m - . ' i .H -y' > |'-.?8a|' • » ' i. , g /^t jL pt at i A i" siovin^s i | ||j| ▼ Zedinjenih državahlil ■ * ■ /1 ^^ |%l A L^ ■ ■ ■ ■ /1 jih in the United States.jih SITI tr .. "T T m M J /m L I " xm M li\ W'M W im m Issued erery day except Sundays » I I Velja za vse leto • . $3.00 I I M - ffl -: and Legi Holidays. ITI ■ & Za pol leta......$1.50 ^ ^ 50.000 Readers. H S _i.-—List slovenskih delavcev v Ameriki. (B^_|r _ ^ ^ h ^ H TELEFON PISARNE: 4687 CORTLAND T. Entered as Second, Claes Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLAND?. NO 244. — ŠTEV 244. NEW YORK, TUESDAY, OCTO SER 17, 1916. — TOREK, 17. OKTOBRA, 1916. VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV. [Vroča bitka pri Dorni Vatri. I Boji med Srbi in Bolgari. I AVSTRIJCEM IN NEMCEM SE JE POSREČILO PRE I GNATI RUMUNE IN RUSE IZ VZHODNEGA DELA j I KARPATOV. — VJELI SO 1,600 VOJAKOV TER ZA ! I PLENII PRECEJ VOJNEGA MATERIJ ALA. — NAS ; | PROTNIKI PRIPOZNAVAJO, DA SO AVSTRIJCI V; I OFENZIVI. — SRBI SO SE MORALI NA MACEDONIA SKI FRONTI UMAKNITI. — OBSTRELJEVANJE MOSTU PRI BUKU. Petrograd, Rusija, 16. oktobra. — Vrhovno povelj-! I stvo ruske armade je izdalo danes poročilo, iz katerega | 1 je razvidno, da so stopili Nemci in Avstrijci južno od ■ Dome Vat re v ofenzivo. Poročilo se glasi: --Južno od Dome Vat re med Bukov i no in riununskoj proviwo Moldavo je začel sovražnik z močnim ofenziv-j I nim prodiranjem in si je priboril dozdaj že več lepih j I us|>ehov. Kljub silnemu prizadevanju pa ni mogel pri Kirlibabi in Korinoze ničesar opraviti. Mi smo vjeli 18 častnikov! in 1,170 mož. Bukarešt, Rumunsko, Iti. oktobra. — Na zapadni fron j I ti se vrše pri Tulghesu in v dolini Bieaz vroči artilerijski [ spopadi. Ko smo odbili par napadov, smo vjeli 40 av-I strijskih vojakov. Sovražnik se je moral ob eeli fronti nekoliko umak-j I niti. Pri Carnue&g naši vojaki zelo vstrajno vzdržujejo sovražniški naval. Pri Bratoeeji se ni zadnje dni ničesar j I posebnega pripetilo. V dolini reke Alute smo zasedli Stano Gigloman, Bu-gli in Tului. London Anglija, 16. oktobra. — Sem je dospela iz Pe-trograda brezžična brzojavka, da so se zavezniki v Do-' brudži in pri Dobriču umaknili. V tem delu operirajo čete nemškega generala Maekensena. Rumnnski kralj Ferdinand, ki se je mudil te dni v Do-| brudži, je iz javil, da je položaj povoljen in za Rumune zadovoljiv. j Berlin, Nemčija, 16. oktobra. — Uradno poročilo velikega nemškega generalnega štaba se glasi: Na karpatski fronti so čete avstrijskega prestolonaslednika Karla Franza Jožefa zavzele nekaj ozemlja pri gori Kmotrec. Pri vasi Oorman so vjele tri častnike in skoraj 1,400 mož. Bavarski vojaki so se posebno odlikovali v bojih pri Kirlibabi. Južno od Dome Vatre smo pognali sovražnika preko! doline Negra. Na Sedmograškem se boji neprestano nadaljujejo. Dunaj, Avstrija, 16. oktobra. — O dogodkih na ru-| munskem bojišču se poroča: — Ob mmunsl^o-mažarski meji se ni ničesar poseb-j nega pripetilo. Neprestano se vrše manjši spopadi, ki pa nimajo posebnega upliva na splošni položaj. Pri Budovi so zavzeli bavarski vojaki neko sovražnici ko postojanko. London, Anglija, 16. oktobra. — Vojno ministrstvo je izdalo danes sledeče poročilo o bojih na balkanski fronti: — Ob reki Strumi so prodrle naše patrulje do Burzu-ka ter pregnale par sovražnih oddelkov. Na doiranski fronti se ni ničesar posebnega pripetilo. Sofija, Bolgarsko, 16. oktobra. — Iz bolgarskega glavnega stana poročajo, da so odbili Bolgari vse sovražniško napade ob eesti, ki vodi v Bitolj. Ponoči je vprizoril sovražnik par napadov, ki so se pa istotako izjalovili. Pri Cernamani se je vršila včeraj proti večeru vroča bitka, v kateri so se obe stranki posluževali ročnih granat. Ob reki Strumi vlada mir. Kot vse kaže, je začel sovražnik na maeedonski fronti pešati in da ni več daleč čas, ko se bo začel v splošnem u- mikati. Zavezniki niso poslali na bojišče toliko vojakov kot so prerokovali. Najhujše se godi Srbom, ki tvorijo celo levo krilo in se res zelo junaško bore. Toda kaj se hoče, naša premoč je presilna in postojanke, ki so v naših rokah, skoraj ni mogoče zavzeti. Tudi ob reki Cerni je položaj isti. Sovražnik vprizarja • napade, ki ga stanejo ogromnih žrtev, doseže pa ponavadi le malo ali pa sploh ničesar. Vsi uspehi, ki so jih dozdaj dosegli Srbi, Francozi in Angleži, so le lokalnega pomena. Berlin, Nemčija, 16. oktobra. — Vrhovno poveljstvo armade razglaša: — V dolini reke Cerae ter ob obeh bregovih reke Brod [ smo odbili vse srbske napade. Sovražnik je napade ponoči obnovil, toda bili so ravnotako brezuspešni kot podnevi. London, Anglija, 16. oktobra. — Zavezniki so oficiel-no pripoznali novo grško vlado, ki se je osnovala na otoku Kreti in kateri načeluje bivši grški ministrski predsednik Venizelos. Angleški in francoski konzul sta te dni obiskala novo-imenovanega goveraerja otoka Krete. Balkanska situacija. Angleški časnikar p.*avi, da so napravili zavezniki zadnji čas veliko napak. — Važnost Balkana. London, Anglija, IG. oktobra Dr. E. J. Dillon, angleški časnikar, je poslal * * Daily Teleprraphu iz Florence. Italija, brzojavko, v kateri pravi, da je romunska situacija danes taka, da je treba takoj vkreniti korake, s katerimi se bo vse napake popravilo, kajti zavezni ki so, odkar je Iiumunija stopila v vojno, napravili veliko napak. "Jasno je", pravi dr. Dillon, da je balkanska fronta danes najvažnejša Napake, katere so zavezniki naredili so velike, toda te napake še niso usodne, ako se skupne akcije nredolgo ne zavlačuje. "Zavezniki imajo na ra^olago več vojakov in vojnega materija-la. Treba je le mobilizirati in začeti vsem naenkrat.7' Dr. Dillon dalje pravi, da general Sarrail pred Solunom dobro i (?) dela, toda ne sme se pričakovati. da bi bil že kmalu v Nišu. Ako bo padel Monastir, potem ne bo veliko dobljeno, kajti Bol gari so na Balkanu ravnotako zakopani in utrjeni kot so Nemci na zahodni fronti. Angleški in italijanski parnik sta se bojevala v megli? Berlin, Nemčija, 16. oktobra. — Poročilo iz Amsterdama se glasi, da sta se južno od Sicilije en angleški in italijanski parnik obstreljevala. 'Ta bo najbrže ena "nemška", kajti angleški in italijanski kapitan sta menda vendar lahko vede-La. da ne bo brodil okoli Sicilije kak avstrijski ali nemški parnik). ROJAKI, POZOR! One. ki imajo kake fotografije ali razglednice Gorice oziroma goriške okolice, prosimo da jih nam dajo na razpolago. Po preteku par dni bomo slike čisto nepoškodovane vrnili. Pripomniti moramo, da slike oziroma razglednice n e smejo biti barvane. _Uredništvo "G. N." Pozor pošiljatelji denarja* VilWL Mgotov«f» ioctevljiajft pofte, ki jo namenjena ls Am«Hfc» v Avstrijo in Hemttjo ter narobe, sprejemamo taim poftiljatve do preklica 1« pod pogojem, DA ti VSLSD VOJNE IZPLAČAJO moqoGb i zamudo, denam H* BO V NOBENEM SLUČAJU IZGUBLJEN, ampak nastati » morejo le zamude, m jamčimo a vsako denarno poifljster tofflro časa, da bo izplača na določeni na slov. Istotako nan jamčijo wiw ljive amerlike banket a katerimi smo sedaj v zvezi ni! vojne in nil popoln« rifuniMtl pri poii ljaiji denarja. Oia«: K « K S S.... .80 I 120.... 16.20 10____ 1.50 i 130.... 17.65 16____ 2.20 | 140____ 18.90 20.... 2£B j ISO.... 20.25 25.... 3.55 j 180.... 21.60 30.... 4^0 I ~ 170.... 22£6 35---- 4.90 j 180____ 24JM 40.... 5.85 j 100.... 25.85 45.... 6.23 j 200.*.. 27.00 50.... 6.90 I 250.... 83.75 55.... 7.80 j 800.... 40.56 80.... 8J25 j 850.... 47.25 65.... 8.96 j 400.... 34.00 70.... 9.60 j 450.... 60.75 75.... 10.80 j 600.... 67.50 80.... 10.96 j 600.... 81.00 85.... 11.65 j TOO.... »*J0 90.... 1230 j 800.... 106.00 100.... 18JM» j 800.... 121.50 110.... 1445 j 1006.... 