Poitnisa platina t (OforM Spediziont ta abbonameato paatalt Prezzo • Cena Ur 0.50 Štev« 65 F Ljubljani, v ponedeljek, 22. marca 1913-XXI Leto Vlil. ittuiutoe ooubtaUeoka ta oglalevsnl« Italijanskega ta Izvora Uniona PuDbUcU* ttallana Si A. Milano tu leg* i Uradoiltv« to opiata Kopitarieva A t|ubl|ana S ftedaztone Amminlatraztone Kopi toneva & Lublana ^oucetutlonarla eselusiva pel ta pobbllelti (0 provlnlenEa (UUana ed outerai Unluoc PufibUelU I ta liana & A. Milan* Vojno poročilo št. 1030 Uspeh torpednih letal pri napadu na Bono I parnik potopljen, 2 zadeta Napadi, ki jih j« nasprotnik sprožil zadnjo dni proti našim postojankam na j n ž u c ni predelu bo j i S f n t Tuniziji, so bili odbiti. Kraj Gafsa, ki so ga osne čete zasedle v februarju, so nasprotnikovi oddelki znom osvojili. Nasprotni si letalstvi sla zelo živo nastopali. Kaže. da ,ie protiletalsko topništvo zbilo 3 nasprotnikova letala, II nemški lovci, 1 pa italijanski lovci. Dve naši letali so nista vrnili v oporiščo. Oddelek naših torpednih letal je napadel pristanišče v 11 o n i ter zadel 3 parnike srednje mere. Iznicd teh so jo eden 7000 tonski potopih Poskus bombnikov in torpednih letal, da bi prostregli naš konvoj na Sredozemskem morju, so izjalovili lovci iz spremstva, ki so strmoglavili T morje en stroj. Neka uemška podmornica je prod Demo potopila dva parnika po 4000 ton, ki sta plula v konvoju. Nasprotnikova letala so nocoj metala bombe na N a p o 1 i in zadela civilna poslopja. Doslej jo ugotovljeno 7 mrtvih. Nekaj bomb, ki so jih , vrgla angleška letala no Pozzallo. so poškodovale nekai koč. Jtnlilanski in nemški lovci, ki so nastopili pri priči, so sestrelili 3 letala. Hitlerjev govor na spominski dan nemških junakov Ustalitev fronte na vzhodu — Vojni cilji zaveznikov isti kakor cilji boljševizma — Kdo bo odločal o bodočem redu v Evropi Berlin, 22. marca s Na častnem dvorišču Vojnega muzeja je Hitler na spominski dan junakov imel govor. Slovesnost je bila strogo vojaška. Ob straneh odra, s katerega je Hitler govoril, so bile zasajene zastave različnih vrst orožja. Po dvorišču, v čigar ozadju je bil velik kljukasti križ, so bili razporejeni generali in admirali. Poleg teh je bilo navzočih 300 ranjencev, zastopniki oblasti ter dostojanstveniki stranke. Hitler je prišel v muzej v spremstvu maršala Goringa, velikega admirala Doenitza ter maršalov Keitela, Milcha in Bocka, voditelja policije Him-mlerja ter voditelja vojnih invalidov Oberlindobcr-ja. Hitler je govoril takole: »Četrtič praznujemo na tem kraju spominski dan junakov našega ljudstva. Spominski dan smo prestavili zaradi tega, ker se mi je zdelo, da šele zdaj lahko z mirno vestjo zapustim svoje delovno mesto, na katero sem bil privezan mesece in mesece. Ker je zaradi žrtev in junaštva naših vojakov na vzhodnem bojišču bila zdo^ mogoče končno premagati krizo, v katero ie pad'a nemška vojska po usodi, ki je ni zaslužila, je bilo mogoče ustaliti fronto ter izdati tiste ukrepe, ki nam morajo prihodnje mesece znova zagotoviti uspeh vse do končne zmage « Nato je dejal, da je vesel, ko more naznaniti, da je z današnjim dnem odpravljena prepoved do- Nemški oddelki v široki bojni črti ob gornjem Bonču Utrdili so zvezo med harkovskim in orelskim odsekom - Sovjetski napadi pri Vjazmi, llmenskem in Ladoškem jezeru propadli - Obširni in uspešni letalski napadi - Nasprotni napadi v srednji Tuniziji zavrnjeni Hitlerjev glavni stnn, 22. marca. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo sledeče uradno vojno poročilo: Medtem ko so na področju med Harkovom in Bjelgorodom naše čete na široki fronti dosegle gornji1 Doneč, se je posrečilo tudi dalje proti severu na področju pri Sevsku zapreti še obstoječe vrzeli in tako ustvariti trdno zvezo z orolskirii odsekom. Sovjeti so včeraj na vsem vzhodnem bojišču napadali samo jugozahodno od Vjnzme, severno od Ilmenskega in južno o 18. marca AS. Med obširnimi policijskimi operacijami proti komunističnim t«I-P.*}m v Bosni so nemške in hrvaške čete osvojile kakor se doznava iz pristojnega vira, mesto Livno. Po kratkem času so bili banditi pre-podeni z gotskega jrodročja, na katerem so se čutili varne. Amerika je vesela sovjetskih porazov Ankara, 20. marca. AS: Radio Ankara poroča, da zadnji ruski porazi na vzhodnem bojišču niso bili v Združenih državah sprejeti z nikakim obžalovanjem. Isti radio omenja pisanje »Newyork Timesa«, ki pravi, da so Amerikanci zadoščeni nad mrzlo prho, ki je precej ohladila babaštvo sovjetskih voditeljev, ki so si domišljali, da bodo po zimski kampanji lahko sami dobili vojno in so že začeli verjeti, da bodo sami broz zaveznikov lahko organizirali Evropo. Fantazija bolnih možganov Berlin, 20. marca AS. »Zwolf Uhr Blattc v poročilu svojega stockholmskega dopisnika z ognjevitimi besedami žigosa nov satanski severnoameriški načrt,- zaupati po vojni oboroženo nadzorstvo nad Nemčijo Židom in boljševi-kom. Ta predlog, rojen v hodnikih ameriškega zunanjega ministrstva, je objavil ameriški tednik »American Mercury«. Predlog naravno redvideva popolno razorožitev Nemčije, ki ne i smela imeti niti majhne »simbolične milice« za notranjo uporabo. List zaključuje 9 pripombo, da hvala Bogu sedanja nemška armada ni »simbolična« ter bo »»oskrbela, da se takšne fantazije bolnih možganov nikdar no bodo uresničile. e; Vesti 22. marca Naš položaj, v kolikor zadeva ladjevje, je danes v tej vojni najbolj težaven, je dejal angleški kmetijski minister v svojem govoru v Cambridgeu. Dejal jo tudi, da je treba napeti vse sile za notranjo izdelavo, da bi nadomestili izgubljene stvari. Za včerajšnjo nedeljo je predsednik Roosevelt odpovedal vse sestanke z Edenom, ker se mora odpočiti, je dejal njegov zdravnik. Mesec marec je eden najslabših mesecev, ker se lahko računa, da je bilo v tem meeecu največ u Potopljenih, je dejal ravnatelj ameriškega obveščevalnega urada Elmer Davie. NI dvoma, da geografska karta, ki so sl jo zamislili naši prijatelji Angleži in Rusi, ne bo posebno ugajala severnoameriškemu prebival-stvu, piše ameriški list »Washington Post«. V Južni Afriki se ustanavlja stranka *Qsserwan-branwagt, ki je popolnoma nasprotna angleški politiki, je rekel general Rensburg na sestanku v Stellenboschu v pokrajini Rta Rensbergu je ponudila pomoč tudi opozicija. On je prepričan, ce se bodo vsi združili, da bodo pri volitvah zmagovito dokazali, da so proti nadaljevanju vojne iti proti angleškemu imperiju. Teden dni zmagovitih b!tk s partizanskimi krdeli v Suhi krajini Ljubljana, 21. marca Med Krko in Hinjami, pa ined Dobrepoljem in Trebnjem leži čudna zemlja: kamenita polja, od burje obriti kraški gozdovi, pa travniki, ki bi bili drugod komaj za pašnike. Ob vsaki pedi obdelane zemlje — za dober vrt je ni dosti — si je postavil bajtico človek: kot kamen trd in preizkušen, kot skala zdrav in odporen, a kakor zemlja sama dober in pošten. Ne vara te nikoli in nezvest ti ni bil še nikdar, da si le do njega in do njegove zemlje odkrit in dober. Krog bajtice se podi kopica otrok: deset, dvanajst — bistre glavice, navajene vsega hudega — mirno gledajo v bodočnost. Kruha navadno še za praznike ni pri hiši, koruzni močnik je vsakdanja hrana in krompir opoldne — kako se prileže. Za malico — otroci pest suhih hrušk, odrasli — polič vina ali tepkovca. Včasih zmanjka vode: v imenu božjem gredo ponjo v Kal ali v Krko in četudi več ur daleč. Da, v imenu božjem! Doga niso nikoli pozabili. Najlepša hiša v vasi je božja hiša, cerkev. V Hočevju sv. Jožef, na Koriuju sv. Jurij, v Tisovcu sv. Peter... Malokdaj se je meščan — »boljši« Človek — j>onižal v te kraje. Lansko leto šele: Kocbek, Brilej, Lemež, Baeblcr, Kardelj in še mnogi drugi so hodili po Suhi Krajini in oznanjali »boljšo« bodočnost. Kdo ne bi rad slišal o lepi hiši, o polni skledi in o rejeni živini v hlevu, pa o denarju — vse to so obetali ljubljanski »preroki«. In poleti je prišlo: dobrepoljska partizanska republika je razširila meje na Suho Krajino. Tedaj so se ljubljanski komunisti izkazali. Nastopili so »lepi« časi! Toda tokrat niso več govorili o lepotah, govorili so o žrtvah, ki naj bi jih doprinesel reven kmet. Ljubljanski komunisti so pripeljali s seboj tudi sestradano »partizansko osvobodilno vojsko«, z vojsko pa tudi svoje »tovarišice«. Vse to je bilo treba prehraniti, pa četudi so stradalo revne družine, ki so samo trpelo pomanjkanje. Pa stradanja je bilo ljudstvo navajeno! 