0 Aluminij Mura 5:1 (2:0) Železničar — Rudar (T) 0:2 (0:1)
Lestvica po 12. kolu:
Aluminij	12	8	2	2	32:14	18
Triglav	12	7	3	2	26:15	17
Celje	12	8	0	4	29:11	16
Ljubljana	12	7	2	3	17:13	16
Rudar T.	12	6	3	3	23:17	15
Nova Gorica	12	6	1	5	19:20	13
Branik	12	5	2	5	26:28	12
Železničar	12	5	1	6	15:24	11
Kladivar	12	2	3	7	15:22	7
Mura	12	2	3	7	20:32	7
Rudar V.	12	3	1	8	17:31	7
Koper	12	1	3	8	14:26	5
MEDNARODNI KOŠARKARSKI TURNIR V ŠOŠTANJU
9. in 10. aprila bo v Šoštanju košarkarski turnir z mednarodno udeležbo dveh avstrijskih klubov ter trboveljskega RUDARJA. Turnir bo dvokrožen. Tekmuje se za »OBMEJNI POKAL«, ki ga poklanja avstrijska štajerska košarkarska zveza zmagovalcu v trajno last.
Pobudo za to zanimivo tekmovanje so dali avstrijski športniki, ki si želijo medsebojnih srečanj in učvrstitve dobrih medsebojnih odnosov.
Domača ekipa Elektre bo zaradi tega nastopila v popolni postavi, saj bo to izvrstna preizkušnja pred štartom v republiški ligi. Same propozicije tekmovanja določajo, da je turnir dvokrožen in bo zaradi tega še bolj zanimiv.
Razpored tekem:
9. aprila ob 18.30 v Šoštanju ' ELEKTRA : ASKCS (GRAZ) in
ob isti uri v Trbovljah RUDAR : BASKET UNION
10. aprila ob 17 v Šoštanju ELEKTRA : BASKET UNION in v Trbovljah RUDAR : ASKCf (GRAZ)
Povratna srečanja v Avstriji se bodo odigrala takoj po zaključnem prvem delu tekmovanja v republiški ligi.
N. M.
KOŠARKA
Kolaik, Brodnik lin Lešek v Šoštanju.
Pred kratkim je bliilio v Šoštanju zanimivo srečanje v košarki med izbrano etkipo atletov iz Celja in. domačo ekipo Elektre. Gostje so Občinski prvaki Celja, ki so v tej zimi dosegli pod imenom »OLD BOY« svoj vrhu-
nec. Tekma sama je bila zanimiva, saj so mladi gledalci in igralci prišli prav gotovo na račun, ko so ipri popolnoma drugem delu videli naše vrhunske športnike. V tem srečanju so zmagali domačini z rezultatom 83:72. Tekmo je sodil: De Costa Šoštanj.
FRANC MELANŠIiK je na letošnjem slovenskem prvenstvu dosegel mladinski državni rekord v težki kategoriji. Dvignil je 327,5 kg.
Rekreacija učiteljev v Šoštanju
24. imarca je bil v Šoštanju pravi pravi športni »spektakl«, ko sta se v medsebojnem srečanju srečali moštvi zbornic I. osnovne šole in II. osnovne šole Šoštanj.
To izvirno nogometno srečanje je pokazalo, kako naši učitelji skrbijo za rekreacijo in medsebojne športne odnose. Tekma sama je bila zelo napeta in dinamična v kateri so bučni gledalci učitelji prav gotovo prišli na svoj račun. Pred srečanjem so si moštva .poklonila darila, ki naj vsakega spominjajo .na to izvirno športno srečanje.
Moštvi sta nastopili v postavah: I. osnovna šola Šoštanj:
A V T O - M O T O D R U ŠT V O SVET U J E
Prva ura
PRIPOROČILO ČLANOM AMD PRI VOŽNJI Z NOVIM AVTOMOBILOM IN OPOZORILO KADAR KUPUJETE RABLJEN AVTOMOBIL.