132.00 Ker 86 sdaj mm denarjn skoraj vsak dan menjajo, rmo primormnJ računati po najnorojftih oenah to bomo tudi MkuonE po n£h. — Včasih m bo zgodilo, da dobi na eioraJk kaj toč, včmOi po tudi kaj manj. doepe m sapiod pom> vadi por dal kasneje tapai ko Mi aoskrraflc M v roko, 8» prt umi mm wrfs «e ooflm* WB3DKA ewiaimt stw t J ' T^JrJ - l % I Avstrijski parlament. _ i Avstrijski državni poslanci hočejo, ' da se sestane parlament, toda vlada temu nasprotuje. __' Berlin, Nemčija. lt>. oktobra. — Iz Avstrije prihajajo poročila, da • j zahtevajo skoro vsi državni poslan- j j ei, da se takoj sestane avstrijski | parlament. I Poroča se tudi. da je ministrstvo j zoper to: — vlada pravi, da zase-i danje parlamenta zdaj ne hi ime-1 lo pomena. Engolbert Pernerstprfer, pod-predsednik avstrijskega parlamenta, se je zastopniku berlinskega j "Tageblatta" izjavil, da je po nje j govern mnenju početje vlade, ki | ne pusti, da bi se sestal državni ! zbor, nepostavno in nekonstitueio-I nalno. Pernerstorfer pravi, da so vse I avstrijske stranke, razven nemške | radikalne in vseh skupin v gospod-! ski zbornici, za to, da se parlament I takoj sestane, kajti dozdaj ni bil ! parlament že skoro tri leta skupaj i namreč od marca 1914.. ___ Kerovič umrl. — V sarajevskem zaporu lie umrl mladenič, ki se je udeležil atentata na avstrij. prestolonaslednika. Berlin, Nemčija, 16. oktobra. — Tz Sarajeva poročajo: V tukajšnjem vojaškem zaporu je umrl Nedeljko Kerovič, eden ( onih mladih ljudi, ki so vprizorili i atentat na avstrijskega prestolo-! naslednika Franca Ferdinanda. Po zatrdilu nekaterih je »ta se-' danja vojna posledica atentata, ki se je izvršil 28. junija 1914. Tri zarotnike so usmrtili že mesca februarja 1915. Dvema, to je Jakobu Žilicu in Nedeljku Kero-vičn je bila izpremenjena dosmrtna ječe v dvajsetletno. Prinčip, ki je umoril avstrijske-j ga prestolonaslednika ie bil za-stran svoje mladosti obsojen v dvajsetletno ječo. Kerovič je umrl za j etiko. Pravijo, da nimajo zaprti atentatorji še zdaj nobenega pojma o posledicah svojega delovanja. Ba je niti ne vedo, da je izbruhnila vojna in baje tega ne bodo toliko časa izvedeli, dokler ne bodo prišli iz ječe. Angleži v skrbeh zastran Ru- munske. London, Anglija, 16. oktobra. — j Vse tukajšnje časopisje se bavi j na dolgo in široko s situacijo, ki je zavladala zadnji čas na rumun-ski meji. Rumuni so se morali na | nekaterih točkah umakniti za šest 1 ali sedem milj v lastno deželo. — j Zdaj se nahajajo na ogrskih tleh ; samo še v mestu Ruearn. Kdaj bo konec? - Ves svet napeto pričakuje konca ^ najstrašnejše vojne, kar jih pomni svetovna zgodovina. Vsak človek premišljuje, kdaj bo konec tega strašnega klanja, kdaj se bo ljudstvo toliko izpa-metovalo, da bo samo izrazilo svoje misli in želje ter se ne bo več pustilo diktirati od svojih kraljev, .lesarjev, diplomatov in državnikov. Ni dovolj, da bere človek samo dnevne novice, pač pa mora dobiti tudi nekak pojem o notranjih zaplet lpa je v v raznih drža-{vab, o raznih političnih spletkah, o vzrokih sedanjega klanja, ki so le površno 'omenjeni v časopisju. O vsem tem razpravlja na dal go in široko naš "SLOVENSKO-AME HIŠKI KOLEDAR", ki se že prav pridno tiska in bo v najkrajšem času izšel. Ker letos ni mogoče dobiti iz starega kraja nobenega koledarja in nobene pratike, je n-mevno, da bodo posegli .po njem vsi ameriški Slovenci. 'Ker smo ga tiskali le omejeno število, ga naročite takoj. — Cena je iato kot lansko leto. "8UHFXSI0 PHB£HHIKG.OO." m Oortkad St, ftf York, E 7. / Vzhodna fronta. Avstro-Nemci so pričeli z nekako ofenzivo proti Rusom. — S tem hočejo škodovati Rumunom. SILOVITI BOJI. Nemci imajo nam/in odrezati romunsko armado od ruske. — Ročni spopadi vzhodno od Kirlababe. London, Anglija, 16. oktobra Avstro-Nemci so pričeli v Karpa tih s hudimi napadi, in siloviti boji se vrše prav od Jabloniee pa do rumunske meje. Istočasno pa napadajo Rusi sovražne pozicije v Galiciji, namreč zakope pri Kovlu in one, ki brani jo prodiranje proti Lvovn. Avstrijsko poročilo, ki je prišlo danes sem, pravi, da so se morali Rusi že nekoliko umakniti, in čieer nazaj čez Negra dolino. Avstrijci so ob tej priliki vjeli 318 ruskih vojakov in zsi plenil i dvoje strojnih pušk. Rusko uradno poročilo se glasi da je sovražnik južno od Dorne Vatre pričel z ofenzivo. Dalje severno v Karpatih so pa imeli Avstrijci pod poveljstvom nadvojvode Karla Franca nekoliko uspehov pri Smotrecu. Pri Kirlibabi so se vršili nadvse krvavi Wii. prišlo je celo do roč nih in bajonetnih spopadov. Izgube so bile velikanske na obeh stra neh. Rusi se poslužujejo zdaj nove metode, kadar sovražnik napade Ko prične z napadi nemška ali avstrijska infanterija, pridejo RusJ iz zakopov in se priČno mož-proti-možu boji. Taki boji so se danes vršili cel dan, nekateri so trajali po več ur. Igube so velikanske na obeh stra neh. Rusko poročilo pravi, da so ruske čete vjele 1H00 avstrijskih in nemških vojakov. Rumunski municijski parnik je potopljen. Berlin, Nemčija, 16. oktobra. — Iz Kristijanije se poroča, da je dobila Prekmorska pročevalna agen cija vest, da je bil potopljen rumunski municijski parnik "Bi strija''. ki je vozil iz Bresta v Ar-hangelsk. Gerard se bo sestal v pondeljek s predsednikom. Long Branch, N. J., 16.6 okto bra. — Naznanjeno je bilo, da se bo poslanik Gerard sestal s predsednikom Wilsonom v pondeljek Imela bosta daljšo konferenco. DENAR SE LAHKO ODPO&Ut V STARO DOMOVINO TUDI PO BREZŽIČNEM BRZOJAVK. Cena kronam je ista kot pri na vadnih posiljatvah; le za naslov s* računa 65 centov za vsako besedo Najboljše je, da se nam pošlje $4 ! za vsak naelov; ako bo kaj preveč ali kaj premalo, bomo poslali na zaj ali pa 6poroČili» da se nam ie lopoilje. Zdaj je mogoče poslati ie okro ffle svote, kot naprimer: K100,200 t00 itd. do K 10,000. Brezžične pošiljatve sredo »u v Nemčijo, od tam se pa pošljejr I ienarae nakaznice po poiti na aad i oje mesto. Natančno smo poizvedeli, da tO | ie pošiljatve dospejo primerom* hitro sa sedanje razmere. — Zfo
  • red Verdunom, se je par-! krat oglasila sovražna artilerija. Berlin, Nemčija, 16. oktobra. — Frekmorska poroče-j valna agentura je danes izdala sledeče naznanilo: — Nemške vojaške oblasti so sestavile natančen seznam sovražnih zrakoplovnih izgub v mesecu septembru. Število uničenih oziroma vjetili zavezniških zrakoplovov je štiriinsedemdeset, od katerih je bilo enaindvajset fran coskih, triinpetdeset pa angleških. Pariz, Francija, 16. oktobra. — Na prsi mrtvega N. Prinee-a, mladega Amerikanca, ki je bil skoro od pričet-ka vojne v ameriško-francoskem zrakoplovnem oddelku in ki je bil pri zadnjem poletu tako ranjen, da je ranam pod legel, je bil danes pripet Križ častne legije. Danes so prišli v bolnico, kjer je mladi Amerikanec umrl, vsi ameriški, kakor tudi nekateri francoski zniko-plovci, da bodo preskrbeli za pogreb. Pariz, Francija, 16. oktobra. — Včeraj je seržant R. Lufberty, Amerikanec, rojen v New Haven, Conn., spravil na tla pet nemških zrakoplovov, kot je bilo uradno omenjeno v poročilu francoskega vojnega urada. Tako je Lufberty maščeval smrt N. Prinee-a. Amsterdam, Nizozemsko, 16. oktobra. — Nordeut-sehe Allgemeine Zeitung, poluradno vladno glasilo v Berlinu, je danes prinesla na prvi strani velik oglas, v katerem poziva ljudi, da darujejo svoje zlate predmete, da bo mogoče iz njih narediti novce. Podpisan je kancler Beth-mann-Hollweg, potem Rudolf Havenstein, predsednik Nemške državne banke in par drugih. 1 * * Znano je, da je pred kratkim odšel J. P. Morgan v Anglijo; že takrat se je domnevalo, da gre v London zato, da se bo pogajal z angleško vlado za novo posojilo, katerega hoče Anglija razpisati v Zdr. državah. Včeraj se je od gotove strani namignilo, da bo novo posojilo znašalo $250,000,000. Ta znesek bo pripomogel, da bo svota, katero so Zdr. države posodile tekom te vojne evropskim državam, znašala $1,500,000,000; od tega je Anglija dobila en biljon, drugo pa skoro vse Francija, medtem so pa Združene države tudi Kanadi posodile ž $250,000,000. F j r i " VOJEVANJE S SUBMARINE. _ Berlin, Nemčija, 16. oktobra. Včeraj se je tukaj vršila velika seja, katero je sklical " neodvisni odbor za nemški mir,,. _ Glasom "Tageblatta" se je zahtevalo na seji, da se prične z brezobzirnim vojevanjem s submarini, Češ, da bo to pripomoglo do hitrejšega miru. Med govorniki je bil tudi grof Reventlow, člankar pri "Tageszeitung", ki je rekel, da je Helfferich ravnotako nevaren kot je Bethman-Hollweg, ker se poteguje za ta- Jco vojevanje s submarini, kakršno je zdaj. . - i s: ■ s----,: * . ./■ v. "QLAS NARODA" I (Slovenian Daily.) s Owned and published by the ILOT1IIO PUBLISHING COMPANY. (a corporation.) rEANK 8AKSEB. President._LOUIS BENEDIK, Treasurer., 5 Place of Budne« of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt Street, Borongh of Manhattan, New York City, N. Y. Za celo leto relja list sa Ameriko In [Za pol leta za mesto New York.. 2.00 Cknado ..................