Tržaške vesti. —t— Slovenšdlna na tržaških držarnih šolah. Zadnje dni so razni listi zaradi nejasuih informacij pisali o tej stvari tako, da bi človek mislil, da imamo Slovenci v Trstu zaznomovati posebne uspehe v tej zadevi, a stvar je čisto taka, kakor sploh vse naše šolske zadeve, namreč bedna. — V Trstu imamo tri državne elementarne šole: 1. deško in dekliško v ulici Fontana, 2. dekližko Ijudsko in meščansko šolo v ulici S. Giorgio in 3. deško Ijudsko in meščansko šolo v ulici Annunziata; vse skupaj imajo do 80 razredov. Po letnem poročilu za 1909/10 je dobra tretjina vseh učencev in ucenk slovenske narodnosti. Ni torej nikaka koncesija, če na teb. šolah uče tudi slovenščino, in res ta predmet uče že od leta 1875. V prejšnjih letih so ta predmet, kijeneobvezen — materin jezik n eo b v e z e n predmet! učitelji poleg razrednega pouka oni učitelji, ki so kot Slovenci bili sposobni za ta pouk. Pred 12 ali 10 leti so celo še v razpisih učnib. mest na teh šolah zahtevali včasib izpit iz slovenščine in v tisti dobi sta bila imenovana dva učitelja (Scblenz in Vrščaj) z obveznostjo, učiti po potrebi slovenščino. Ko je pa nemški naval na Trst postal močnejši, so nenaški vladni pedagogi prišli do prepričanja. da trpi nemški značaj teh šol, ako delujejo na njih Slovenci kot razredni učitejji, ia ko je bil Kočevec Schlenz imenovan ravnateljem v Tridentu, so njegovo mesto pač razpisali z zahtevo slovenskega izpita, a na to mesto imenovanemu učitelju (T. Campa) niso dali obvezuosti, učiti slovenščine, da si je ministrtsvo v razpisu to zahtevalo. Gospoda so se pač bali, da bi bilo sčasoma treba več takih Butrakvističnih" učiteljev, ki bi ne le bili v sramoto Bnemškiu šoli (ki pa ima le 15 % nemških otrok, zakaj diugi so Lahi in Slovenci), ampak bi tudi zavzeli mesto, ki bi ga moral po avstrijsko-nemški logiki dobiti kak trd Nemec. Zato so začeli nastavljati slovenske učitelje le za slovenščino, ki uče sicer na celi šoli, a kot učitelji neobveznega predmeta nimajo nikake veljave pri konferencah (šolski in učni red ima o tem natančna dolučila) ta zavod tudi ni v nevarnosti, da bi tak slovenski učitelj kot razrednik kdaj prišel v položaj, obsoditi narobe pedagogoko, teh šol. Sicer imajo te šole doslej le enega takib učiteljev (E. čeh), a s 1. januarjem 1911. nastopi službo že imenovani Betriani in mesto podučiteljice na dekliški Ijudski in meščanski šoli je bilo razpisano do 30. novembra ter se ima tudi l.januarja 1911. spo- polniti. Tako bodo te šole imele tri učne osebe za neobligaten pouk v sloveuščini (ki se ga, žal, vsi slovenski otrod ne udeležujejo) poleg razrednika Vršeaja, kateremu je poverjen razven pouka slovenščine tudi razred, dokler ga kam ne spravijo, da bo potem njegovo raesto zasel trd Nemec, kakor se je to zgodilo ob upokojitvi Št. Campe. V sedanjih razmerah moramo biti tržaški Slovenci s tem zadovoljni, ker drugega ne dobimo. Da bi se na teb šolab postopalo pametno, t. j. da bi imenovali take učitelje, ki razumejo jezike večine učencev, t. j. laški in siovenski, ter se proglasil pouk v slovenščini za Slovenee in v laščini za Lahe obligatnim; na to ni ruisliti, ker so Nemcem te šole glavno sredstvo germanizacije Trsta in Primorja sploh (razmere v Pulju, Opatiji in Gorici so še slabše). Škoda, da Lahi nočejo spoznati te nevarnosti, nasprotno, kar tlačijo 8voje otroke v te šole, vlada pa ob takih razmerah brez skrbi zahteva za najneznatnejše službe v Trstu znanje nemščine. — Zakaj se pa učni osebi Betriani ia oaa podučiteljica nista imenovali že v začetku tekočega šolskega leta, ko je bila potreba vendar že prej evidentna, to yedo le vladni krogi, ki so hoteli s tem 4mesečno plačo (1316 K za oba) prihraniti menda za — dregnouthe. Fakt je, dase zaraditega na deški šoli v ulici Annunziata pouk v slovenščini ni začel septembra, ampak se bo šele ta teden (s pomožnimi učitelji), na dekliški šoli v ulici S. Giorgio pa uče tako, da muogo deklic ne pohaja pouka, ker je urnik neprimeren in lokal (za deklice h okolice južnega kolodvora) preveč oddaljen, zakaj te dekliee imajo ves drug pouk v ulici Fontaua, k slovenščini bi pa morale pohajati v pol ure oddaljeno ulico S. Giorgio,