8e so potrpeli! Toda partizanska »vojska« še ni bila zadovoljna! Prav po ljubljansko se je hotela gostiti in sredi revne Suhe Krajino. Če ubogi Krajinec ni imel hrane, je bil izdajalec, če jo propaii partizanski vlačugi s šibo pomiril kri, je zagrešil zločin proti »republiki«. Padli so streli in najboljših ljudi ni več! Dolga vrsta jih je! Tedaj je Krajinec, navajen neviht in vsega hudega, molčal, saj je moral, in trpel. A v srcu jo od vsega početka vedel, kaj bo storil. Potem je prišel tam od Dobrepolja nov val: upor proti zlu, jasno izražena volja po življenju in delu v i poštenosti. Vsa Suha Krajina je v hipu razumela: /-ijli hočemo živeti, nočemo komunizma — tega naj ljubljanski gospodje kar na sebi preskusijo, in če jim jo všmS, naj ga kar obdrže.« Pol leta so nato mirno živeli: mirno sicer ne, a živeli so. Z eno roko so držali motiko, z drugo pa puško, da branijo sebe, svojo številno družino in borno imetje. In to — da so hoteli živeti, je bil zločin , Ljubljanski salonski komunisti so sedli za skrite mize in tarnali: »O izdajalci, o zločinci, o hratomorilci — ki ste pregnali našo dično partizansko »vojsko«. O, gorje vam! — Ites, drzno, da si upa suhokrajinski kmet glasno spregovoriti '“■'“in zahtevati zase — da hoče živeti, živeti! Da si drzne, to ničč! ..... In čez po! lela so spet prišli »gospodje« iz Ljubljane v družbi krepostnih »tovarišic«. Sedaj gospodje niso prerokovali več lepše bodočnosti — njihov evangelij je bil: rop, požig, umor V noči na 15. marca so po neuspehih pri Metliki prihrumele partizanske tolpe, katerim so so pridružili pregnani morilci onkraj Gorjancev, v revno Suho Krajino, da kaznujejo partizanom ljudsko nenaklonjenost. Zadnje povelje partizanskega poveljnika Dragana Črnogorskega je bilo: »V Hočevju je 40 belogardistov, v jurišnem napadu mora postojanka v 10 minutah pasti in vse morale poklati!« Borba se je pričela okrog pol 4 zjutraj, ko so partizani napadli lločevje in vas obkolili. Ljudje so hiteli k domačim fantom in se jim pridružili v borbi, ki je bila posebno spočetka strašno huda. Maloštevilni fantje so so borili kot levi. 2o v začetku boja so imeli prvo smrtno žrtev Mestnika Antona iz Malih Les, smrtnonevarno pa jo bil ranjen Hrovat Lojzo iz Trebnje Gorice. Ves čas borbe, ki jo trajala od štirih zjutraj do šestih zvečer, je bil hudo ranjeni Hrovat Lojzo fantom v najveejo oporo. Ves čas borbe jih je vzpodbujal k vztrajnosti: Fantje, vztrajajte, saj so borite za dom in vero« Ob koncu zmage je izdihnil. Partizani so zasedli cerkveni zvonik in iz njega s strojnicami streljali j>o ljudeh, ki so v smrtni nevarnosti. Pomoč je prišla ob devetih zvečer od dveh strani: iz Vidma in iz Ribnice, med njimi mnogo fantov iz Ambrusa, Vidma in Krču-nov iz udarnega bataljona. Okrog šestih zvečer so se partizani morali zaradi velikih izgub umakniti. Mnogo mrtvih, bogat plen in ujetniki V boju v Hočevju so imeli portizani izredno hude izgube. Fantje so iz utrjene edinice z vso preračunanostjo bruhali nanje ogenj in jih že v začetku borbe mnogo pobili. Po izjavah ujetnikov pri Hočevju je padlo tu nekaj nad 40 partizanov, mnogo pa je bilo tudi ranjenih. Ujeli so tudi tri žive partizane, med njimi političnega partijskega delegata Jenčiča Evstahija, s partizanskim imenom »Steva«, po rodu iz Mengša pri Kamniku, starega 22 let. Prav ta je hotel politi taborišče z bencinom in ga zažgati, pa ga je zgrabila trda kmečka fantovska roka. Jenčič ima prestreljen trebuh in pa zlomljeno roko in nogo. Drugi ujetnik — predal se je sam — je Tomc Franc iz Primostka pri Metliki Mobilizirali so ga partizani 18. februarja 1943. — Tretji ujetnik se piše prav tako Tomc, doma je nekje iz Vinice. Bil je mitraljezki pomočnik, že devet mesecev aktivni partizan in zagrizen partijec, zato so ga tudi takoj na mestu ustrelili. Dva partizana sta živa zgorela v hiši, ki so jo zažgali partizani somi, deset partizanov pa je obležalo mrtvih sredi vasi. V Hočevju so fantje zaplenili partizanom dve težki strojnici, 12 pušk in mnogo streliva, zlasti bomb. Jenčič je v svojih izjavah bil silno zgovoren in ni prav nič ponosen na svojo partizansko »funkcijo«. Prav nečedno je govoril o brigadnem partizanskem poveljniku »Draganu«, politkomisarju »Jožetu«, ki da je baje neki železničar, o Novomešča-nu Duletu in komisarju Živku. Kakor kaže, bo povedal še mnogo zanimivega. Poveljnik drugega »bataljona« je neki Leko, povelinik tretjega bataljona pa Ilija Badovinac iz Rosnlnic. O svetovnem položaju partizani niso poučeni, njihove glave pa so polne laži, s katerimi jili dan za dnem šopajo politkomisarji na sestankih. Neuspel napad na Hinje Partizani so naoadli tudi Hinje, kjer pa so bili krvavo odbiti. Močna vojaška in domača posadka je takoj odbila partizanski napad in pognala partizane v beg, tako da se ni60 skušali več spraviti na to nevarno točko. Dramatičen, a junaški boj korinjskih fantov Partizani skušajo povsod napadati zlasti maloštevilne fantovske posadke in osamljene vasi, večjih in nevarnejših postojank pa se previdno izognejo, ker se jih boje. Tako so tudi tokrat naperili svoj napad na maloštevilno fantovsko posadko na Korinju, ki pa jih je presneto presenetila z junaškim in sila vztrajnim odporom. Partizani so tudi to vasico obkolili in koj v začetku preprečili vsako zvezo. Boj se je pričel 16, marca ob 4. zjutraj. Junaškim fantom je poveljeval Perko Pavle iz Ambrusa Maloštevilni fantje so vztrajali v ogorčenem boju do 17. marca zjutraj, ko je bila pomoč nujna, za vsako ceno, kajti fantom je že primanjkovalo streliva, partizani pa so jih stalno pozivali k vdaji. Ob 7 zjutraj je bil zato poveljnik posadke prisiljen, da je zaupal življenjsko važno nalogo trem svojim junaškim fantom, ki 60 se prebili skozi vse partizanske straže in zasede in prišli v Dobrčpolje. Med tem časom so se korinjski fantje junaško borili in vzdržali do prihoda pomoči. — Imeli so le enega lažjega ranjenca. Okrog Ambrusa je padlo okoli 100 partizanov ,v Najhujše ure v preteklem tednu pa je v Suhi Krajini doživela že itak revne ambruška fara. Am-bruško posadko so imeli partizani že dolgo časa v načrtu, da jo bodo uničili. Partizani so po svojih zaupnikih zvedeli, da je v utrjeni šoli le polovica fantov; druga skupina je šla na obhod, zato so najprej napadli fantovsko postojanko. Hud ogenj iz utrjene šole je kar kosil napadajoče partizane, ki 6o se v krvi valjali pred šolo in grozno kriče i in divjali, ker so videli, da ne bodo uspeli in so jih