— $303 Za Evropo ca vse leto....................450 Km pol leta.................... 1.50 j Za Evropo sa pol leta....................2.55 Z* oelo leto za mesto New York.. 4.00 Za Evropo za četrt leta....................1.70 "GLAS NARODA" Izhaja vsak dan IzvzemSl nedelj ln praznikov. ......—— —" -GLAS NARODA" ("Voice of the People") ImmA every day except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advertisement 00 agreement._ Dopisi brez podpisa ln osebnosti se ne priobčujejo. * Denar naj se blagovoli poSiljatl po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče j naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom ln pošlljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA" H2 Portland t Bt___New York Pity. Telefon 4<387 Cortlandt. 5 _^^'rWPm^jSrt1_I ^GLAS IZ NAR0DA. Popolnoma nepotreben napad Zottijevega lista glede izida konvencije J. S. K. J. je našel primeren odgovor v protestu, katerega nam je poslalo društvo štev. 20 J. S. K. »T. v Gilbert, Minil. Protest ima sledečo besedilo: h PROTEST. ] Članstvo društva št. 20 J. S. K. Jednote, Gilbert, Mirni- je na svoji redni seji dne 8. oktobra 1916 odobrilo sledeči protest: 3 Te dni nam je prišel v roke nek neupoštevani li- ] stie iz New Yorka. V njem vidimo direktno nesram- * men napad na našo slavno Jednoto, uradnike in de- ' legate. Popolnoma sme prepričani, da je vse čisto gola laž. Mi člani smo se večinoma vdeležili kot poslušalci konvenčnili sej in slišali na lastna ušesa ter se prepričali, da so delegati delali nepristransko za napredek članstva in Jednote. 1. — Naši delegat je niso dremali, pač so šli z duliom časa in napredka da ne zadene našo slavno Jednoto sramota, katero je morala prestati naša bratska organizacija X. H. Zajednica radi nekda-njega predsednika, ki je narobe daroval Slovencem in Hrvatom $750,000.00. i 2. — Vsi tisti časopisi, ki pišejo proti združenju Slovenskih Jednot, delajo le raskol v narodu, j to pa vsled svojih lastnih interesov in zavidnosti, 1 posledice pa nosi narod sam. < o. — List piše: Ljudje božji, vidite, kaj so de- ] lali vaši zastopniki, katere ste sami izvolili. Resnica je, da so delegatje naložili še 50 cent za glasilo, to ]ki ni bilo po njih lastni volji, kajti naše društvo je ] direktno zahtevalo lastno glasilo, kakor tudi vidi- i mo iz zapisnika, da je bila večina članstva za glasilo. ! Ker so pa delegatje izprevideli, da bi lastno • glasilo za članstvo s* daj pred pragom združenja bilo prevelik udarec sklenili so, da se vzame glasilo, \ katero je najcenejše. Kandidata sta bila Glas Naroda in Narodni Vestni k in nihče drugi. Prvi je dobil 47, drugi 24 glasov, sknpaj 71 glasov. Eden i je bil odsoten, ker je šel na pogreb svojega brata. 1 4. — Kakor smo slišali na lastna ušesa, da rav- f no brat Brozieh ni bil naklonjen Glas Narodu, ako- \ ravno je bil izvoljen za glasilo. Mi poznamo Brozi- ] eha kot enega najboljšega Slovenca na narodnem i polju v Ameriki, ki ne deluje samo zato, ker je pla- i čan, ampak deluje za procvit slovenskega naroda 1 vobče. On se drži gesla: Ne samo, kar veleva mu j stan, kar more, to mož je storiti dolžan. J 5. — Grozdje je kislo, — nam pravi zvita lisica, 1 ki je ogoljufala za $750,000.00 naš in hrvatski na- t rod. . s 6. — Slavni mož, ki napada našo slavno J. S. K. Jednoto, je urednik Novak. Predno vtika nos v 4 naše in Jednotine razmere, naj plača svoje dolgo- : ve po Minnesoti, potem šele se bomo menili nada- 6 lje o njegovi duševni siroti i — Odločno protestiramo in se zgražamo nad ] takim lažnivim napadom od strani nečlanov in ča- ] sopisov, ki se skrivajo pod plaščem nepoštenjakov. J Mi dajemo popolno zaupnico našim delegatom 10. konvencije v Eveleth, Minn. Odobravamo njih sklepe ter se popolnoma radovoljno podvržemo skle- l pom konvencije. 1 Matt Zadnik, predsednik, Frank Kochevar, tajnik, 1 Joe Germ, blagajnik, Matt Majerle, zastopnik. ] Ta protest je odmev mnenja, ki vlada med članstvom i J. S. K. J. ter nam kaže, da so ti nesramni in povsem ne- * opravičeni napadi naslovljeni na či$to napačno adreso in 1 da dosežejo ravno nasprotno, kar nameravajo. 1 List, ki je spravil v svet omenjeni napad, je hotel s 1 tem napraviti razdor med članstvom ter obenem spraviti j samega sebe na stališče upoštevanega časopisa. * To bi se morda tudi zgodilo, če bi v resnici nastal raz- i dor. Ker je pa ostalo članstvo zvesto svojemu vodstvu, 1 kateremu zaupa, je s tem tudi doprinešen dokaz, kako 1 malenkostno je besedičenje in kako nieevi so napori t Zottijewga slovenskega glasila. * j -O-—' i * i - It** ^ GLAS NAROD17. OKT. 1916 V newyorškem "Tiinesu" z dne 15. oktobra je priobčil znani publicist Lazarovic Hrebeljanovič Članek z naslovom: 4'Čudni politični paradoksi velike vojne". V članku se govori o interesnih nasprotstvih med Italijo in Grško, dočim se bore možje jugoslovanske krvi za Avstrijo proti Italiji. * * * Najbolj znamenito mesto v člansku se glasi: Ko so prodrli Rusi v Ogrsko nižino, je vsak človek mislil, da je zmaga v dosežni daljavi na strani zaveznikov. Veliki Bog politike je pa dAigače odločil. Italija se je umešala v vojno. Omamili so jo zavezniki s svetlimi vizijami, da bo razširila svoje meje. Prva posledica tega koraka je bila popolnoma nepričakovana za zaveznike ter je strmoglavila vse njihove načrte. Prijatelji so se čez noč izpreme-nili v sovražnike, prebivalstvo, na pragu revolucije, je postalo naenkrat lojalno, in Avstrija je imela novo armado možy navdušenih v obrambi za lastno ognjišče. — * * * S tem hoče povedati pisatelj, da so se sitnpatije avstrijskih Jugoslovanov v enem trenutku obrnile od zaveznikov in s tem tudi od Srbov, ko je stopila Italija v vojno ter s tem ogrozila slovenski in hrvaški narod. Odtedaj je torej ona izprememba v naziranjih. Te izpremembe pa ni bilo opaziti samo v Evropi, pač pa tudi med Jugoslovani v Ameriki. * * Radi bi vedeli, kaj poreče na to "Clevelandska Amerika". Dopisi. New York, N. Y., Oct. 15. — V greaternewyorski slovenski «a j selbini jako pogrešamo dobrih reporter je v, ali podomaee poročevalcev. S takozvanimi opazovalci nam ni pomagauo. Potrebovali bi tudi kritika, ki bi nam — ne laskaje ne temu ne onemu — kazal vse vrline a i slabosti naše in napredovali bi vsekakor — bolje. In od naše javne prireditve bi kazale boljše uspehe in večala bi se tudi volja do dela na narodni njivi... A ker je tako, si pomagamo sami, kakor vemo in znamo. In vegetuje — živimo! O vrlem našem pevskem društvu "Slavcu" se že dokaj časa ni poročalo mnogo in mislili so že mnogi, da je "Slavec" odletel — daleč tje v južne kraje, ali pa da mu je aamrl glas, da ne poje več in neguje več lepe naše slovenske pesmi... a čemu bi jeremijadil ? Glas naš je prepogosto ostal glas vpijočega v puščavi, — pesmi in ljubezni do nje se ne more vsiliti nikomur. In ker smo kot pevci preskromni, da, skromni v polili meri iu v pevčevem srcu ni sledu zavist i. zlobi in kakršnikoli sovražnosti, ne zamerimo nikomur, a niti indiferentnosti. ki pač • kaže nas Slovence v pravi luči, ne obsojamo. Smo pač taki! A "Slavec" živi! In pesem njegova se vije in odzvanja po ptu-jih tleh z ono le pesmi lastno intenzivno silo in dviga njej pristopna slovenska srca kvišku, — tja do zavesti, da Slovenec še živi in z njim pesem njegova! S koncertom letos ne stopimo pred javnost! Stroški s prirejanjem koncerta so preogromni. — mlačnost slovenska tukajšnjega slovenskega življa — prebujna in stotak metati tje za drage dvorane, godbe, tiskovine