S prvimi prevoženimi .kilometri odločamo o usodi motorja novega avtomobila. Prve prevožene ure so tiste, ki odločajo ali "bo motor vašega novega avtomobila brezhibno deloval in boste imeli z njim veselje ali pa ne. S prvimi prevoženimi kilometri lahko motor hromimo ali pa storimo, da bo njegova življenjska doba daljša in delovanje motorja živahnejše.
Avtomobili vseh tipov imajo nekaj motorjev, ki kratkomalo nočejo biti živahni. Ti motorji so lahko iz iste serije kakor živahnejši motorji v sosednjem avtomobilu in ostanejo vso eksploatacijsko dobo leni in kronično bolmi. Mnogi vozniki motornih vozil se pritožujejo, da je kriva tovarna in iščejo razn,e vzroke. Vozila najboljših tovarn so lahko .slaba, če niso pravilno uvožena.
Motor se najraje poleni, če opravljajo z njim vozniki brez daljše prakse, zlasti pa je škodljivo, da vozijo z njim bodoči kandidati — šoferji. Strokovnjaki so mnenja naj taki vozniki pustijo pri miru nova vozila!
Pri uvoženju avtomobila je mnogo odvisno od desne noge. S to nogo reguliramo plin, ki ga ne sme biti preveč iin tudi ne premalo. Približno za tretjino je potrebno pritisniti na vzvod. S pravilnim dodajanjem in odvzemanjem plina dosežemo, da postane motor novega avtomobila živahen.
Strmine niso nevarne, za neobremenjen avtomobil. Avto, ki je komaj zapustil tekoči trak, potrebuje strmine in ovinkaste podeželjske ceste. Šele nato je priporočljivo voziti nov avtomobil na daljših relacijah z dodajanjem enakomernega plina.
Vožnja po avtomobilski cesti, zlasti če je prekoračena hitrost, ki jo določi tovarna, je za nov avtomobil najslabša. V .prvih urah vožnje se motor temeljito čisti. Ce po prvih urah vožnje z novim avtomobilom pogledamo olje, najdemo v njem železov prah, opiljke in vse tisto, kar škoduje motorju. Deli motorja se terejo drug ob drugega in se dobro zgladijo. Zato je priporočljivo, da novemu »avtomobilu dodamo tako imenovani koloidni gra-
Prijavljanje in
odjavljanje
tujcev
Kordež, Kaker, Svetina, Boirovnik (Jarnovič) i
II. .osnovna šola Šoštanj: Vrečko, Podgoršek, Kolšek, Naitek.
Rezultat 12:5 za II. osnovno šolo Šoštanj.
Za .zmagovalce so bili uspešnic Vrečko 4, Kolšek 1, Nate,k 7.
Za poražene pa Svetina 3, Borovaik 1, Kaker 1.
Vsi nastopajoči so po končanem srečanju izrazili žeiljo, da se srečajo z izbrano vrsto občinske skupščine v malem nogometu čim prej, dokler so še v formi.
Matjaž Natek
JE
ZLATA
fit, zlasti štiritaktnemu motorju, in s tem dosežemo, da bodo stene motorja gladkejše in motor živahnejši. ■
Okvare pa ne nastanejo samo na motorju. Z nepravilnim ravnanjem se okvarijo še naslednji stranski deli novega avtomobila:
—	nepravilno ravnanje z menjalnikom so gosti pojavi okvar na posameznih delih, ki zahtevajo znatna, finančna sredstva;
—	neupravičena uporaba zavor, zlasti ročne, ki jo začetniki tej radi pozabijo zategnjerio;
—	slabo znanje pri bočnem parkiranju, kjer se deformirajo obroči koles, ki vplivajo na ležaje;
—	pri sunkovitem štartu nastopi posledica pri poganskih delih;
—	začetnik povzroči pri spel j a vanju v strminah precejšnjo škodo zaradi prevelikih pospeškov . motorja, prekomerne obrabe sklopke, obrabe zavor, osi na pogonskih kolesih ipd.