fantje ponovno odbili, so s silo zbrali na vasi vse otroke, žene in starčke ter jih silili, naj gredo pregovorit fante, da bi se vdali. Strojnice in puške pa so neprenehoma regliale smrtno pesem in junaškim fantom so se med bojem pridružili tudi neoboroženi domačini in pomagali v boju. To je partizane silno raztogotilo. V jezi so se maščevali nad vaščani — otroki, ženskami in starčki, jih pretepali in ustrelili po ambruških domačijah kar v hišah Muhiča Jožeta, Mišmaš Ivanko, na postelji pa ubili 85 letnega Vidica Antona Zaman so jih kleče rotili vaščani, naj bodo vendar vsaj malo človeški, toda partizanski poveljnik ni hotel slišati ničesar, streli so padali, z njimi pa tudi dobri ambruški vaščani. Ubiti so hoteli tudi staro Tckavčevo mater, pa je starko pred smrtjo zadela kap. S požigi hočejo strahovati Suno krajino Sami neuspehi v boju in ljudski odpor so partizansko politkomisarje strašno raztogotili. Kot psi so renčali nad partizani in jih s strojnicami podili v boj. Toda vse jo bilo zaman. Zato jo bilo izdano povelje: ropaj, požigaj, ubijaj! In partizan je tega navajen, zato je ta povelja rad izpolnil. Partizanski ognji so zagoreli in objeli kar več vasi. Partizani 60 iz sovraštva do delovnega ljudstva, ki se pač ni moglo strinjati s partizansko »osvobodilno akcijo«, požgali Mali Korinj, Kal, polovico Ambrusa, Brezovi dol in Vieejc, nesreča pa je prav zaradi partizanskih akcij zadela tudi lepo vas Višnje, kjer je zgorelo vsem 47 gospodarjem popolnoma vse. Po zad- njih poročilih jo /gorela tudi Primča vas in Bagerc. V Višnjah so bili ubiti Papež Franc, hčerka Marija In mati Jera. Partizani 60 zažgali so tudi krasno šolo na Zvirčah tako da so tudi tu izvršili po Kocbekovem naročilu svoje kulturno delo. _ k .... V onemogli jezi in v strahu so partizani pustili pred samo ambruško šolo enajst mrtvecev, nekaj pa so jih na begu tudi izgubili, ker jih niso mogli več dovolj naglo umakniti. Večje število partizanov je bilo ujetih, nekaj sc jih je že predalo in so jih peljali v posamezne posadke, od teh sedeiu v Videm. Pri tej akciji sta sodelovala tudi domačina Damjanov iz Višenj in Vidic Jože iz Zagradca. Kaj pripovedujejo ujetniki ? Pripovedovanje ujetnikov je grozno. Saj človek skoraj verjeti ne bi mogel, kaj vse zmore strahovlada posameznih partijcev. Tako je pripovedoval Draguš Anton, rojen 1. Vi. 1920 iz Fučkovcev pri Črnomlju, kako so partizani nasilno mobilizirali iz tamkajšnje okolice 72 ljudi in mnoge kar zvezane vodili na določena mesta, kjer so morali garati in delati, dokler se ni60 hočeš ali nočeš živeti, odločili za puško. Njega so zvezanega peljali najprej na ‘»ulior, od tod čez Krko pri Beli cerkvi, dalje v Smarjeto pri Lesah, ponovno čez Krko in šele v Primci vasi se je pridružil Tomšičevi brigadi. Teror nad prisilnimi mobiliziranci je strašen. Pred meseci, to vedo predobro tisti Ljubljančani, ki so doživeli sami partizansko pravico na prisilnem delu na Kočevskem, so partizani pošiljali mobilizirance na delo ali oborožene v boj. sedaj jih neoborožene pehajo pred seboj v najnevarnejših položajih, da padajo kot snopje. Tako ravnajo partizani z našim ljudstvom, zato se ne čudimo novim partizanskim navodilom, ki pravijo, la je treba likvidirati vse, ki niso partijci. Vse slovensko ljudstvo naj bi padlo, samo da bi partijci ostali prt življenjul Dozdaj ugotovljene izgube partizanov: 690 mrtvih Med zmagovitim nastopom tega tedna so ■ italijanske oborožene sile v spopadu s partizan-i skimi oddelki, znašajočimi več kakor 3000 mož, le ta- T torei dosti močnejšimi od naših sil, zadale par- Slovo od pokojnega kaplana Toneta Hočevarja V Ljubljani, 22. marca. V soboto so pokopali v Groeuplju ob veliki udeležbi ljudstva najdeno truplo kaplana Toneta Hočevarja. Pri slovesni sveti maši zadušnioi, po kateri jo govoril o pokojniku kanonik dr. Kraljič, 60 je zbralo ogromno ljudstva, še več pa na pokopališči!. Ob grobu je spregovoril pokojnikov sošolec urednik »Slovenca« Glavač F ranče. Na posebno željo vojaškega poveljstva je bil pri odprtem grobu poudarjen razglas o zagotovilu, da sc ne bo nobenemu partizanu, tudi oboroženemu, ničesar zgodilo če se vda. tizanom kar najhujše izgube. Komunistični uporniki so na bojišču pustili 690 mrtvih, kolikor jo do sedaj ugotovljeno. Dva sta bila ujeta, 19 upornikov pa se je javilo oblastem. Natančnejša poročila o poteku tc vejike bitke bomo priobčili med tednom. Ljudstvo pa jih je že izpljunilo iz svojega narodnega občestva Suha krajina danes joka na pogoriščih. Toda njeni borci — razen štirih padlih in 12 laže ranjenih — so ostali na mestu. In zemlja, tisočkiat teptana m uničena in komaj enkrat blagoslovljena, je izgubila svoj kras: prijazno hišice in šolo. lepe vasi. To 60 tisti lepi dnevi, ki so jih »prerokovali« iant dobremu ljudstvu partizani in ljubljanski salonski komunisti. Ljudstvo jih je že davno poznaio in jih izpljunilo iz svojega narodnega občestva. Suha krajina danes joče. Hrovat Lojze pa nam kliče, kakor je svojim tovarišem v najhujšem boju: »Fantje, vztrajajte saj ee borile za dom, domačo grudo in vero!« Koriniski fantje so to storili, tako bodo storili tud' vsi slovenski fantje, dokler ne bo izginil z naše zemlje zadnji partijec. Zadnja poročila o velikih partizanskih izgubah Ljubljana, 22. marca. Akcija proti obkoljenim partizanom v Suhi krajini se nadaljuje. Večje vojaške sile in čete vaških straž so ujele precej partizanov, pobilo pa ogromno število. Partizanski poraz pri loškem čelu V Ljubljani, 22. marca. Se groznejšo neuspehe kakor v Suhi krajini so partizani doživeli v polhograjski akciji. Tokrat jo šlo zares, kajti vojaške sile s sodelovanjem posadk z Vrhnike, Rovt, Loga in Dobrove so 6tisnile partizane pri Toškem čelu, kjer ee jim je jioarečilo skleniti obroč in pobiti v boju 81 partizanov, 32 f»a je bilo ujetih, med njimi več prisilno mobiliziranih. Ubita sta bila dva bataljonska jx»litkomisarja in en bataljonski poveljnik. Partizani' so streljali z dum-dum kroglami, vendar niso imeli sreče. Povsod bo naleteli na naj-liujši ogenj in ee morali umikati. Pri Toškem čelu so bili prisiljeni k boju, toda vse je kazalo, da partizansko moštvo ni navdušeno za pravo borbo. Ujetniki izpovedujejo, da vlada med partizani v dolomitskem odredu velika nezadovoljnost^in da so jih politkomisarji in poveljniki le z grožnjami ter e strojnicami za hrbti prisilili, da eo šli v napad, ki pa se je klavrno končal Partizani so morali povsod bežati in so doživeli tudi v tem odseku v pietck'em tednu naj-bridkejše dni v vsej svoji akciji. Od straže sta mrtva le dva, nekaj pa lažo ranjenih. Partizanske skupine so imele mnogo ranjenih, še več pa mrtvih V Vrhovcih so fantje našli v večjem zaboju štiri mrtve partizane, ki so jib boleli partizani pokopati, v Kozarjih pa eo obležali tudi štirje, med njimi Novak Marjan, brat slovitega morilca Frica (Jožeta) Novaka z Viča pri Ljubljani. Toško čelo je bilo kar posuto e partizanskimi mrtveci. Korinj. Zvirče, Hinje, požgane, a np premagano vasi uboge Suhe krajine, neuspehi pri Toškem čelu in ujeti ter pobiti partizanski veljaki — to vse so znamenja, da je tudi zhdnjim ostankom partizanstva ljudska pravica za petami. , Trupla bizoviških in dobranjskih žrtev ter podžupana Pogačnika najdena i/ yr i i’ifriwrrrTnrnrigfcfc lino starnuto n on 6 u n a m a I a 11 i a. pub essere pero il primo sintomo di un raffrad* dore. Oueslo t il vero momento per CAspirina, eviterete cosi