itd. — je naravnost absurdno. In prezira sc popolnoma tudi dejstvo, da pevec pri najmanj pol leta trajajočih pevskih vajah ne izgubi samo mnogo časa, žrtvuje tudi dokaj denarja, za kar pa ne žanje ni hvale ni priznanja. Sedeži, da, fotelji po parketovanih dvoranah so pa prazni... In po koncertih vprašujejo drug drugega, kdo in koliko jih je bilo tam... Po tolikih izbornih izkušnjah smo seveda omejili delokrog svoj in presadili smo našo pesem iz razkošne dvorane v domače domove naše; da se prijatelji naši in naše pesme zadovoljijo tudi s tem, vemo. In 18 novembra, ko priredi Slavec prvi letošnji zabavni večer v prostorih našega novega gazde g. Vinko Zevnika na 193 Knickerbocker Ave., se vidimo zopet in pozdravili bodemo po daljšem ča su vse prijatelje Slavčeve. Vabimo vas že danes in vabili bodemo ponovno v našem listu Glas Naroda vse one, ki se zanimajo za lepo našo slovensko pesem. Na vsporedu je petje, tombola z lepimi dobiti, šaljiva pošta, ples itd. Da ni zapisan naš Slavec v črni knjigi usode, dokazujeta pač jasno sledeča dva fakta, ki glasno pričata urbi et orbi, da mu je boginja sreče naklonjena. Na zadnjem izleta v Bachovem parku je bilo. Izletnki, dasi ne premnogobrojni so se zabavali po svoje. Pili so dobro pivo, plesali, marjašali v svežem zraku — kakor je pač kdo hotel. In ko je prišel trenutek, da se izigra de-setdolarski zlat, je bilo brati — mnogo, mnogo jednakik želj na 1 prisotnih licih, a prekrižal je 1 vsem račune nedolžen otrok. Gospa Pranja Cerarjeva, soproga enega najboljili Slavčevih , članov, je na prošnjo našega predsednika in društva prepeljala lepega svojega sinka na oder in nežna njegova ročica je dvignila številko, ki ni bila prodana! Pa naj še kdo pravi, da Slavec nima sreče! ' A pri zadnji pevski se ji se ' nam je pojavila sreča! Siromak } je prišel v gostilno, da proda iz * enega samega koaa lesa izrezljan evetličnik. Vzel je vsak en — 1 "chance" za en dime in kockalo ' se je. Kdor vrže največji broj točk, dobi ga. | In pisec teh vrst, ki s srečo ina-5 če ni posebno intimno znan, ' je imel po trikratni 'igri' največ — : točk, dobil evetličnik in ga isto- * časno poklonil Slavcu. 1 Med dobitki na Slavčevi tomboli bo imel ta največjo prednost in izigrali ga bodemo kot " glavni dobitek. 1 ti tako nas — 1 'sreča' spremlja po vseh naših po ■ tih!.. " Javiti mi je in društveno vest da se je podpsani vsled preobite * osebne zaposlenosti na tajništvu zahvalil in Slavec je euoglasno ■ izvolil g I. Jurkosa tajnikom! O pic-nicu, ki so ga priredila > vsa newyorška društva v korist - bednih v starem kraju, se je poročalo in vse premalo iztaknilo sku ■ pen nastop treh pevskih društev: Brooklynskega Zvona, Domovine > in Slavca. — V blagajni se je na- - brala lepo svota denarja, a o tisočaku ipak še ne moremo govo- i riti. Sveta naša dolžnost je pa, da t ne mirujemo! In odbor, ki je se- - stavljen iz zastopnikov vseh na- > ših podpornih in zabavnih dru-! štev,' počivati ne sme! Skupen ! koncert vseh zabavnih društev v L novembru ali decembru bi prav > gotovo toliko pripomogel, da bi j v Greater New Yorku mogli go-[ voriti o — tisočaku! Odbor ad rem! S slovenskim l pevskim pozdravom Ivan Adamič. >[ * « * f Brooklyn, N. Y. — V odgovor na zalivalo cen j. dopisa, kateri je bil priobčen v listu Glas Naroda i štev. 240 od 12. oktobra 19X6 od : družine Trašnovec, se istotako " tudi mi člani '^Jugoslovanskega 1 Tamtouraškega Zbora" in pev. dr. 1 "Brooklynskega Zvona" zahvaljujemo vsem zavednim Sloven-. eetm, kateri so ob tej priliki poka-, zali, da ljubijo moža, kateri je ■ bil zvest svojemu narodu, in pri- ■ skočili na pomoč ob tej težki uri. ■ 1 Istotako so tudi pokazali bratje . t Hrrvatje in bratje Čehi, ki so se : ■ iz oddaljenejših krajev vdeležili ' za to prekorislno stvar. Casft jim * 1 > Vspored je bil nadvse krasen. Xa- ■ ši dični Tamburaši so udarjali na i strune tamburic krasne narodne < pesmi s .pomočjo prijateljske i , "Dalmacije". Zatem je nastopil 1 "Brootklynski Zvon" s krasnimi pesmanni, z ženskim cetverospe- f , voim: "Tam na vrtni gredi", ino- 1 Ski četverospev "Slarvček" in mešani zbor "Zvezda naša", od i katerih je ženski četverospev žel 1 največjo pohvalo. Izžrebana je i bila mandolina, katero je darova- \ *» gospa Elizabeta Dragic; zdaj kak strel iz topa. Imiel sem prednost sprejeti deputacije čet, ki so se borile »preti velJki premoči in si priborile slavo ter tako naredile veliko delo za domovino. Zame je dolžnost in čast, da izrazim v imenu domovine najsrčnejšo zahvalo, da ste se vi skupno z vašimi avst.WMogrskrnii tovariši tako hrabro držali. Kadar se baste zopet , zagnali proti sovražniku, imejte dva ge«la; prvo: On ne sme skozi! in drugo: On mora biti premagan! i "Mi se borimo za pravično stvar. Vsak izmed vas ve, zakaj riskira življenje, toda veliko je sovražnikov, ki ne vedo, zaikaj se bore. Številke naj vas ne vstrašijo in jaz sem prepričan, da se bos-te ravnotaiko hrabro držali v bodoče kot ste se dozdaj. Naj si sovražnik razbije glavo ob železni steni. Naj vam 13og pomaga, pri tem velikem delu!" I Pred četami, katerim poveljuje general von Bolun-Ermoli, je kaj-' zer rekel: I ''Mi smo prepričani, da se borimo za dotbro stvar in mi imamo -zaupfiuje, da nam bo dobri Gospod duhov pomagal 'do zmage." I Xa treba pristavljati, da se se-' daj njegovi "bax±ki" z veliko' večjo 1 jut ost jo in besnostjo zaganjajo v svojega sovražnika. Ko ibo zopet treba malo tonika, bo pa zopet prišel kajzer in jim ga dal. kajti takega kajzerju ne1 zmanjka. Italijanski socialisti hočejo, da Avstrija izgine. Zastopnik United Press, John II. Hearley, poroča iz Rima, da je Bissolati, civilni vojni komisar in socialistični voditelj, vojak in vplivna oseba v italijanskem kabinetu, rekel: "Avstrijo kot državo se mora uničit^ i11 predno bo vojna kon-1 čan a, odpraviti se mora vsalko možnost, da bi postala Nemčija kdaj nad vladarica sveta." li Aiko bi se zdaj na zavezniški I strani pričelo delati za mir, bi bil to veleizdajeiki čin, je rekel. I j "Jaz sem docelia prepričan, da j izjava angleškega vojnega tajni- ! ka, Llovd George-a, in govor mi- i rastrskega predsednika, Asquitha, j v poslanski zbornici, .popolnoma j pojasnjujeta ofcUpe zaveznikov, i j "Mir, katerega si želi cel svet,! mora biti pravi, trajen, da ne bo-(do vse te žrtve zastonj, ne sme pa! biti samo premirje. Civilizacija se i mora zdaj zavarovati proti vsa-j kim si i eni m napadom, proti ka-, koršnim se izdaj bori z vso svojo i močjo. To se pravi, da moramo mi j ■ Evropo tako pred rogač iti, da bo: fnemogoče, da bi se Nemčija zopet' kaj sličnega podstopila. I "V»ledtega jaz mislim, da bi, bila vsaka država, katera je zdaj 1 v veliki zavezi, ki bi mislila na ( mir, kriva vele izdaje. Ako hoče-1 mo zdaj mi-liti na mir. potom bi bilo boljše, da ne bi šli nikdar v j vojno." i____ ' OGLAS. Mr. Milan Marjan o vi č nam je . po'slal sledeči o 000 Ohleacs BL, JsUsi, ZD, ■ADZ0BNI ODBOKI Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 6325 Station St. EL Pittsburgh. Pa L aadaornlk: JOHN TOBNIČ, Box «22, Forest City, Pa. IL ssdsornlk: FRANK PAVLOVČIČ, Box 70S, Canemaugh. Ps. IU. aadaornlk: ANDRHJ SJLAJC, 7713 Issler Ats^ Cleveland. Okle. POROTNI ODBORI Predsednik: MARTIN OBRB2AN, Box 72, Rast Mineral, Kaa* L porotnik: MARTIN STEFANČIČ, Box 78, Franklin, Kana. 0. porotnik: MIHAEL KLOPČIČ, S2S Davson Are.. R. F. D. L flnM* »♦M, Detroit, Mleta, UPRAVNI ODBORI Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. Na 2 Box 11 H. Bridgeport, a 1. aprsvnlk: ANTON DEMŠAB, Box 135, Brongiitan, Ps. Q. aprsrnlk: PA VRL OBREGAR, Box 402, Witt, I1L Dopisi naj so poilljajo L tajniku Iran Telbaa, p. O. R«x m, MM Wtty. Pvens, DrnBtvftao glasilo: "ILAl R ARO D A". Nekdajnja srbska kraljica' je služkinja v bolnici. " Hvala vam, Boj; plačaj za vašo dobrotljivost", je zastokal ranjen francoski vojak. To je veljalo močni ženski v preprosti obleki nizozemske žene; ta ženska dela v pariški bolnici vsakovrstna dela. in sicer najtežja, ki jih je mogoče najti, pomiva tla. pomag-a bolnikom, ranjencem na' f kakršenkoli način ji je mogoče. Nihče ji ne pravi ''vaše veličanstvo ". Nihče si ne more predstavil ljati ali misliti, da je to nekdanja f kraljica, ki nekoč nosila bogate obleke in jih pozneje zamenjala s predpasnikom služkinje. To je Natalija, nekdanja srbska I kraljica, ženska, ki je bila po celi Evropi znana kot velika krasoti-ca in pozneje je bila v Evrop tu-«'i znana njena tragična usoda. lJvedno se je vojni pričela, je živela v krasni vili v Biarritz, živela j.