Poleg .naštetih slabosti pa so še druge s katerimi povzročamo, da je lahko novo vozilo v stalnem popravilu. Te slabosti so zlasti:
—	neredno menjavanje olja zaradi slabe evidence;
—	predčasna izraba akumulatorja zaradi neredne kontrole;
—	neredno maeanje krmilnega mehanizma;
—	okvare na signalnih napravah;
—	slabo vzdrževanje karoserije in šaisije.
Teh slabosti bi lahko našteli še več. Vendar bodi dovolj.
stanodajalcih
Na območju občine Velenje ugotavljamo, da občani h katerim prihajajo tujci (Inozemci) kot turisti, znanci ali sorodniki in jim nudijo prenočišče ne prijavljajo začasnega prebivališča teh pristojnim organom.
Naši predpisi določajo, da se mora tujec, ki pride v Jugoslavijo z namenom začasnega bivanja kot turist, na obisk znancev ali, sorodnikov in slično, prijaviti najkasneje v dveh dneh od prihoda v državo oziroma v 12-urah, ko začasno pride v določen kraj, kjer namerava ostati več kot 24 ur. Prijavo je dolžan izvršiti tujec ali j zasebni stanodajalec. Tujec, ki zapušča začasno prebivališče mora odjaviti bivanje ob odhodu ali pa zanj zasebni stanodajalec najpozneje v 12-urah. Prijava začasnega prebivališča se izvrši pri oddelku za notranje zadeve občine ali pri pristojnemu krajevnemu uradu. V času, ko državni organi ne uradujejo pa se lahko izvrši na postaji milice v kraju, kjer namerava tujec začasno prebivati. Ob prijavi začasnega bivanja je potrebno priložiti veljavno tujo potno listino ali drugo uradno listino s katero je bilo tujcu dovoljeno prekoračiti jugoslovansko mejo.
Zakon o gibanju in prebivanju tujcev v SFRJ (Uradni list SFRJ št. 13/1965) in pravilnik o postopku za izdajanje listin in u;) gibanje in prebivanje tujcev v j " Jugoslaviji in obrazcih listin (Uradni list SFRJ, št. 49/1965) predpisujetaN tudi sankcije za storjen prekršek, če tujec ali naš državljan opusti obveznost prijave in odjave bivanja do 20.000 starih dinarjev.
Ker tujci niso v toliki meri seznanjeni z našimi predpisi je potrebno, da jih poznajo naši državljani. Za prekršek odgovarjata oba tujec in zasebnik.
DA OBČANI IN TUJCI V NAŠI OBČINI NE BI IMELI NEVŠEČNOSTI, OPOZARJAMO VSE, KI BODO SPREJEMALI TUJ£ DRŽAVLJANE, DA JIH V ZAKONITEM ROKU
PRIJAVIJO IN ODJAVIJO. «
Iz pisarne oddelka za notranje zadeve Skupščina občine Velenje
Še nekaj opozoril kupcem starih vozil. Zelo važno je od koga kupujete rabljeno voailo. Po tem, kdo je vozil prve kilometre, lahko ugotovite kako je rabljeni avtomobil uvožen. Značilno je zlasti, da ljudje, ki ne vzdržujejo lastno vozilo kaj radi prepro-dajajo. Niso redki primeri, ko kupec starega vozila nima osebnega zadovoljstva zaradi stalnih popravil in stroškov.	I. F.
" n
GLASILO SOCIALISTIČNE zveze delovnega ljudstva obcinb velenje
Lastnik in izdajatelj: Občinski odbor SZDL Velenje — Urejuje uredniški odbor: Ivan Fijavž, Franjo Kljun, Franc Lesnik, Maks Medved, Ljuban Naraks, MIlan šterbau, Jože Tekavec, Maruša Trampuš, Alojz Zavolovšek in Kudl 2evart — List izhaja vsak drugi četrtek — Posamezna številka stane 30 novih par ali 30 starih dinarjev — Letna naročnina 7 novih dinarjev ln 50 novih par ali 750 starih dinarjev, polletna naročnina 3 nove dinarje in 75 novih par ali 375 starih dinarjev Naročnina se plača vnaprej na tekočI račun: 5074-8-369 pri SDK, eskpozitura Šoštanj — Naslov uredništva: ŠALEŠKI RUDAR, Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon 8-50-87 — Rokopisov in fotografij ne vračamo — Tisk in kllšejl: Celjski
tisk Celje.