una malattia da raffreddamento con tutte le sue spiace-voli cooseguenze. V%SPIBIN\ 1 /tr 'rfUu A* m •*? • S* C Kihanje sicer ni bolezen, lahko pa je prvi simptom prehlada, tedaj vzemite Aspirin in tako se boste izoonili prehladu z vsemi neprijetnimi posledicami. m tir »uivjia Aspirin 1 :/ tuf/ Kisi. Marsikdo ec še spominja ostudnega zločina, ki so ga storili partizanski »osvoboditelji slovenskega naroda« v avgustu lani nad ugledno družino Srečka Pogačnika, podžupana v D. M. v Polju. Najprej so ugrabili njegovo ženo Marijo v Podlipoglavu, kamor je šla v mlin po moko. Mi slito si trpljenje uboge matere, ko jo je partizanska patrola potegnila z voza, na katerem je ostal ves prestrašen nicn sinček Vilko. Voz so pognali naprej, njo pa odvedli v hrib, kjer je bila usmrčena. Glavna zasluga pri tem delu gre domačinu Troštu Radotu, lahkoživemu študentu s partizanskim imenom Murko. Nekaj dni nato. 8. avgusta, pa jo močna partizanska tolpa obkolila Pogačnikovo hišo v Zg. Kašlju in odvedla s seboj podžupana z niegovim sinkom Brankom. V tako imenovanem »šolskem logorju«, ki je bil v hribovju med Pancami in Seli, so Srečka Pogačnika obsodili na 6inrt. Zasliševal in obsodil ga jo dipl. jurist Simčič, svak okrajnega zdravnika dr. Jenka Andreja. Obsodba je bila izvršena takoj. Branko se jo moral posloviti od dragega očka. Čez nekaj časa je slišal strel.^ ki je očetu končal življenje. Tedaj pa so je pričela ofenziva in ubogega Branka so partizani odvlekli s seboj na Dolenjsko, kjer so ga ranjenega našli italijanski vojaki, ko je ležal med kopico mrtvih partizanov. Privezan jo bil z vrvjo na komandantovo trupto. yj Vaška straža v D. M. v Polju je sklenila za vsako ceno najti zemeljske ostanke nesrečnega podžupana. Po mnogih zaslišanjih ujetih partizanov in predhodnih preiskavah je v soboto 20. t-m. krenila močna četa borcev na ozemlje nekdanje partizanske republike. Pridružili so se ji •0 odredi iz Bizovika. Dobrunj in od Sv. Urha. 1° dveh urah in pol jih jo pot privedla na 1an^> kjer so počakali še patrolo, ki jo pregledala teren od Police do Panc. Ko so dospeli na Gene, kakor se imenu je io strma pobočja ,jo vso op« la nekaka tesnoba. Zdelo se je, kakor da bi hodili po ogromnem pokopališču In res, zdaj sc jo ta, zdaj o»i spotaknil ob gomilo. Tu in tam so je širil neznosen smrad razpadajočih trupel, ki jih je zverjad odkopala. Tu moli iz zemlje že vsa oglodana Človeška roka, tam se spet v listju belijo kosti noge... Vse skupaj en sam nepregleden grob nedolžnih žrtev »narodnoobrambnega dela« OF. — Spuščali so sc po zelo strmem pobočju, med gostim grmičjem in dve pedi visokim listjem, vedno v nevarnosti, da zadene kdo na nastavljeno mino. Srečno so prišli na dno velike grape, kjer so domnevali, da leži Pogačnikovo truplo. In glej, po kratkem iskanju zagleda nekdo belo koščeno roko, ki jo štrlela iz zemlje. Pričeli so 6krbno odkopavali in kmalu se jim je pokazal vos okostnjak. Lohanja in Čeljusti z zobovjem so takoj potrdile domnevo, da je* to rajni Srečko. Našli so tudi njegove lase. Kraj, kjgr je ležal, se je točno ujemal z izjx>vcdio partizanov. Kako žalosten grob je bil to! I ežal je z nogami navzgor, glavo je imel skoraj ob gorski slezi, vse truplo pa je pokrivala komaj za ned debeta plast prsti Seveda je bil okostnjak že več ali manj obglodan. Nokaj korakov od groba raste veliko drevo, in prva veja, ki odganja v višini človeka, je še vsa odrgnjena od vrvi^ na kateri je visela nesrečra žrtev, ko so jo mučili. Nekaj korakov nazaj v hrib so naleteli na drug grob nekega partizana iz Bizovika. Tudi tega so na željo sorodnikov odkopali in ga prinesli domov. Posadke vaške siraže iz D M. v Polju in iz Bizovika ter Dobrunj so takrat našle tudi trupla umorjenih komunističnih žrtev: podžupana Srečka Pogačnika in bizoviških in dobrunjskih žrtev: učiteljiščnika Pavčiča Ivana, treh Jakošev in Cankarja Milka. Pogačnikovo truplo in truplo partizana An-žiča iz Bizovika so našli na tako imenovanem Cerju, 6redi gozda med Pancami in Javorom, ostala pa v bližini Police. Truplo nesrečnega podžupana 8reffka Pogačnika leži sedaj v kapeli na pokopališču pri I). M. v Polju, kjer ga bodo jutri ob pol 5 r>0|X)ldne pokopali. Ostale žrtve so prepeljali v Bizovik, kjer jih bodo pokopali na praznik Marijinega Oznanjenja v Bizoviku in v Dobrunjah. Okrasite svoje domove z zastavami! Za jutrišnjo XXIV. obletnico ustanovitve borbenih fašijov bodo poslopja javnih uradov okrašena z zastavami ter opozarjamo, naj tudi zasebniki na svojih domovih razobesijo zastave Nov čas zatemnitve Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino ie odredil, da sc od nedelje 21. marca naprej pa do nove odredbo začno zatemnitev ob 19.30 in trnja do 5.30 zjutraj. Vso ostulo odredbo pa ostanejo nespremenjeno. Večer Šantlovih skladb priredi Glasbena Matica ljubljanska ob umetnikovi 60-lctnici v petek, dne 26. t. m. ob pol 7 zvečer v veliki filharmonični dvorani. Saša Šantel je bil rojen 15. marca 1883 v Goriziji. Veselje do glasbe je dobil doma, kjer »o gojili z največjo vnemo domače koncerte. Ig«3' J® violino in prvi pogk v harmoniji mu je dal Danilo Fajgelj. Glasbeni pouk je nadaljeval Šantel tudi za časa svojih univerzitetnih študij na Dunaju. Ves ta čas se je udejstvoval v komponiranju in tudi pozneje na V6eh svojih službenih mestih tako v Capo dTstrii, Pisinu, Sušaku in v Ljubljani, kjer biva stalno od leta 1920 dalje. Šantel spada v skladateljski krog Novih Akordov, prisluhnil ic naši narodni pesmi, glasbe se ie učil tudi pri Čehih in Rusih. Poje iz srčne potrebe in njegove dela so zrcalo ljubeznive, k romantiki se nagibajoče duše Da dobimo vsaj delen pogled v umetnikovo ustvarjanje so na sporedu petkovega koncerta dela ea violino in klavir, violo in klavir, komorni tr;o. klavir, samospevi in trighsni ženski zbori. Na koncert opozarjamo in vabimo vse priiatelie in častilce visoko spoštovanega slovenskega umetnika. Predprodaja vstopnic v Knjigarni Glasbene Matice. Ljubljana 47. Ko je Drvarka Marija bila prav v zadnjem tre-ulku rešila ubogega siroinačka pred zlodejevim objemom, se je prestx*aseni sinček stisnil k njej, ji ovil drobni ročici okrog vratu in jo klical: »Mati, Drvarka Marija!« Ona ga je pobožala in tolažila: »Nič se ne boj! Zdaj si mpj in pri meni tudi ostaneš!« To pa je strašno razkurilo zlodeja, da je zijal in zdaj grozil graščaku, ki se je tresel pred njim kot trepetlika v burji: »Zakaj si tudi to ženo poklical? — Hotel si me ogoljufati? Toda mene ne boš! Če si me takrat poklical samega k nočnemu ognju, ko si bil še ubog pastir, bi bil prav tako lahko storil tudi sedaj! — Seveda, ubogega hudiča je lahko prevariti, si si mislil, a si se zmotil! Prekleto zmotil, zakaj jaz se bom držal najine pogodbe: jaz sem ti dal denar, ti pa mi boš dal dušo. S svojo srčno krvjo si pogodbo podpisal!« 48. Pri teh zlodejevih besedah je graščakinja sprva odrevenela in onemela, nato pa skočila pred svojega moža, ki se je zvijal kot črv v cestnem prahu. »Zdaj šele vem, kdo je kriv najine nesreče! Ti, ti si tisti, ki si zagrešil najstrašnejši greh; z zlodejem si se pogodil za dušo, da ti je dal denarja. O, zdaj razumem, zakaj naju je pravični Bog tako strašno kaznoval; sprva, da nisva imela otroka, nato pa z ubogim siromačkom! On je nedolžen bil kaznovan za tvoj, očetov greh, ker si samemu hudiču prodal dušo!« Zdaj je pristavil še prevarani zlodej: »Da, produl mi je tedaj dušo kogar koli iz svoje bodoče družine! Če zdaj ne dobim otrokove duše, pa pridem po njegovo. Jaz se bom točno držal najine pogodbe!