- skoro ravnotako kot nekoč v kraljevski palači v Bel gradu. Ko je prišlo do grozne vojne, je i/vrinila, toda svet se za to ni v» liko zmenil, ka.jri v njenem /iv-J jen ju je bilo že dotlei toliko nenavadnih dogodkov, toliko burnih doživljajev, da se ni časnikarjem zdelo vredno govoriti o nesrečni srbski kraljici. Dozdaj se ni vedelo, kje se nahaja; — nedavno jo je spoznal nek francoski pisatelj, ki se je bil takrat, ko je bila ona kraljica, mudil na srbskem dvoru. Ona je pisatelja za božjo voljo prosila, da naj ne pove bolnikom, da je ona nekdanja kraljica; njeni želji se je vstreglo. Ona je bila sicer bogatih stari-sev, toda ne kraljevskega rodil; je postala kraljeva žena, in > kot taka je našla pri svojih poda-Aikili več ugleda, spoštovanja in ljul >ezni radi lepote kot radi nje-1 nega visokega mesta; pozneje je bila njena poroka s kraljem razveljavljena; izgnana je bila iz dežele, nakar se je zopet vrnila in ••cz m kaj časa je bila zopet izgnana ; ločena je bila od moža in potem se je zopet žnjim združila; ona je vedela več o politiki svoje adopt i rane dežele kot njen mož — kralj, ki je bil v njej rojen- — njeno življenje je bilo polno člo-veških izkušenj. Zda je petinsedemdeset let stara in ima velikansko zalogo brid kih spominov ter pomiva tla v bolide i. Natalija Keško je bila hči polkovnika pri ruski carski straži. On:? j, v sorodu z mnogimi osebami ki so na svetovnih mesliJi. Kot mladenka je imela veliko oboževalcev, bodisi radi njene lepote, bodisi radi njenega denarja. Izobražena je bila skozinskozi. svoje višje šole je zavraila v Parizu. Kamorkoli je prišla, povsod je vse očarala in vsi so jo spoštovali in cenili. Med drugimi je bil tudi kralj Milan, vladar Srbije. Tako blazno se je v njo zaljubil, da jo je km*la nato poročil, kljub fce- J mu, da je bila velika razlika med • njegovim in njenim rodom. Ona jo bila takrat stara šestnajst let. Poroka se je vršila na Dunaju, toda pri tej priliki ni bil pričujoč noben član evropskih kraljevih -> družin. Kralju in njej je bilo to pač i vseeno. Mlada Ruskinja je bila gotovo - zelo presenečena, ko je dobila za i svojega moža kralja, kateremu ni - bilo nič za njegove državne posle, i ki so bili velike važnosti za Srbi-. jo, temveč mu je bilo za burno živ-l ljenje in za zapravljanje denarja. . Kljub temu, da ga je ona zelo oča- - rala, kljub temu, da jo je ljubil - nadvse, ga vseeno ni mogla spre-i obrniti, on je bil vedno stari kra^j. - ki se ni brigal za važne posle, ki i mu jih je nakladalo njegovo visoko mesto. i Potem, ko je bil rojen lijnnin i sin Aleksander, sta se zelo sprla. - Kraljica je vzela mladega sina, za-i - pustila Srbijo in šla v Wiesbaden. Dve leti pozneje se je posrečilo 1 kralju dobiti sina in zahteval raz- - poroko, češ, da se ona preveč v politiko vtika. Natalija je odločno protestirala . proti prisiljeni ločitvi in narod je i bil skoro čisto na njeni strani. Kljub temu. da je bilo težko in - neprijetno stališče, v katerem se je i nahajala po teh dogodlvih, je ime-l la vseeno sklep, da se bo vedno i nazivala in ostala žena kralja Milana in torej srbska kraljica. Tako srditost je kralj gojil do I kraljice, ali bolj rečeno: tako se 1 je je bal radi njenega velikega - političnega pliVa, da je prepovedal - narodu slaviti njen rojsten dan. i Celo njen sin jo je svaril, da naj i ne vrača v Srbijo, toda njega • je toliko poslušala kot svojega moža, ki je moral leta 1889 odsto- - piti v prilog Aleksandra. : Ona ni prišla v deželo skrivaj, i temveč čisto javno in se naselila - v deželi, kjer je bila nekoč kralji-i ca. v palači, ki je hila dovolj do- ■ stojna njenemu nekdanjemu do-' stojanstvii. Več tujih vladnih zastopnikov jo je takrat obiskalo in - narod jo je navdušeno pozdravil, i ko se je vrnila. Mati je hotela videti svojega si- ■ na, nekdanja kraljica svojega kra-; lja, in Milan je končno brzojavil ■ vladarjem, da se dovoli materi videti svojega sina, nakar je mladi kralj prišel v stanovanje svoje matere in ostal pri njej dve uri. To obisk je napravil med narodom toliko navdušenja, da je tedanji srbski ministrski predsednik Gmic predlagal, da bi ne smela kral jica večkrat kot trikrat na le I to priti na srbski dvor. istotako . tudi prejšnji kralj Milan ne. Temu se je kraljica Natalija odločno uprla in ni hotela podpisati take pogodbe. Izjavila je, da ne zahteva nobenih časti, temveč le civilne in materinske pravice. 41 Zdaj, ko sem se zopet srečno vrnila'1, je izjavila, "ni nobene moči, ki bi me mogla zopet izgnati iz te dežele. Jaz nisem taka kot je kralj Milan, ki bi ne živel v Srbiji v nikakršnih razmerah, ki nima tukaj nobenih interesov in nobenih prijateljev,' ka- / QLAS STARODX 17. OfcT. 1916 teri je pravzaprav žrtvoval svojo krono, da se je mogel in da se more zabavati po svoje. — Jaz čutim drugače; — ako sem v drugi deželi, se čutim, da sem izganana, toda, ako sem tukaj, v tej deželi, čutim nekako olajšanje, veselje in radost. Kljub temu, da ne morem vedno videti svojega sina, mi je vseeno nekoliko lažje, da morem živeti bližje doma. Jaz ne' vem, kako dolgo se vam zdi potrebno, da boste naju držali vsaksebi. Ako se boste podstopili najti na meni kako krivdo, vam naprej povem, da boste doživeli razočaranje. — Jaz bom živela v svojem domu tiho med ljudstvom, ki me ljubi. Ako mi morete povedati kak vzrok, vsled katerega jaz nisem v stanu občevati s svojim sinom, zdaj kraljem, prosim, da ga navedete.'* Zsi nekaj časa je ta kraljičina izjava zadostovala. Toda v maju leta 1891 je bilo prefektu v Bel-gradu naročeno, da spravi kraljico iz Srbije. Sel je v njeno vilo, jo prisilil, da je šla v njegov voz, nakar je zapeljal tja, kjev je bila vsidrana kraljeva jahta. Novica se je kmalu raznesla po mestu, in ko je dosegla stanovanja dijakov, so dijaki zdirjali za vozom in ga dohiteli ter nato obkolili kočijo, pozdravljali kraljico in zapodili voz nazaj proti njeni palači. Prefekt je dobil žandarsko pomoč, toda dijaki so hili močnejši in preprečili. da bi kraljica prišla v njegove roke. Naslednji dan je prišla pred palačo dosti močna vojaška posadka, ki je izvršila naročilo. Peljali so jo v Zemun, preko reke, kjer so bile velike demontraeije. Ko je bivši kralj Milan slišal, kako so jo srpavili s poti, je izjavil, da so zelo neumno delali. Izjavil je tudi, da ni pametno, da jo hočejo poslati v Pariz, kajti tam bi lahko očarala s svojo lepoto francoski narod in to bi tedanji srbski politiki brezdvoma škodovalo. Potem je kraljica šla v Biarritz, kjer jo je obiskal zopet kralj Milan, nakar je prišlo spet do spri-jaznenja med bivšima vladarjema. Srbski narod je to novico pozdravil z divjim navdušenjem in kralj Aleksander, njunin sin, jima je brzojavil, da je to najsrečnejši dan v njegovem življenju. Druge ceremonije ni bilo. tem-; več se je ločitev kratkomalo raz-' veljavilo. Prišla je še enkrat v Bel grad. pozdravljena od naroda, toda po-1 litikaši so toliko dosegli, da ni prišla do svojega sina in na dvor. Potem, ko sta bila umorjena kralj Aleksander in kraljica Dra-1 ga> ji je bilo za vedno prepovedano vstopiti na srbsko ozemlje. Kralj Milan je umrl leta 1911 in je bil pokopan v Avstriji. Kraljica Natalija, ki je leta 1901 postala rimska katoličanka, je potem živela mirno v svoji tugi in je svoje življenje namenila le dobrim delom, ne da bi mela še kaj takih burnih doživljajev kot jih je imela v svoji mladosti. Par mesecev predno je prišlo do vojne ,je dala sedemindvajset akrov svoje zemlje Belgrajski u-niverzi, potem je dala Narodnem muzeju 'veliko zbirko orožja, ki sta ga zapustila njen mož, kralj Milan, in njen sin, kralj Aleksander. Knjižnici svojega moža in svojega sina je pa izročila Znanstveni akademiji. Zdaj je svojo veliko življensko tragedijo združila s tragedijo, ki je ena največjih kar jih je v svetovni zgodovini, — s tragedijo svetovne vojne. 