k<M*ft
OB DRUŽINSKIH PRAZNIKIH IN RAZNIH DRUGIH PRILOŽNOSTIH ŽELIMO PRIPRAVITI ZA GOSTE PRIGRIZKE, SESTAVLJENE IZ RAZNIH DROBNIH HLADNIH, TOPLIH IN SLADKIH JEDI, KREM SLADOLEDOV IN SADJA.
Prigrizke po rvolji sestavljamo iz naslednjih vrst jedii:
1.	-Obloženi kruhki (kanapegi);
2.	razne mesne in zelenjavme so-solate;
3.	jajca v raznih oblikah in z raznimi nadevi i
4.	liibe, raki in školjke na razne načine;
5.	vise vrste mesa domačih živali in perutnine;
6.	vise vrste divjačine in divje pe-ruitmine;
7.	vse vrste delikatesnih izdelkov, konserviraniih, suhih, prekaje-
/ nih itd.;
8.	vse vrste sirov in sirovih jedi;
9.	razne majoneze, vkiegretne in posebne omake;
10.	fino isočivje z raznimi solatnimi omakami;
11.	izdelki obrtnega slaščičarstva;
12.	izdelki restavracijskega slaščičarstva;
13.	čajno in slano pecivo;
14.	navadni, sadni in lahki sladoledi in iadeilki iz njih;
15.	vse vrste sadja;
16.	brezalkoholne in alkoholne pijače, kava.
JAJCA Z RAZNIMI NADEVI (za 10 oseb)
Jajca, nadevana s francosko solato
10 trdo kuhanih jajc, 40 dkg francoske solate, 15'dkg kuhane gnijati, zelen peteršilj.
Olupljena jajca prerežemo na pol in izločimo rumenjake. Le-te sesekljamo in primešamo francoski solati, kii simo jo pripravili iz drobno zrezamih surovin. Solato nadevamo v polovičke beljakov ter potresemo s sesekljano gnatjo in zelenim peteršilj em.
KROKARSKA SOLATA
7 safailad, 10 dkg kuhanega krompirja, 7«kg svežega paradižnika, 15 dkg čebule, 15 dkg kislih kumare, 15 dkg sveže paprike, 2 trdo kuhani jajci, 10 dkg gorčice, 5 dkg majoneze, kis, 1 del olja, sol, poper.	'
Oluipljene isafalade, krompir, paradižnike, čebulo, kumarice, paprike in jajca zrežemo na rezine ter zložimo v skledo. Iz gorčice, majoneze, ki smo jo razredčili s kisom, olja, soli in popra umešamo solatno omako. Z njo prelijemo solato in dobro premešamo. Solato zložimo na krožnik in okrasimo s čefbulo in sesekljanim zelenim peteršilj em.
Prigrizki
HLADNA SVINJSKA MREŽNA PEČENKA
l'/s svinjske ledvične pečenke, 1 svinjska mrežica, 1 limona, 2 dkg česna, 1 dkg kumine, lovorov list, poper, majaron, zelen peteršilj, 1 dol olja, sol, rdeče zelje, limonin sok.
Meso ločimo od kosti. Mrežico namočimo v mlačni vodii, da se zmehča, nato Ijo zmešamo in raztegnemo. Po sredini mrežice naložimo za dolžino mesa olupljene limonine rezine, potresemo s sesekljanim česnom, kumi-no, koščki lovorovega lista, poprom, majaronom in obložimo z vejicami zelenega peteršilja. Na vse to položimo soljeno meso, ga lepo zavijemo v mrežico, položimo v pekač in spečemo do mehkega. Pečemo v zmerno vroči pečici, ida mrežica ine razpoka. Dobro ohlajeno pečenko zrežemo na rezine, jih zložimo na krožnik in -okrasimo z rdečim zeljem.