« Divje je udaril s petami ob tla. da se je stresel ves hočki grad, nato pa planil kot črn oblak skozi vrata. Namizni taniš za prvenstva Kodeljevega in Most Zmagovalci: moštva: Hermes I.; junlorji: Potočnik (K); v dvoje: Bra-deško-Gabrovšek; seniorji: Bogataj — Bradeško šele na 3. mestu V četrtek popoldne se je pričel v dvorani Mladike na Kodeljevem IV. table-tcniški turnir za prvenstvo Most in Kodeljevega, katerega se je udežilo okoli sto igralcev. Zastopani so bili klubi s svojimi najboljšimi igralci in igralkami ter nekaj neorganiziranih. Turnir se je pričel z moštvi, katerih je bilo na startu t7, kar se dosedaj v Ljubljani •še ni dogodilo. Presenečenji sta: poraz Mladike 1 od Korotana 11 in Korotana I od Mladike II. tako da so se med prve štiri plasirali Hermes 1. Mladika II, Korotan I in II. V finalni borbi med Hermesom I in Mladiko II je Hermes zmagal s 3:1 nad svojim nasprotnikom Bradeško je že prvi dan turnirja izgubil svoj prvo igro z žilavim Tršinarjem ter tako nesrečno nastopil pot v nuduljnji turnir. 1. Hermes I (Bogataj-Požc-nel), 2. Mladika II (Recek-Tršinar), 3. Korotan II (Gabrovšok-Dulur), 4. Korotan I (Bradeško-Strojnik A.). juniorjev jo nastopilo 32, od katerih so se plasirali v prvo osmino Strojnik št., Šircelj, Košak, Klun. Potočnik. Bajt, Ivanc, Mlakar, vsi Korotan in Mladika. V cjuart finale so se na plasirali po precej živahnih igrah: Strojnik Št., Košak, Potočnik in Mlakar, vsi 2:0 nad svojimi nasprotniki. V kvurt finalu, v katerem so igrali vsak z vsakim, so imeli Strojnik Št., Potočnik in Mlakar enako število točk ter so si razdelili mesta takole: 1. Potočnik (K.), 2. Mlakar (MI.), 3. Strojnik Št. (K.), 4. Košak (Ml.). V doubln je nastopilo 17 parov, od katerih so se plasirali v finale že znani Brndoško-Ca-brovšek nad bratoma Strojnikoma A.-IL, ter Me- den-Mlakar z zmugo nad Reckom in Tršinarjem 2:0. V finalni igri sta zmagala starejša in ruti-niranejša igralca Bradeško-Gabrovššek z 2:0. Rezultati: 1 Bradeško-Gabrovšek, 2. Meden-Mla-kar, 3. Strojnik A.-Strojnik R., 4- Recek-Tršinar. , V nedeljo popoldne je odigrala še skupina mešanih dvojic. Izmed petih parov sta igrala v finalu Bedenk-Poženel in Fugina-Su-bert. Zmagal sta Bedenkova in Poženel. Seniorjenv je nastopilo 42. Najzanimivejša skupina vsega turnir ja so vedno seniorji, ki privabijo tudi največ igralcev. V osmino so se pla sirali: Bradeško nad Reckom 2:0, Strojnik Aleš M.-Moran 2:0, Gubrovšek-Košak 2:0, Strojnik R.-Modved 2:0. V kvart finalu so igrali Bradeško, Bogataj, Potočnik in Strdjttik R. Kvart finale je dal sledeče rezultate: Bradeško-Potoč-nik 2:0, (21:8, 21:9), Strojnik R.-Bogataj 0:2 (12:21, 17:21), Strojnik R.-Bradeško 2:0 (21:16, 21:11) in Strojnik R.-Potočnik 2:0 (21:13, 21:13), Bogataj-Bradeško 2:0 (21:18, 21:11). Izgleda, da je Bradeško dosegel v zadnjih turnirjih svoj višek in je v svoji odpornosti mnogo upadel. Končni rezultat je bil naslednji- 1. Bogataj, 2. Strojnik R., 3. Bradeško, 4. Potočnik. Prvi štirje iz skupine seniorjev in juniorjev ter prva dva iz skupine moštev in dvojic so prejeli krasne diplome in lepa praktična darila. Organizacija je bila na višku, tako da je bil turnir že v nedeljo v zgodnjih popoldanskih urah končan. Le še ena sama tačka loči Torino od Livorna Državno nogometno prvenstvo gre h koncu in borbe za prvo mesto v tabeli ter za obstoj v razredu najboljših so od nedelje do nedeljo bolj napete. Livorno, ki je dolga kola vodil s tolikšnim naskokom proti koncu pojenjuje s svojo udarnostjo. Že preteklo nedeljo se je slabo od rezal in je komaj dosegel neodločen rezultat proti Triestini na domačem igrišču. Včeraj pa je čisto odpovedal v boju s torinskim Juventusom, ki ga je gladko odpravil s tremi goli razlike. Z včerajšnjim porazom se mu jo zamajalo prvo mesto in še slaba točka ga loči od Torina, ki je včerai v Triestu odpravil domačo enajstorico. Kot kaže, bo borba za naslov državnega prvaka le med Livornom in Torinom, pa morda bo tudi Ambrosiana še katero rekla. Včerajšnji rezultati: Trieste — Torino : Trie-stina 3:2, Venezia — Venezia : Liguria 1:0, Milano — Atalanta : Milano 1:0, Vicenza — Vicen-za : Lazio 1:1, 1'irenze — Bologna : Fiorentina 1:0, Roma — Roma : Bari 1:0, Genova — Genova : Ambrosiana 1:0, Torino — Juvenlus : Livorno 4:0. — Vrstni red po lučkah: Livorno 33, Torino 34, Ambrosiana 32. Juventus 31, Genova 30, Bologna 28, Milano 27, Atalanta, Fiorentina 25, Lažjo 24. Roma 22, Bari 19, Liguria, Triesliua 18, »icenza 17, Venezia 15. • Na TTermesu so Vičani dopoldne igrali z dvema moštvoma. Rezerva je zmagala nad Ilermežan sko g 6:0, vičanski juniorji pa so odpravili mlade Bičkarje s 5:11 Rolnhr Ponedeljek, 22. sušea: Lqa, vdova; Katarina Genovska, vdova; Katarina Švedska, vdova. Torek, 23. sušca: Jožef Oriol, spoznavalcc; Pelagija, mučenica; Oton, škof. Kongregacija za gospe pri sv. Jožefu naznanja, da je v Gospodu zaspala njena članica gospa Alojzija Šegula. Njenega pogreba, ki bo uaDes, v ponedeljek popoldne ob pol 3. uri iz kapelice sv. Frančiška na Zalah, se udeležijo članice s praporom. Sv. maša zadušnica se bo oznanilu pri prihodnjem shodu v torek. Ljubljansko gledališče Dranm: Ponedeljek, 22. marca ob 15: »Mali lord«. Zaključena predstava za G1LL. Torek, 23. marca zaprto. Opera: Ponedeljek, 22. marca zaprto. Torek, 23. marca ob 17: »Traviata«. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve. Cene od 35 lir navzdol. Premiera komedijo Roberta Bracca: »Prava ljubezen«, v kateri igrata glavni vlogi Vida Juvanova in Slavko Jan, bo prihodnji teden. Vse-binn je ljubezenska zgodba iz sodobnega Časa. Dejanje se godi v dveh različnih hotelih in v spalnici mladega para. Zelo zabavno dejanje in tekoči dialogi odlikujejo to lahkotno in prav prikupno delo. Režiser: j. Kovič. Alojzija šegulova roj. Rižnarjeva Ljubljana, 21. marca. Božja poslanka je iztrgala iz vrst naših najboljših mater njihovo vzornico in vzgledno krščansko ženo — t>2 letno Alojzijo Šegulovo, roj. Rižnnrjevo. Pokojna, ki je po rodu iz Slo-, venskih goric, je bila žena pokojnega poštnega uradnika Jukoba Šegule, ki je umrl že leta 1926 na posledicah operacije. Po hudih udarcih, ki so jo zadeli s smrtjo njenega moža, se je dobra mati oklenila z vso gorečo materino ljubeznijo svojih pridnih otrok in jih lepo vzgojila ter spravila h kruhu. Njen prvi sin g. Konrad je strojniški stavec v Ljudski tiskarni, drugi sin g. Jakob je železniški uradnik, sin Alojzij pa profesor na itršulinski gimnaziji v Ljubljani. Pokojnica je bila zadnja leta liudo bolna in dalj čusa skoro priklenjena na bolniško posteljo. Vso trpljenje pa je tako Bogu vdano in tiho prenašala, da je, kot so rekli mnogi obiskovalci in častite sestre, svetniško trpela. Alojzija Šegula jo bila dolgoletna članica Kongregaoib- za gospe pri sv. Jožefu. Njeno karitativno delo je bilo tiho, kakor je bila tiha in skrita njena globoka molitev doma in v cerkvi, kamor je zahajala s takim veseljem do zadnjega, dokler je le mogla. Zomske ostanke rajnko Segulove mamice bodo zagrebli danes ob pol 3. ure popoldne pri Sv. Križu. Sveta maša zadušnica bo v torek ob 7. zjutraj v cerkvi sv. Jožefa. Vsem svojcem izrekamo ob izgubi njihovo drage mamice naše iskreno sožalje, v tolažbo jia naj bo vsem, da bo pokojna mamica še bolj molila za vse svoje in rosila iz nebes blagoslov in ljubezen, s katero je bila pri