17-53 je izginil. j w * Za 1-53, ki je potopil šest par-nikov in napravil v vseh ameriških krogih veliko strahu je izginil. Ameriški vojni rušilci krožijo ob obali, toda ves njihov trud je zaman. Vojno. Zelo se je treba truditi, da ubi-jemo v vojni enega človeka. V rusko-japonski vojni so v boju za sotesko Kinčo izstrelili Japonci 151 k rogelj iz topov in 3300 krogel j iz pušk oziroma mitraljez, da so ubili enega samega Rusa. Ameriško-mehiška komisija. Ameriško-mehiška komisija se še vedno pogaja za ugodno rešite^ zadnjih mehiško-ameriških zaplet-ljajev. Kdaj se bodo domenili, se ne more vedeti. V t Sneg v Michiganu. Calumet, Mich., 16. oktobra. — Danes je v tem okraju padal sneg med hudim viharjem. | « Angleški cenzurni sistem.' "Ta biznes. da eitamo drugih ljudi pisma je nam Angležem nekaj novega; dozdaj smo napravili že precej popolen cenzurni sistem, »ki se z vsakim dnem izboljšuje", je izjavil načelnik poštne cenzure. Tako piše nek ameriški Časnikar in-potem nadaljuje: Ta načelnik je gotovo v najbolj tesni zvezi s celim sistemom. Ravnokar, bas par minut predno mi je dal gori navedeno izjavo, je govoril po telefonu grlede nekih dokumentov, ki so pisani v skrivni pisavi, katerih pa sam ni mogel raz-vozljati, ker on ni specialist za skrivno pisavo. Največji cenzurni urad na svetu je menda angleški v Strand hiši. V kleti tega obširnega poslopja se cenzorira vso pošto, ki se vozi na parnikih mimo angleških pristanišč. Najzanimivejša je vsekakor pošta iz raznih tujih dežel. V teh cenzurnih uradih imajo zdaj že cele muzeje, v katerih je najti vsakovrstna pisma iz raznih držav. Ta urad obsega 165 kvadratnih čevljev in 8500 kv. čevljev je napolnjenih s poštnimi vrečami. Del tega velikanskega urada je namenjen cenzuri vjetniških pisem. namreč pisem, ki jih pošiljajo angleški vjetniki iz Nemčije, nemški vjetniki iz Anglije in angleški internirani vojaki v nevtralnih državah, kakor tudi drugih, ki so na kakršenkoli način prišli v kako vjetništvo, ko se je pojavila vojna. Vjetniška pisma bere 240 oseb. medtem ko je za druga dela v tem uradu nastavlejnih 1500 uslužbencev. "Poštna cenzura stane Anglijo vsako leto $3,700,000", je izjavil načelnik cenzurnega sistema. "Za ta posel je treba posebnih moči. ki imajo posebne zmožnosti. Zdaj imamo zaposljenih nad 250 mož. ki so zmožni čitati in popolnoma razumeti vsaj dva tuja jezika, dalje imamo pa tudi več specialistov za vsakovrstne skrivne pisave in dr. sliene stvari. * V tem uradu se vleče soba za sobo. v katerih vsi uslužbenci hite. kolikor morejo. Končno smo prišli, kjer je bilo naloženih ob stenah in po sredi sobe vse polno fajlov (angl.: files; — to so male omarice ali kaj sličnega, v katere se lahko razvrsti pisma ali listine po abecednem redu, da je tako mogoče lažje najti, ako se išče). V tej sobi je bil star mož; reklo sc ni i je, da, ako želim kakih informacij, mi bo vse ta mož pove dal. • Dotičnik mi je pripomnil, da lahko zvem za vsako pismo, ako vem za katero, ki bi bilo mogoče pridržano od angleškega cenzorja. Naprimer, ako gre kako pismo iz nevtralne dežele v Ameriko ali iz Amerike v kako drugo nevtralno deželo, potem mora iti skozi pet uradnikov, da je pridržano; — pet uradnikov mora odobriti konfiskacijo. Tukaj v tej sobi so zbrana vsa konfiscirana pisma. Jaz sem vedel za slučaj, da se mi je nek Amerikanec v Londonu pritožil, da je dobil od ameriškega sodnika od vrohovnega sodišča pi-!smo, katero je bilo "Opened by Censor", odprto po eenzorju. Starec mi je odgovoril, da je popolnoma mogoče in tudi čisto razumljivo, kajti angleški eenzor vendar ne more vdeti, če je v ko-verti, ki nosi naslov — za — nazaj od ameriškega vrhovnega sodnika, tudi pismo ameriškega vrhovnega sodnika in ne mogoče koga drugega, ki bi slučajno kje dobil k overt o. Vprašal sem ga, ako ni mogoče, da bi se ameriške pošte ne zadrževalo po cele dni, temveč, da bi se nastavilna na razne parnjke. ki I prevažajo ameriško pošto, angleške cenzorje, ki bi pošto prebirali in jo tam konfiscirali, kar ne bi bilo "nedolžne". Rekel je, da so na to angleške poštne oblasti že mislile, toda so potem doznale, da to ne bi bilo zanje praktično. Pač pa so že večkrat sporočile v Združene države, ;da naj ameriški trgovci, kateri po-J šiljajo kaka važna in nujna pisma, napravijo na koverto opombo: — "Važno in nujno!", nakar naj ameriška pošta potem da pošto v posebne vreče, katere se bo potem i ko bo prišla v Liverpool ali kamorkoli že, najprej na vrsto. Isto je Anglija že drugim nevtralnim državam svetovala. Kolonel Tidy, pomožni cenzurni načelnik, mi je rekel, da je pripravljen vsako uro pripoznati, da imajo ameriški-, trgovci popolno pravico se pritožiti, kajti odkraja, ko še ni bil cenzurni sistem tako dobro urejen in upeljan, se je s \ .v 1 1 pregledovanjem potrte zelo zavla-I čevalo. kajti takrat se niso imeli j ne prakse, ne nič. Včasih je bila I pošta v prvem oddelku hitro pregledana, potem sc je mogoče za-! kasnila v drugem, tretjem ali če-1 trtem departmentu, kajti več pi-' sem je. ki morajo iti čez štiri ali ' še več rok predno smejo naprej. "" " Slatin paša, Anglež in Avstrijec, je nevtralen. Iz Stoekholma piše zastopnik •"Associated Press": , V Stockholm je pred kratkem J prišel nek mož, ki je živel v vojaški službi skoro od svoje deške dobe. toda on se je sredi leta 1914 znašel v zelo nenavadnem položaju ; oti ni bil mož z eno domovino, temveč kar z dvema, in poleg te-r ... . . ga sta si bili te dve njegovi domo-1 - . . vini sovražni. al. On je služil pod avstrijskim prestolonaslednikom in je bil poz ^ neje prideljen štabu Kitehenerja od K hart uma. On je šel v Egipt ko je bil tam Kitchener še kot nižji častnik. Dvanajst let je bil jet-P,nik fanatičnega Mahdija in divjih dervišev. Pozneje je iz teh krempljev u šel in se pridružil angleški armadi, ki je šla preko puščave in pozneje KitclienerjevL kampanji ol j gorenjem delu reke Nil, ki je pri a nesla v Sudan zopet civilizacijo in prinesla Kitchencrju toliko slave i On je prišel v Stockholm popol i noma incognito. Zelo malo jih j« . bilo. ki so ga spoznali za Rudolfi! Karla von Slatina, barona av > strijskega cesarstva, egiptskegt 1 pašo, generala egiptske armade i maj ornega generala angleške ar i made, ki je bil od Anglije šestkral j1 odlikovan. 5. Ko je nastopilo leto 1914, kc i je izbruhnila svetovna vojna, j< - bil še vedno udan Avstriji, kljul v temu, da je bila večina njegove i ga življenja za Anglijo in njen( politiko v Egiptu. On je postal ta i- korekoč del angleškega vojaškegj >. stroja. Toda, on se ni mogel bori i- ti proti domovini. Avstriji, v ka teri je bil rojen, istotako se pa n o mogel boriti na strani svoje pr .