Rdeče zelje zrežemo najprej ina tanke rezance, nato ga solimo in polijemo z limoninim sokom. Dobro premešamo in pustimo, da se zmehča.
Opomba: enako lahko ponudimo tudi druge vrste pečenega svinjskega mesa: prsi, stegno, vrat, odojka itd. Zraven serviramio: zelje, kislo zelje, vloženo papriko, pečene krompirjeve rezine.
NADETE POMARANČE
Pomaranče, sladkor, jedilna želati-na, smetana.
Pomarančam odrežemo lupino nekoliko nad sredino. Oiba dela izdotlbemo, sok pretlačimo in precedimo, dodamo sladkor ter namočeno in v vroči vodi raztopljeno želatino. Postavimo na hladno, da se nekoliko zgosti, nato primešamo sitepeno smetano in z zmesjo nadevamo večije dele pomaranč, ki jih pokrijemo z manjšimi.
POMARANČNA KREMA (za 10 oseb)
8 pomaranč, 2 limoni, '/< litra vode, 6dkg jedilnega škroba, 4 jajca, lU kg sladkooja, 10 dkg mandeiljnov, sladka smetana.	,U4UV' •
Pomarančni in 'limonin sok, nariba-mo lupinico dveh pomaranč, vodo, škrob, jajca in sladkor stepemo na robu štedilnika, da se krema penasto zgosti. Nato idtfdamo zmlete mandeljne in nadevamo kremo v kozarce. Popolnoma ohlajeno okrasimo s stepeno smetano.
MALI OGLASI
CENIK MALIH OGLASOV: vsak maU oglas do 10 besed je 6 novih dinarjev, vsaka nadaljnja beseda 1 novi dinar. Za naslov v uredništvu lista — pribitek 1 novi dinar.
Pravni nasveti
V rubriki PRAVNI NASVETI brezplačnp odgovarjamo na vsa pismena vprašanja svojih bralcev v zvezi z uporabo pravnih predpisov. Vprašanju priložite samo kupon, ki je natiskan v vsaki številki »šaleškega rudarja«.
Odgovarjamo samo na tista vprašanja, ki so podpisana s polnim naslovom, ker na določena vprašanja, ki niso splošnega pomena, odgovarjamo pismeno vpraševalcu. Pri odgovorih objavljenih v časopisu pa imen vpraševalcev ne navajamo.
Spoštovani bralci! Koristite naše pravne nasvete, ki vam jih dajemo brezplačno.
PRAVNI NASVETI KUPON 6
BRITJE IN NEGA KOŽE
P ni moških je koža na obrazu izpostavljena nenehnim škodljivim dražljajem zaradi britja. Posebno trpe zaradi britja nežne, fine in tanke kože, grobe in mastne pa prenašajo laže.
Dva izmed poglavitnih vzrokov sta, da je koža pri britju dražena: milje-ruje in mehanično 'draženje.
Miljenje kože. Milo in topla voda res zmehčata dlake, da je britje manj boleče in gre laže od roik, obenem pa raztopita tudi maščObno plast, ki jo izloča koža in ki ji je prepotreben ščit. Mastne kože to maščabn.o plast prav hitro nadomeste, suhe, fine kože pa ne.
Mehanično draženje. Mehanično draži kožo strganje po njej. Obenem z dlakami odstrani namreč britev tudi dele povrhnje rožene plasti kože, ki je 'koži drugi ščit.
Ker je prav, lepo in kaže sikrfb za nego in higieno, ako se moški brije vsak dan, je razumljivo, da trpi koža brez oddiha in odmora.
Britje z električnimi brivskimi aparati manj draži kožo kot klasično britje z vodo, milom in britvico. Koža trpi samo zaradi snemanja rožene zaščitne plasti, draženje kože z milom pa odpade.