vseh svojih kot oni z njo do zadnjega diha! Tekme v B razredu Tudi v B razredu so bilo na sporedu vso tekme. Po včerajšnjih tekmah se je Modena, ki je bila tudi sicer vedno med prvimi, postavila na Čelo prvenstvene tablice. Dozdaj vodeča Spe-zia jo tekmo s Fanfullo izgubila, slabo pa se je odrezala tudi Pisa, ki je igrala z Napolijem le neodločeno. — Rezultati: Napoli r Pisa 1:1 Pro Patria : Pescara 0:0, Novara : Savona 4:0, Ales-sandna : Cremonese 1:1, Modena : Udinese 3:0, Brescia : Siena 2:0, Palermo : Anconitana, od-povedana, Fanfulla : Spezia 1:0, Mater : Padova 2:1. Red po točkah: Modena 83, Spezia, Pisa 32, Napoli, Pro Patria. Brescia 31, Fanfulla 27, Padova, Cremonese 26, Anconitana 24, Novara 23, Pescara 21, Udinese 19, Mater, Alessandria 18, Siena, Savona 17, Palermo 16, Več tekem je šo v zaostanku. Tob. tovarna : Mladika 9:2 (4:0) Včeraj sta se na zelenem polju, za trening, pomerili moštvi Tobačne tovarne in Mladike, torej kandidata za vstop v prvi razred. Po koristnejši igri je zmagala Tobačna tovarna, ki je imela udarnejše moštvo, ki jo vedelo kaj naj z žogo počne. Mladika tokrat ni zadovoljila, ker se ie preveč igračkala. Rezultat pa je previsoko izražen, saj so morali Mladikarji igrati vos prvi polčas proti hudemu vetru, vendar pa zmage Tobačne tovarne ne smemo oporekati. 2eleli bi le,, da igrajo nekateri igralci bolj športno, kot so včeraj, saj ne gre sekati po nogah, posebno šo tedaj ne, če je moštvo v taki premoči, kot jo bilo to včeraj. Športnik naj bo vitez! Sodil je Dolinar. Edgar Wallace: 47 1 Žabar * • 1 ,r.n.;c »Toda, na kak način pa je potem prišla notri?« ga je vprašal policijski predsednik. Elk je zmajal z glavo. »Tega ne vem. Edini človek, ki ima razen mene še ključ do te omare, je moj predpostavljeni policijski svetnik, gospod polkovnik Mc Clintok. ki je prav zidnj na dopustu. Sreča v nesreči pa je, da sem Balderja poslal P° nož. On je revež, oče sedmih otrok!« »S kakšnim eksplozivom pa je bila napolnjeno ta bombu?« ga je vpraša1! predsednik policije. »Z dinamitom,« je takoj odgovoril Elk. »Kajti eksplozija je delovala pro-ti tiom.c Pokazal je na luknjo v tleh. »Nitroglicerin ni, ker ta povzroča, eksplozijo navzgor in na vse strani. Ne, nobenega dvoma ni, da bi to ne bil dinamit.« 1 Pri preiskavi urada je našel potem 5e majhen zavitek tenke žice in pozneje tudi počrnelo kazalo cenene budilke. »Torej je bila bomba pripravljena tako, da sc sproži ob dotiku in ob določenem časul« je mrmral. Iskal je nekaj svojih stvari, ki jih je skušal znositi v Balderjevo pisarno. Bilo je le malo upanja, da bi_ mogel biti ta zločin javnosti prikrit. Eksplozija je razbila okenska stekla in okrušila del ometa. Seveda sc je zbrala nasproti zgradbe velika množica radovednih zijal. Ko je Elk zapuščal policijsko ravnateljstvo, so časopisni prodajalci že prodajali posebno izdajo dnevnikov, ki so že na drobno opisovali dogodek. 1 Njegov prvi korak je veljal naredniku Fayreju, ki so ga prepeljali v bolnišnico. Zdravniki so mu dali ugodna poročila o njegovem zdravstvenem stanju. Zdravniki so upali, da bodo z malo sreče rešili ubogemu naredniku ne le življenje, ampak ga bodo obvarovali tudi pred kakimi trajnimi poškodbami oziroma pohabljenostjo. »Morda l>o izgubil enega, dva prsta, toda drugače_ najbrž ne bo hujših posledic,« je dejal šef-kirurg. »Pravo srečo je imel, da ga ni eksplozija raztrgala na drobne kosce.« »Tega pa jaz ne morem razumeti, kako da tudi mene ni razneslo na kose,« je dejal mirno Elk. Zdravnik je prikimal. »Ti izredno močni eksplozivi imajo svoje posebnosti. Lahko je razumeti, da je eksplozivna «ila vrgla jeklena vrata iz tečajev; ni pa niti mnogo poškodovala tega kosa papirja, ki jo bil tudi v eksplozivnem območju.« Izvlekel je košček papirja iz žepa. Vogali pa,p:rja so bil' i>črne!i od dima in deloma tudi od ognja malo požgani. »Vidite, ta papir sem našel v njegovi obleki.« je rekel zdravnik. Elk je pogladil papir ter bral: »Z mnogimi pozdrav: — številka 7.« Skrbno je zravnal papir in ga zložil. »Ta listek bi si rod obdržal.« je rekel in ga nežno vtaknil v etui za na naočnike. »Ali verjamete v slutnje?« »Do neke meje,« mu je smeje odgovoril zdravnik. Elk je prikimal. »Mene se polašča slutnja, da bom kmalu doživel veselo presenečenje!« 23. Balderjevo napredovanje. Teden dni je minil in eksplozija v policijskem poslopju je postala že prava pravljica. Ranjeni narednik je že precej okreval. O Žabarjih pa ni bilo nobenih posebnih novosti. Elkov fatalizem je razočaral njegove kolege. Šesti dan po eksploziji ie policijsko ravnateljstvo spet odredilo iskanje torb ter je želo uspeh. V vsaki postaji je bila spet jiopolnoma nova torba z isto vsebino, kot so jih imele torbe pred napadom na Elka. Torbe je najprej šef-inspekfor za eksplozive varno pregledal ter jih odpiral, še prej pa se seveda primerno zavaroval. Toda v nobeni ni bilo ničesar, kar bi bilo življenju nevarno, razen samo- kresa Tudi potni list je bil priložen, ki se jo pu tokrat glasil na »Clarence Fielding-a«.« »Tile Žabarji so pa res strokovnjaki v svojem poklicu!« je dejal Elk z občudovanjem, ko je pregledoval svoj plen. »Ali boste te torbe zopet shranili v vašem uradu?« ga je vprašal Dick. »Mislim, da ne,« je dejal. Takoj je odredil, da se izpraznijo vse torbe in da se njih vsebina pošlje na preiskovalni oddelek. »Po mojem mnenju,« je ugibal Bal-der, »mora biti med nami nekdo, ki deluje proti nam. Jaz sem o tej stvari že davno začel premišljevati in kot sem govoril s svojo ljubo ženo...« i »Ali ste pritegnili k posvetu morda tudi svoje otroke?« ga je vprašal E'|k nekam neprijazno. »Vedite, da čim inanj boste govorili o teh zaupnih stvareh z domačimi, tem boljše bo to za vaše napredovanje.« Gospod Balder je naredil zelo kisel . obraz. I Gled napredovanja nimam nobenega upanja. Postavili so me na črno Jt-sto in vem, da še dolgo ne bo prišel čas. ko bi se lahko ponašal z višjim činom Odkar ste me zaprli z Hagnom in je bil to neuspeh, mi je V6ako upanje splavalo po vodi. Prav za prav pa ste vsesra tega vi krivi, ker ste me z njim zaprli.« I »Veste, da ste velik nehvaleznci!« mu je rekel Elk. »Kdo pa jo prav za prav številka 7?« je vprašal Balder. »Kakor sem včeraj to stvar premislil in so o njej pogovoril s svojo ženko, sem prišel do zaključka, da mora to biti eden najvažnejših članov žabarske druščine. Če bi imeli tega v rokah, tudi ne bi trajalo dolgo časa, da bi zajeli tudi Žabarja številka L« | Elk je odložil pero, s katerim je ' pravkar pisal 6voje dnevno poročilo. »Vi bi se morali posvetiti politiki,« mu je rekel in mu pokazal s peresnikom vrata. 1 Ko je končal svoje poročilo ter ga še «krbno prebral, mu je javil službeui telefon, da prihaja nekdo k njemu na . obisk. I »Pošljite ga k meni!« je rekel Elk, ko je slišal obiskovalčevo ime. Pozvonil je po Balderja. »To poročilo je treba izročiti gospodu kapetanu Gor-Ionu, ki ga naj »odpiše« je dejal. V istem trenutk>i pa je vstopil skozi vrata Joshua Broad. | »Dobro jutro, gospod inšpektor!« Pa je pozdravil in prijazno pokimal Balderju, čeprav ga še preje ni nikoli srečal. »Le vstopite in usedite se, gospod Broad. Kaj pa je vzrok vašega nenadnega prihoda? — Oprostite mi, da sem tako radoveden. Že dobro, Baldor, lahko greste!