Da bi ohranili kožo vsaj pred kvarnim delovanjem mila in ji navzlic rednemu miljenju ohranili maščobno zaščitno iplast, Skušajo tovarne izdelati sredstva za britje, ki ibi dosegla isto kot mila, koži pa ne bi škodovala. V prometu so mila valjaste oblike, ki vsebujejo le zelo malo proste Južine (alkalij), ker le-ta močno topi kožno mast. Se manj kot trda valjasta mila škodijo koži peneče se kreme in paste. Najmanj dražijo kožo kreme in losioni, ki se ne penijo, vendar zmehčajo dlake, da je britje lažje.
Po britju izgubi torej koža del svoje naravne obrambe in razumljivo je, da niso redke majhne .'infekcije in li-šajii. Pogosto nastajajo infekcije ob dlakah po bradi in v brkih. Ob dlakah vidimo majhne, gnojne mehurčke, ki so včasih še manjši, kot je glavica bucike, med (njimi po koži pa majhne rdeče bunčice. Take infekcije lahko nastanejo na mastnih in na suhih, finih kožah. Na slednjih pa opazimo pogolsrtioma tudi rdeče :lise, ki se včasih mekinasto luščijo. Rdeče lisasta je koža po licih in okrog ust.
MOŠKI S FINO, TANKO KOZO naj
z njlo travna takole:
1.	Ako je mogoče, naj se brije z električnim aparatom!
2.	JPo britju z britvico naj si preskrbi peneče se kreme ali — še bolje — nepenečo se kremo ali losioni
3.	Pri izbrijanju naj ne bo preener-gičenl
4.	Ko se po britju umije, naj si obraz dobro osuši z .mehko, čisto brisačo. Nato naj si kožo s kosmičem vate, namočenim v tekočino, ki ima naslednji sestav:
salicilne kisline..... 2 grama
rezorcina ......... 2 grama
razredčenega alkohola . 96 gramov nekaj
parfuma..........kapljic
S A			B A
ŠPANSKI BARVNI FILM BODO VRTELI 11. APRILA V VELENJSKEM FILMSKEM GLEDALIŠČU
0 Sobo, prazno ali opremljeno iščemo v Šoštanju ali Velenju. Ponudbe sprejema: Komunalno obrtni center Velenje.
0 21. marca je bila izgubljena na poti od centra Velenja do starega jaška črna desna usnjena rokavica. Najditelj naj jo odda v uredništvu ŠR proti nagradi.
S to tekočino bo kožo nakislil in uničil morebitne ostanke lužine, ki je ostala na namiljeni koži. Lužino uniči salicilna kislina, ki pospeši tudi tvoj bo rožene ščitne plastii. Rezoma ia alkohol pa uničita na koži morebitne kožne klice, ki bi se lahko pričeli množiti in bi okužile kožo, ker je zaradi britja izgubila svojo ščitno plast.
5. Da zaščiti kožo še z mastno plastjo, naj jo potem prav na tanko namaže z mastno kremo. Prav dobro se obnese tudi mazilo, ki ga sestavimo po tehle navodilih:
3 % razstopine borove
kisline........10 gramov
lanolina........10 gramov
belega vazeliina ... 4 grame parafinskega olja ... 4 grame mandeljnovega olja . 3 grame lanenega olja .... 3 grame j brizmutovega subni-
nitrata ....... 1 gram
parfuma....... nekaj kapljic
ZA MOŠKE, KI IMAJO NA OBRAZU MASTNO KOZO, veljajo skoraj ista pravila kot za tiste s fino kožo, Vendar lahko 'rabijo za britje tudi milo v obliki valja in jim po britju ni trdba mastiti kože. Oplaiknejo naj jo le z mlačno vodo, v katero so kanili nekaj limoninega soka, po tem pa ovla-'žijo še s prej navedeno tekočino.
Kadar se pojavijo v diakastem deta obraza gnojni mehurčki, je bolje, da se nekaj dni ne briijemo. Ti pomenijo, da se je koža infioirala. Takrat samo redno trikrat dnevno vlažimo kožo z omenjeno tekočino, ki jo rabimo sicer po britju. Če pa postane koža rdeče lisasta, srbi in se fino lušči, je umivanje in britje strogo prepovedano, dokler ne izginejo vsi vneti znaki. Ko se koža popolnoma pomiri, se prvič obrijemo zvečer, da bo koža lahko čez noč počivala in obnovila pri britju guiblje.no kožno mast in roženo plast
Britvice oziroma brivski aparat pred britjem prekuhajmo, če smo opazili, da po britju dobivamo znake infekcij!
Električne brivske aparate čistimo po vsakokratni uporabi s priloženo ščetko, enkrat na teden pa ga razstavimo in očiščenega namažesmo s p}-rafinskim oljem.
PREKLIC	j
9 Jožica Hočevar in Marta Kiričej iz Velenja, zaposlene v vrtnariji Velenje, preklicujeva neresnične govorice katere sva govorile napram Berti Braj.lih stanujoči v Velenju,! Šaleška 16.
9 Nisem plačnica dolgov, ki jih dela moj mož Ivan Petre. Silva Petre, Stanerova 55, Velenje. 0 Preklicujem veljavncfst zdravstvene izkaznice številka 040724. Frančiška Zaje, Laze 7, Velenje.
KINO
FILMSKO GLEDALIŠČE VELENJE
Dne 11. aprila — »SAMBA«, španski barvni film.
Dne 16. aprila — »V SENCI ZOROA«, ameriški barvni CS film.
Dne 18. aprila — »LEPO ŽIVLJENJE«, francoski film.
Dne 23. aprila — »NORMANI«, fran-eosko-italijamski barvni CS film.
KINO »SVOBODA« VELENJE
Dne 7. in 8. aprila — »NEŽNA KOZA«, francoski film.
Dne 9. in 10. aprila — »NAJDALJŠI DAN«, ameriški CS film.
Dne 12. in 13. aprila — »KRVNIK«, francoski film.
Dne 15. aprila — »INŠPEKTOR«, jugoslovanski film.
Dne 15. in 17. aprila — »V SENCI ZOROA«, ameriški barvni CS film.
Dne 17. aprila (matineja za mladino) — »MALI KAPETAN«, bolgarski barvni film.
Dne 19. lin 20. aprila — »LAŽNI DIPLOMAT«, madžarski film.
Dne 20. in 21. aprila — »KAJ SE JE ZGODILO Z BEBI DŽEN?«, ameri-riški CS film.
Dne 23. in 24. aprila — »NORMANI«, francosko-italijanski barvni CS film.
Dne .25. in 26. aprila — »OD TOD DO VEČNOSTI«, ameriški film.
Dne 27. aprila — »ŽIVETI SVOJE ŽIVLJENJE«, francoski film.
Dne 28. in 29. aprilia — »TAJNI ARHIV NA ELB1«, nemški film.
Naročite se na Šaleški rudar
Zagotovite si redno prejemanje našega časopisa, »šaleški rudar« prinaša vsak drugi četrtek lokalne vesti in dogodke iz velenjske občine. Člane delovnih kolektivov sproti obvešča o delu samoupravnih organov, proizvodnji in življenju znotraj delovnih organizacij.
Vsak drugi četrtek boste brali v »šaleškem rudarju« roman v nadaljevanju.
Naši bralci pa lahko preko naše pravne posvetovalnice dobijo odgovore na pravne nasvete.
Zato še danes izpolnite naročilnico, jo izrežite in nam jo pošljite, da vam bomo lahko čimprej začeli pošiljati časopis »šaleški rudar«.
P. n.
»ŠALEŠKI RUDAR«
Velenje Titov trg 2 p. p. 89
(S T3 S
M
JU
Is
m
a
o
o
>o
cd Ž
<L>
S
P,
S -	g
o	m
.5	rr.
'PH S	K
03 M
M
o