« I Broad je ponudil detektivu svojo cigaretnico. | »Prihajam zaradi čudne zadeve,« je rekel, Velik prispevek Poljske za novo Evropo, v kateri bo tudi ta država dobila svoje zasluženo mesto, zakaj Nemčija ji jamči njeno mirno bodočnost Siljko Poiljska doslej dala že cel milijon v Nemčijo. Pred odhodom vlaka, s katerim se je odpeljala zadnja skupina poljskih delavcev in kmetov v Nemčijo, je imel generalni guverner, minister Frank tudi pomemben govor, v katerem je dejal med drugim, da Poljaki s svojim deloiu dajejo dejavni prispevek boju za novo Evropo, v kateri bo Poljska, ko bo nekoč dosežena zmaga osi. dobila svoje mesto, zakaj Nemčija jamči Poljakom njihovo mirno in zadovoljno bodočnost. Varšava, 22. marca. Zelo slovesen je bil od-liod novih skupin delavcev in kmetov iz Var-Aave in okolice, ki so bi'li določeni za delo v Nemčiji. V skladu z izdelanim načrtom, da je r« notranjem bojišču treba vreči vse razpoložljive sile. da bi se na ta način zagotovil odpor vojakov na bojišču vse dotlej, dokler ne bo dosežena končna zmaga, je tudi generalni guverner na Poljskem odredil, da mora tudi ta dežela dati na razpolago čimveč delovnih moči, delavcev iu kmetov, ki jih je s to zadnjo po- HENRIK SIENK1EWICZ ROMAN V SLIKAH Tudi Finci znajo vračali milo za drago Helsinki, 20. marca. s. V povračilo za napad, ki so ga 10. marca izvedli sovjetski vojaški oddelki na neko finsko vas v vzhodni Kareliji, so močni oddelki v zadnjih 24 urah učinkovito napadli srednji odeek ka reli jakega bojišča. Finske čele so prodrle globoko za sovražnikove postojanko ter onesposobile pomembno sovjetsko središče, * razstrelivom pognale v zrak železniško ] ios ta jo z vsemi najraznovrstnejšimi napravami: skladišči, kretnicami in aparati za signaliziranje, štirimi viadukt, poleg tega pa eo razdejali še dvoje velikih poslopij, primernih za skladišče orožja, streliva in razstreliva. Dalje so na dvajsetih točkah pretrgali železniško progo, dofim so bile sovjetske telefonske zveze pretrgane na zelo dolgih progah. Fiiski oddelki so poleg tega zažgali osem skladižč živeža in krme, delavnico za sestavljene avtomatičnega orožja, delavnico za popravljanje avtomobilov, v kateri jo bilo mnogo vozil, pa tudi nekaj skladišč tekočega goriva in nadomestnih delov. V celoti je bilo pri tem napadu razdejanih 34 poslopij, ki so jih bili uporabljali Sovjeti. Istočasno pa so na obeh straneh tega odseka drugi finski vojaški oddelki napadli sovražnikovo prednje straže ter razdejali njihova oporišča in pobili 300 sovjetskih vojakov. Finske izgube so zelo majhne. Ta napad so podpirala tudi letala, ki so poleg tega sestrelila eno letalo vrste »Tomahavk* in pa šest lovskih letal vrste »1/15« ter poškodovala še nadaljna tri sovražna letala. Sodelovala pa so tudi pri uničevanju sovjetskih oporišč ter zadela z več tonami bomb raznega kalibra vse cilje, ki so jih imela nameri napasti, nato pa so se brez lastnih izgub vrnila na svoja oporišča. Na Karelijski ožini so druga finska letala učiikovito napadla dvoje sovjetskih letališč, povzročila tam požare in razdejala poslopja. Poleg tega so bombardirala zaklonišča čet v sovražnikovem zaledju. Na bojišču pri Aunusu jo finsko letalstvo učinkovito bombardiralo neko rusko vas, prpravno za taborenje. Vsa letala so so vrnila v redu na svoja oporišča. Preteklo noč so sovjetska letala letela nad Finskim zalivom in pokrajino zahodno od Helsinki ja, niso pa metala bomb. Zaščita živali nekoč in danes Misel, da bi bile tudi živali dele/ne primerne zaščite, je prastara. Žc v starodavnem Babilonu so imeli posebnega ministra za »živalske zadeve« in je bilo strogo prepovedano živali ka? t., .1: i x:i: l/Ja- • _____i: i korkoli trpinčiti Kdor se je proti tem predpi- ga pri takšnem, človeka nevrednem dejanju zalotili, je okusil hudo som pregreši'!, oziroma so kazen. Sodobna zaščit« živali pa se je rodila ne samo iz kakšnih idealnih nagibov, pač pa tudi iz resnično praktičnih potreb, zakaj marsikateri vrsti živali je grozila, oziroma ji še grozi nevarnost, da povsem izumre in tako človek ne bi imel več nobene koristi od nje. Da skrb za varstvo živali ne bi ostala samo na jeziku, pač pa da bi se človek tudi dejansko lotil tega vprašanja, so bila kmalu ustanovljena poseuna društva za zaščito živali. Ta zasebna pobuda pa je pozneje dobila svojo pomoč tudi pri oblasteh, llazne vlade so začele izdajati ukrepe, s katerimi so skušali preprečiti, da bi 13 ali ona vrsta živali prenaglo izumrla, oziro-mq'*ia bi jo ftlovck, -ki išče le svoje koristi, prehitro ne iztrebil. Med drugim so bili na primer iNdaffli predpisi, da je v določenem letnem času divjačino, ki je bolj redka, prepovedano loviti. Tako so na primer na Aleutih prepovedali lov ■na tjulne, ker so jih ribiči tako hudo -robili, da je bilo res že nevarno, da l>odo te dragocene morske živali spričo človeške brezsrčnosti morale izumreti Drugod so uvedli takšno začasno lovsko »zaporo« spet za druge živali, od katerih ima človek kakšno večjo korist. Slednjič pa s<> ponekod, kakor na primer v Nemčiji, izdelali tudi že posebne zakone za zaščito živali. Mučenje živali je postalo strogo kaznivo. Sicer sov Nemčiji uvedli hude kazni za tiste, ki mučijo živali, že leta 1871, toda to je veljalo za hujše primere, in če se je kdo pri oblasteh posebej pritožil nad tem. Sedanja vojna je tudi na polju zaščite živali načela nova vprašanja. Najprej so vpeljali pro-no velikega prijatelja in zaščitnika živali. Zlasti je bilo to potrebno zato, ker so številne družine, v katerih so zaradi vojaških vpoklicev ostale doma samo ženske, res morale imeti pse čuvaje, niso pa mogli hrane zanjo kupovati na »črnem trgu«, ker bi bila predraga. Hopronski župan se je postavil na stalisče, da lastniki luksuznih psov lahko sami kupijo hranoza te svoje živali, dočim je treba za pse čuvaje, vsaj za tiste, ki so res nujno potrebni, uvesti posebne živilske izkaznice, s katerimi bodo ljudje lahko jk> nradno določenih cenah kupovali hrano za svoje pse. Doslej je Šopron edino madžarsko mesto, kjer imajo živilske izkaznice tudi za pse. General Nedič srbskemu kmetu in meščanu Tudi vsaka ped srbske zemlje mora biti obdelana Belgrad. (CE) Predsednik srbske vlade general Nedič je pred kratkim naslovil na srbsko ljudstvo po radiu poziv, v katerem je spodbujal zlasti kmečko prebivalstvo, naj napne vso svoje sile, da čimbolj poveča poljedelsko proizvodnjo. Vsaka *ped še neobdelane zemlje —* je dejal ministrski predsednik Nedič — mora biti v bodoče obdelana. Pušniki, ki jih doslej niso izkoriščali, je treba spremeniti v polja, ki bodo dajala čimveč pridelka. Pravočasno si je treba preskrbeti semen ter zemljo preorati tako, kakor je prav. Država bo kmetom dula seme, da bodo lahko gojili tudi sončnice in sladkorno peso Povrtnino bodo uvatžali tudi iz Nemčije in Madžarske. V svojih izvajanjih se je minister Nedič obrnil tudi na prebivalstvo po mestih ter mu polagal na srce, naj izkoristi vsak košček doslej še neobdelanega sveta po mestih in naj si uredi po možnosti čira več »vojnih vrtov.« PESNIKOVA SKRIVNOST je najlepše delo slavnega pisatelja A. Fogazzara, ki ga je pisal dve leti. Skoraj vsi podatki v tem deln so avtobiografski, pesmi pa so vzete iz »Knjige o nesmrtni ljubezni«, ki jo je pripravljal, a nikoli objavil. Mnogi kritiki postavljajo to delo nad vsa druga Fogazzarova dela. — Kupujte to lepo delo, ki slovi v svetovni književnosti. V kratkem bo v »Slovenčevi knjižnici« izšla nova bolgarska povest »LJUBEZEN KRALJIČNE SOFIJE« I 1 1 m © 293. Na pesku so se u'i!e kazati temne lise. Vedno več trupel je ležalo po tleh. Nekaj ranjencev je pokleknilo v sredo bojišča ter iztezalo proti besneči množici roke, da bi se jih usmilila... Zmagovalci so dobili v nagrado oljčne vejico 294 Cesar je nato zapovedal oddih. Med oddihom so zažigali dišave, delili ljudem jedi, slaščice in sadje. Ljudstvo se je Neronu prilizovalo z vzklikanjem, da bi dobilo še več. In res so potem začeli sužnji nositi koše daril ter jih metati med gledalce, ki sd so začeli prerivati in pretepati in pobijati, zakaj med darili so bile številke, s katerimi je človek lahko zadel hišo z vrtom, sužnja ali prekrasno obleko« Nastala je taka zmešnjava, da so morali pretorijanci z orožjem delati red. Dvorjani pa so se silno zabavali nad vsem tem. EIAR - Radio Ljubljana Ponedeljek, 22. marca 1913-XXI: 12.20 plošče; 12.30 poročila v slovenščini; 12.45 lahka glasba; 13 napoved časa — poročila v italijanščini; 13.10 poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini; 13.12 koncert radij " orkestra, vodi dirigent Drago M. Sijanec. C za godalni orkester; 13.45 pisana giasba; 14 po ročila v italijanščini; 14.10 Domovina v vojni, himno in pesmi; 14.50 simfonična glasba; 15 poročila v slovenščini; 17 napoved časa —- poročila v italijanščini; 17.15 prenos iz rimskega gledališča »Iiliseo«; 19 »Govorimo italijanskih, poučuje prof. dr. Stanko Leben; 19.30 poročila v slovenščini; 19.45 komorna glasba; 20 napoved časa — poročila v italijanščini; 20.20 komentar dnevnih dogodkov v slovenščini; 20.30 orkester pesmi, vodi dirigent Angelini; 21 zbor skupine Rionale >Luigi Ley; v Firenči; 21.15 predavanje v slovenščini; 21.25 orkester vodi dirigent Gorni Kramar; 21.55 zanimivosti v slovenščini; 22.20 pisana glasba; 22.45 poročila v italijanščini. Gostovanje Zlate Gjungjenfeve. V torek, dno 23. marca bo gostovala Gjungjenčeva, članica bel-grajske opere v partiji Violette, ki spada med njene najbolj dognane odrske ustvaritve. Ta umetnica, ljubljenka ljubljanskega občinstva, ki je več let nudila občinstvu plodove svojo zrele umet nosti in mu dala na ta način nepozabne uro umetniškega užitka, bo gostovala v prihodnjem tednu še v dveh drugih operah, ki jih bomo javili v bodočih dneh. V Traviati bo njen partner Čuden kot Alfred in Janko kot oče. Veljale bodo zvišane cene od 35 lir navzdol. Občinstvo opozarjamo, naj si pravočasno zagotovi vstopnice. ■ «i5?i«ti&l SL - Mesec ali kaj po pogrebu so je žena že drugič sklonila k Boštjanu in mu pošepnila: »Boštjan, zopet bo nekaj.« On je že vedel, kaj. Saj to so besede, ki jih razume vsak mož in vsaka žena in nihče jih ne pove naprej, a vendar ostanejo in bodo ostale, dokler bo človeški rod. — Samo namuzal se jo, jo pobožal in rekel: »Si že pridna, Minka.« Kot otrok se mu je stisnila na prst in ga dolgo gledala. »Lej, zdaj bova imela že dva, če Bog da. Joj, koliko jih bo še lahko, Če bo Bog tako hotel. Kajne, Boštjan?« Prikimal ji je. »Saj jih imaš rad, Boštjan?« »Kako bi jih nel Ne morem ti povedali Zdi se mi, kot da sem sam mlad, sam otrok. Tudi srečen sem. Pa to, Minka,« je važno dejal, »najine krvi bodo, najine, samo najina last so, nikogar drugega. Vse drugo ti lahko gosposka pobere, otrok ti ne more.« Molčala sta. čez čas so je Minka spomnila: »Kaj bi imel raje: punčko ali fantka?« >Hm,« se je popraskal. »Prav za prav punčko. Enkrat fanlek, drugič punčka. Sicer pa, kakor bo Bog dal.« Pobožala ga jo po licu, ki je bilo hrapavo in neobrito. »No, saj obril bi ae lahko,« se je hudovala. »Bom, bom, saj Še ni nedelja. Četrtek, petek, sobota, u, še tri dni«! »Lep moraš biti, ?o ne, ne bo punčka. Saj veš, punčaro so iz- birčne in no pridejo v vsako hišo. Kako pa bo, če jo boš hotel pritisniti na svoja lica! Kar pomislil Zabolelo jo bo in nič več to no bo marala.« Tako so je hudovala, a potlej se je smejala in se nalašč pritisnila k njegovemu licu. »Kaj to nič ne boli ali pa buba, punčka moja? Ali me no boš zdaj prav nič marala? No, povej, sicer te res ne maram več.« | Držal jo je v pasu iu so ji smejal. Ona mu jo poreduo odmajala z glavo. »No, potlej se me pa tudi ona punčka ne bo ustrašila. Kar prinesi jo.« »Ne, fantka bom prinesln. Fantje so boljši, več zaležejo in bolj možati so, punčare preveč jokajo.« »Kakor veš! Zaradi mene še boljše. Pri delu ml bo več odlegel.« »Ej, že gledaš na korist!« ga je cuknila za ušesa. »Kaj bi ne!« »Zdaj bom pa res fantka prinesla. 2e zato, da ti ustrežem.« »Lej jo no, porednico, kako govori ,kot bi ona odločala.« Tako sta večkrat ugibala, dokler ni prijokal na svet fantek. Mlada sta se ga oba razveselila, se nehote spogledala, ker sta se menda hkrati spomnila, kako sta se prerekala: ali fantek ali punčka. Zdaj sta vedela, da se zna tudi Bog pošaliti, ker jima je poslal fanta. »St zadovoljen?« ga je ona vprašala bolj z očmi kot z besedami. »On je pokimal in dvignil Jančka v naročje. »Lej, Janče,« jo dejal smejo, »lej našega sinčka, tvojega bratca.« Janče je krilil z rokami in hotel na vsak način objeti spečega bratca. Ker ga ata ni pustil blizu, je začel kričati. »Tiho, tiho, ti, če ne te bom za ušesa!« ga je miril. Minka jo tiho opazovala oba in videla je, da je Boštjan zado- voljen. »Ali si kaj žalosten, ker ni punčka?« ga je še pobarala. »Ah, daj no, nisem. Tisto takrat sem kar tako dejal. Zgoraj že Ivedo, kako je prav.« Sedel je k njej in jo božal, Janče pa je venomer suval z nogami in silil iz naročja k bratcu. »Vidiš, to je bratec,« mu jo dopovedoval ata. >IIi, hi, hi,« je blebetal mali in skakal po alovlh nogah. »No, čakaj! Daj ga malo za nosek. Takolo napravi, lej, Janče.« Prijel ga je za nos in ga lahno cuknil. Potlej ga je približal novorojenčku. In Janče je razumel vse, kar mu je ata naročil. Poiskal je nos in ga močno cuknil, da so je mali prebudil in pričel i jokati. »Vidiš, zdaj si ga pa preveč. Kako si hudoben! Mamica, daj no, utolaži ga, da ne bo tako jokal! Ti revček, ti!« < I Starejši ja žalostno pogledoval ata, mamo in malega. Oči je imel nemirno in skoraj mu je šlo že na jok. To jo opazil tudi Boštjan. ■ »Kar stran pojdi, Janče, nič več te no maram. Ciganom te bomo prodali, ciganom, da veš. Ti nisi nič več naš, nak, ti že ne, zdaj imamo drugega, ki je bolj priden kot ti. Janče jo bil pred izbruhom v jok. Nakremžil je obraz, da so so mu skoraj oči skrile, se stisnil v atovo roko in zajokal v veliki osamelosti... Saj se tudi otrok čuti užaljenega in osamelega. On vendar ni hotel nič slabega. Samo podobrikati se je hotel malemu, ga malo potipati, če je res živ in prav tak kakor on, in ata mu jo Še pokazal, kako naj ga potegne za nos. Kajpak! Janče je pa že močan in ga je malo preveč pocukal. Mar je potlej on kriv, če se mali dere? Ne, ne, on že ne! 0, kako sta ata in mama krivična 1 >No, no, Janče U sta ga mirila oba. »Saj si naš, seveda si. Le nikar no jokaj!« Boštjan ga je hotel pogledati v objokani obraz. Nak! Tega pa že ne dovoli! Mar misli, da jo Janče tako neumen kot oni poleg matere, 0, Janče jo cel fant! Zato je zajokal znova. Mama je napela drugo struno. »Lej, Janče, tvoj bratec so pa nič več no joka, ti pa šo. Ali to ni nič sram?« To je pomagalo Kot bi zarezal, jo nehal in samo Še ihtel. Ata mu je snažil solze in ga usekoval s svojim robcem. »Saj si naš,« ga je potlej pogladil po belih kodrih. »Kajpak, naš Janče, čigav pa! Nikamor te ne damo. Kaj bi pa mama rekla in jaz?« Za L|o dam« ubaja ®b delavnikih at II - He>r*na earetatn II Ur. n Interni« W lir« — Or«J»lltT*i Kopltarjtra Bilc* 6. HI Bi4str*pt*s « SstfturJm ellcs g, UnMj&na, _ fsleto i0-C| £* £? 65. «= ?»>* c**«*