- votne domovine proti drugi domo i- movini, ki mu je dala toliko viso kill mest in toliko odlikovanj. Tako je Slatin paša resignira • kot angleški in egiptski general 0 ko se je pričela vojna med ifiego vim i dvema domovinama najbol, ' divjati. Vendar Slatin paša je ču til, da se lahko podstopi nečesa a drugega, kar bi bilo velike vred 0 nosti za obe domovini in za drugt e dežele. Vrnil se je na Dunaj, kjei I- je pristopil k Rdečem križu, ir n kot tak pomaga vjetnikom vsel -i držav, kolikor mu je mogoče; — - mogoče mu je pa veliko sioriti 1 kajti on je zelo bogat. On ve, koliko morajo vjetnik t- pretrpeti, neglede v kateri dežel - so vjeti, kajti to je že sam najbol. skusil, ko je bil zaprt v Sudanu t* On je prišel zdaj v Stockholm J tla se je sestal z nekim ameriškin a diplomatičnim zastopnikom za Ru i- sijo, da bi skupno delovala za to y da bi dobili avstrijski vjetniki > Rusiji semintja kako priboljšanje kakor tudi, da bi se kaj ukreni h za v raznih sovražnih državah in r ternirane avstrijske državljane. - Glede Rusije je pripomnil: "Jaz sem mnenja, da stori Ru - sija vse kar ji je mogoče za naš* jetnike, toda vse je tako hitro ii v tako veliki meri prišlo, da st nahaja vsak čas gotovo v velikil zadregah, kajti ona nima na razpi lago vseh sredstev. Gotovo ji pri i- manjkuje primerne obleke ii c zdravniških potrebščin." i Potem je prišel pogovor na Kit chnerja. Ko se g-a je vprašalo, ka. i misli o njem, je bil nekaj časa ti ii ho, potem je pa rekel: "Kitchener je bil eden največjih e mož kar sem jih poznal. On je bi u mož železne volje — sploh nekak stroj. Kitehenerja je bilo težke - dobiti zase, toda. kadar ste ga en krat imeli, potem niste mogli naj ,- ti boljšega in zvestejšega prijate lia. Jaz sem poznal Kitehenerja - od časa. ko je dobival prvo voja j ško slavo, jahal sem žnjim na vo-v jaških pohodih, bil sem žnjim pri i porazih in pri zmagah, v mnogili ,- bitkah, poznal sem ga kot povelj-D nika in sploh poznal sem cel nje a gov značaj, in kot tak lahko rečem, koliko je angleški narod iz- i gubil, ko je izgubil njega. Vem . tudi koliko sem izgubil jaz. ko sem a izgubil enega svojih najboljših pri-a jateljev. — Ako je kje kak vojak, „ ki se more primerjati Kitehenerju. e> potem pravim, da zasluži drugač g no smrt. "Naše časopisje v Avstriji jc pisalo, ko je umrl, člauke, v katerih ga je blatilo in je sramotilo njegov spomin, toda, veste, to je !«■ raditega, da se vstvarja sovraštvo do dežele, ki je z Avstrijo v vojni in to je povsod tako." REŠIMO SLOVENSKI NAHOD _LAKOTE 1_ VABILO na USTANOVNO VESELICO, ki jo priredi društvo Zmaiga «t. 2!Ml S. N. P. J. k Luzeme, Pa., v sobeto dne 21. oktobra v Mazza Hall v Homer (.'itv, Pa. Tempotom vljudno vabimo vse bližnje in oddaljene člane ter rojake, poiscbno one iz Hostetterja, Whitneva hi Baggaleya. da s«* pol noši evil no vdeleže. Igrala bo godba na. harmoniko. pwčal in gosli. Toraj ne po/.abite na par lepih (nric zabave, katere lab ko užijete i v soboto 21. oktobra v Homer Oatv. 7.u sveže pivo, dobre smod-ke in mrzel ^u*igri/.«Nk bo preskr-bel odlKH", za zabavo pa godci, pevci in članstvo. | Josip Kocjančič. tajnik. ._Box 151. I NAŠI ZASTOPNIKI, 'kateri ao pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" ln knjigo, kakor tudi ca vse druge v nado atroko ( npadajoče posle. Jenny Lind. Ark. In okelle*: llUiaei I Clrar. ' San Francisco, CaL: Jakob levilo j Denver, Colo.: Frank Kkraben. i Leadville. Colo.: Jerry Jamnlk. Pueblo, Colo.: Peter Cullg, Frank Janeab In Jobn Germ. ! Salida, Colo, in okolica: Loola Ca I Stella j Clinton. Ind.: Umb^rt Bolakar ' Indianapolis, Ind.: Alois-Kudmin. Woodward. In. In okolic*: l-ak»> Podbreeax. Aurora. 111.: JerneJ B. Verb!«, i Chicago, I1L: Frank Jarjovec. [ Denue. HI.: Dan. Badovlmc. Joliet, I1L: Prank Laarlcb, Jobn Za , ietel In Frank Baiubtcb. ' Ln Salle. DL: Mat. Komp. Nokomis, I1L in okolica: lfath. Gd-isbek. j So. Chicago. I1L: Frank Černe Springfield, I1L: Matija BarborU. Cherokee, Kans.: Frank Režisolk. Orleaby. 111.: Matt. Hrtb«>mlk Wankegan, 11L in okolica: Pr. Pet kov&ek in Math. Ogrln. Columbus, Kana.: Joe Knafelc. Franklin, Kans.: Frank Leskovec. Frontenac, Sans, ln okolica: Frank Kerne In Rok Firm. Kansas City, Kans.: Peter Schneller Mineral, Kans.: Jobn Stale. Bingo, Knns.: Mike P end L Kitzmiller, Md. ln okolica: Prank Vodoplvec. Calumet, Mich. In oboHca: Pave) Shaltz, M. F. Kobe in Martin Bade. Manistique, Mich, in okolica: Frani Kotzlan So. Banco, Mich, la oko&ea: M. U. Llkovtch. Chlahofea, Minn.: K. Zgonc In Jakob Petrlch. Duluth, Minn.: Joseph Sharabon. Ely, Minn. In okolica: Ivan Oonia foe. J. Peshel In Louts M. Perniek. Eveleth, Minn.: Jurij Kntso. Loots Bala nt. Gilbert, Minn. In okolica: L. Vesel. Hibbing, Minn.: Ivan PouSe. Kttzville, Minn. In ofaoUca: Joe Ada-tnlch. Nashwauk, Minn.: Geo. Maurln. New Duluth. Minn.: Jobn Jertna. Virginia, Minn.: Frank Hrovatlch. St Louis. Mo.: Mike Grabrlan. Klein. Mont.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont.: Math. Urtrh. Bed Lodge, Moot.: Joseph JeraJ. Roundup, Moot.: Tomaž Panlln. Gowaoda, N. ¥.: Karl Stern 13a. Little Falls, N. Y.: Frank Gregorka Barheiton. O. in okolica: Matb Tra mar. Bridgeport. O.: Frank Hočevmr Collin wood. O.: Matb. Slapnlk. Cleveland. Ohio: Frank Sakaer. J MarinCič. ('has. Karllnger. Jakob Rek oik, John Prostor In Frank Meh. Lorain. O. In ekolirm: J KumSe la Niles. Ohio: Frank KogovAek. Youngstown, O.: Ant. Klkelj Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa.: M. K la rich. Aml>ridge. Pa.: Frauk Jakde. Bessrmer. Pa.: Loula Hrlhar Bridgeville. Pa.: Rudolf PleterSek. Braddock. Pa.: Ivan Germ. Bordine, Pa. in okolica: John L>e» 8ar. Canonsbnrg, Pn.: Jobn Kokllch. Cecil. Pa. in okolica: Mike Kotevac Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk la Vld RovanSek. Claridge. Pa.: Anton Jerlna. Broughton. Pa. In ekoUca: a Dea* Aar. Darragh, Pa.: Dragutlo 81a»lfi. Dunlo. Pa. in okolica: Joseph Sobot. Export. Pa.: Frank Trebeta Forest City, Pa.: K. ZaLar ln Frank Leben In Matb. K&mln. Farell, Pm.: Anton Valentutft?. Greenaburg. Pa. In okolica: Frank Novak. Irvin. Pa. ln okolica: Fr. lfemfor. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja 1ft John Polanc. Luzerne, Pa in okolica: Anton O- solnlk. Meadow Lands, Pa.: Georg Scholta. Moon Run, Pa.: Frank Matek. Pittsburgh, Pa. in okolira: Z. Jaksbe, I. Podvasnik, 1. Magister In D. R. Ja kob 'ft Valentin MirHn* CENIK KNJIG katere ima v zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 CORTLANDT ST. NEW TOR P, N V ^UUUUUUUUUUUUUUUUUUl POUČNE KNJIGE: Abecednik nemški —M ■ Ahnov nemškoangleiki tol- 1 mač, vezan —.50 Cerkvena zgodovina —.70 Hitri račnnar <—.40 Poljedelstvo —.50 Popolni nauk o čebelar atvu, vezan $1.00 1 Postrežba bolnikom —.20 Sadjereja v pogovorih —.25 1 Slov.-angleški in angl.- * slov. slovar —.50 Slov.-angl. in angl.-slov. alo ▼ar 1.50 Trtna ni in trtoreja —.40 ; Umna živinoreja <—.50 i Umni kmetovalee —.50 ' Veliki alovensko-angleiki tolmač $2.00 I ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: Doli z orožjem I —.50 Božični darovi —.15 Hnbad, pripovedke, i. in 2. svecek po — 20 Dnstrovani vodnik po Gorenjskem .—j20 Leban, 100 beril —.20 Na različnih potih —.20 O jetiki _ —.15 Odvetniika tarifa —.30 Pregovori, prilika, reld —.25 Titanik — Trojka, povest —.50 Vojna na Balkana, IS. sves. $1.85 Zgodovina e. in k. pežpolka j it 17 s slikami —.50 Zgodovina slov. naroda S. ^ OPOMBA: NsrotUom jo prilo torini, poštni nakasdd, att psita BJBIBiiilBIBIBIBIS^^ zvezek i—.10 \ življenja trnjeva pot —.M Življenje na avstr. dvoru ali ) Smrt cesarjevima Kudolfa I (Tragediju v Meyerlingu) —.75 I i slikami mesta New Yorka I po -il I RAZGLEDNICE: I Mewyorike • cvetlicami, ; hamoristične, božične, novoletne in velikonočne, I komad po —.08 ducat po —.21 j M bum mesta New Torka i • krasnimi slikami mali —31 I _ _ t ZEMLJEVIDI: Združenih držav mali —.1$ , veliki —.565 Astrijsko-Italijanska vojna mapa —.11 Balkanskih drfav —.15 \ Evropa JJ Evrope, Tesan —.50 Vojna stenska mapa $1.50 Vojni atlas Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kanaaa, Montana, Ohio, Pennsylvania. Minnesota, Wia-eonsin, Wyoming in West Virginia in vseh dragih držav po —.2« I Avstro-Ograke mali •—.10 veliki vesaa ^-.50 Celi svet r—.21 Velika atenska mapa U. B. na drogi strani pa seli svat $1.5$ i Hti denarno vrednost, bodisi v go* (h mtnhfc Poitnim ja pri va«! i J ' mmm * "" 1 - — trnJi«m«« rgi — I —a ! •Jogisio»anska 05« Katei. Jednita j * "1 ' i! lofcorponrana dne 24 januarja 1901 v državi Minnesota Sedež v ELY. MINNESOTA. ! ILAVRI UliDXIXIi I n**«edDlk: i, A, CKKM, 601 Cherjy W*j o| Bo* IT, M dock. Pa. F^prodtednik; ALOIS BALANT, Box 106. Peal! At|„ Ohio. •lavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Min*. 9Utajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Min*. Baapnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, OoU, VRHOVNI ZDRAVNtg; »a. ttUtTIN IVEO, WO N €hleato Sk, Jollet, 111, ___ HADZORRIKZS EUN1CH, 421 r—i 7th St., Calumet, Mlefi. PETER fcPEHAB 422 N. 4th St., Kanaae City, g»na JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa. / E POROTNIH: r*AN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAB, 308—6th St., Rock Springe, Wy* JT. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Waek, POMOŽNI ODBOR j 906XPB MERTSL, od dmitva ar. Cirila in Metod*, ftey, K. Sly, Minn. LOUIS CHAMPA, od droitva Srca Jeraaa, iter. 2, Ely, Mh»» JOHN GttAHEK, ct. od druitva Slovene«, He v. 114, Ely, Minn. Vil dopiai, tikajoči ee uradnih aadev, kako? tudi denarni joliljatre, naj ee pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vee pr tcibe pa na predsednika porotnega odbora. Na oeebna ali neuradna pisma od rtrani ilanoy Bi nI bedi Migalo, Druitveno glasilo l "CEAB NAlODi' Profesor Damjan Cebu-lovec. Spis.il Milan Pugelj. (Konec.) Sti-l jih je, [.k"d eotrto je ohstaljj in £el naposled noter. Prišel je vi eakalnk-o ju tam je bilo mnogo ljudi, (Jospe, gospodje, tudi mla-L de in lepi* gospodične je apav.ilj protVsor Dannj;m. Dvoril bi bil,j jM>vedid nekaj lej>ega. tislim, ki ; jih je poznal, tako da bi se za-] smejale. /a smejale bi so na glas,! zaploskale bi b*pe dame z 'belillil in drobnimi rokami. ( "Ali, Imivo, gospod profesor!". No, na lisli dan ni vedel uiee-j , .sar. Hodil je mehanično gorindol [ nap« si« v J >•* je ustavil pri oknn. "Kaj pa je vam. gosnod profe- -s.,r?" * j. Vprašala ga je lepa dama in prof«-*or je pomislil. Vse bi ji po-' vedal. ali to je predolgo. Na krat-' j ko reee. da Ho mir. |, "V uho mi je nekaj prišlo," !, "To ste so prehladili bili st«' morda na prepihu, na sapi zu - ] naj... " j j Dama j" bila lepa. govorila je i v skrbnem tonu, gledala je vanj f z velikimi, črnimi očrni. "Da, mogoče... " (1 Potem je (m!š«-1 nekdo iz dok-j torjeve sobe in profesor je vsto- ; pil. j1 "V ušesih imam iieakj, smrči j vedno. .. " Doktor j«> pre iskal ušesa, zrna- i jal je 7 glavo in je obstal potem, h r zdrava. Malo ner ! voznosti mogoče, nie hudega..." "No, t«:n bolje!" |1 Pr< iVsor je odšel in zunaj pred hi-» je pri-držal korak ter potom1 >.«•! dalje ninogo počasneje. J j "No, ničesar ni... ničesar. h V uAcslh pa smrči dalje, enako-'| memo, veeno.. . To hi bolezen, to je bogve.kaj... No, jaz ne vem, kaj .i« t«)... " Poeasi je šel dalje, ljudje so šli ? rnmio, včasih ga j« kdo poadravil.'i ali profesor ni videl. Ni potrledalJ' ne na desno, ne na levo, moral je' _ misliti na svojo bolezen. ; Zdaj o-.i dobim v parku na ; klopi..." s Domislil se je naenkrat, pogle j. dal je na uro in je stopil hitreje'; v park. Tam je na?Vl na klopi j svojega soseda; bil je debel, v ' obraz rdeč človek, nosil je deln-lo ] /lato verižico in včasih je globoko'] vzdihnil, ''Dobro jntro!" Profesor se je vstavil pred j njim in debeli človek je pogleda! ■< pri lično začudeno. i "Dobro jntro!" ] Odgovoril je rn usta so ostala napol odprta. j "Vi imate grozno navado, da * smrčite, Vso noč smrčite od rnra- : ka naprej. .. Jaz ne morem ži- ( veti, jaz ne incrretn prenašati, zato blagovolite spati drugače!" i>«'beti Človek je. iint-1 iistti .še' najtol odpi-ta in |M>t«*m se j«- na glas začudil. "A-a-a." "Drugače spati — kakor Ijud Prolosor je }»I! ves nervozen, s j;alieo j,- tolkel ob tla, gbvlal je z nemirnimi očmi. Ddbe-U človek pa s« je čudil. "Drugače spati... Ila-ha-hia!" Debeli človek se jo zasmejal jiaj glas in na široko. ' "Drugače spati... Ha-ha-ba!" Pi-ofe.->or se je obrnil nagloma in se j«' izgubil med drevesi... ur. Tisti dan se je bil storil lep ve-čer. .Mesečna noč je sledila potem. Iznad jezera so plavale jit^smi, šle so mimo kakor sanje. Naposled bilo vse tiho. nič se ni ganilo v drevju, aiobenega glasu ni bilo v vsi okoliei. Mirno so gorele zvezde, počasi in nevidno je plavala luna preko neba. Profesor Damjian je hodil gor-indol po svoji sobi, včasih je sedel na zofo in potom zopet hodil ixl kota do kota. 'To ji* strašno, to jo mučenje! In jat/, naj grem od tukaj — sta-n-e . . In presanjal sem tukaj t iil i ko. to j«- dom mo jih se-ma rokamia Ln se zamislil. "No, konee..." Sam sebi je govoril pol tih o. Po-tem se je nasmejal polglasno in je hipoma vstal ter stopil do svoje pisalne mize. Tami je odprl predal ter vzol ven tenek in dolg nož, ki je žnjim rezal navadno papir. "No. konee... " Tiho je odšel iz sobe, lialahko je oil pri nezaklenjeni vrata sosednje sobe, izginil je v temi za njimi hi potem se je kmalu vrnil. Tiho je zaprl vrata za seboj, šel je v svojo sobo in položil nož nazaj v predal. Potem je legel mirno v postelj; tišina je bila povsod : zunaj je vse molčalo, po hiši je bilo vse mirno in tiho in tudi za steno ni nič več smrčalo. Profesor je spal tisto noč dobro in drugo jutro se je proihudil zelo pozno. Pozno je bilo. .že je stalo solnce visoko m profesor se je /učudil, "No, dolgo sem spal...,, Vstajal je in taikrat je prišlo dekle z velikimi in žalostnimi oe-mi, stopilo je v sobo in je plašno pripovedovalo. J "Zraven, v tej so»bf poleg važe,' je bil danes umorjen bogat gospod ... Nekdo je nož zasadil v! sire — bogve kdo. — Vežne duri so ibHe pomotoma, odprte to noč,' bogve ikdo se je priklatil___" 1 Stala je sredi sobe — pfa&ia, GLAS JNARODAl 17. OCT. 1916 t V napol trepetajoča, strah je bil i razlit tisto jutro v sojenih velikih l žalostnih ©č^h. I J "Bogve ikdo... " j J; Profesor je monovil za njo, gle-I dal je čez okno in je izpregovoril [i čez dolgo in ;počasi: , M "Moje koveege spravite na koli, lod v or, jaz namreč odpotnjem..." £j "Da. strašno je zdaj tukaj, jaz f tudi odpotujem... jaz bi tudi od-i potovali a, da bi imela kam odpo- ( tovati... Daleč kam, preko goli-čav, preko gor, do sreče morda... Z in utnrt še isto leto. j ---— z Bajta. j - ' ('rtiea. Spisal Roman Romanov, 'a -— !n i. j- Host a je bila velika in lepo i v Si senčnata. Temno-zeiene smreke so rastle v njej in bori in hrasti. Tu-di breze so bile tam — nedolžno- 1J bele in nežne. Pozimi ni bilo tam ^ nikakišnega življenja. Sneg je le- -žal povsod — po vejah, )k> tleh !' in tuintaim je visel na. godem hra- ' stu popolnoma, suh in pomečkan list. Smreke in bori so bili zeleni, ali smrt. se je poznala. Kakor ci-prese na grobovih, če jih pogle-' damo iz bližnje daljave — in nas s' objaane žalostna misel. Ves dan je 11 bil popoln mir, samo redkokdaj 11 je počila trhla veja in je padla^" brezglasno na zenuljo. V sneg se .je! zapičila pogostokrat in siva jt > ženica jo je tam pobrala. Prišla h J je zavita v obnošeno ruto; iz dav- n nih časov jo je imogoče^ imela in zi lahko je. da od poročmh dni. ii so se poznati na njej rdeči tuli- či pani, na vogalu v kotu so se vi-! deli, ali bili so veli in mrtve bar- h ve. Siva ženica je prišla, slaba in N sključena, in je poibrala tisto ve- j( jo, zapičeno v sneg. Roke so se ji nj tresle hi je šla dalje s počasnimi ni in trudnimi koraki. To se je do- k godi o po|M)ldne in proti večeru potem se je zbudilo tuintam živ- si ljenje. P.ilo je poldivje in roman- ji tično in popotnika je bilo strah, ži Zdrsnil so je in se je stresel in po-' hitel proti vasi. Zakaj od tam se jf je že videl zvonik, lep in prijaztMi m in vabljiv. Visok je bil in bel in se je dvigal do obal kov. A v h osti n; se je budilo življenje. Na najvišji z i smreki je zaskovikala sova z o- m durnim in mrtvaškim glasom in i® nekje v daljavi se je oglasil čuk. g; Zazvenelo je po ozračju in je u- j« mrlo reako m surovo. Potem je iii zalajala lisica, dvakrat, trikrat je p< zalajala in je odbežala v goščavo.' gl Čutila je menda volkove, ki ao bi bili v bližini, in jim je nagajala, lj Malo višje na hoknu so bili, gle-J dali so z Jačnimi očmi in so se o- jf glašali divje in tuleče. |le V tistih časih je bila bajta pod h ost o nova. S slamo je bila 'krita, lo ki je bila še tedaj nova in svetlo- ži rumena. Okna so bila majhna in'd; močne lesene deske so se videle'sc od zunajne strani. Ali notri jej bilo prijazno. Lončena ipeč je bila g^ notri, siva mačka je sedela na njej ni in se je umivala z belimi tačica-'d; mi. Ob tistem času, ko je bila zu-naj zima. in led in sneg, je bilo v bajti popolnoma sladko in domače. Vaški godec je sedel pri! mizi in je igral na citre zaljubljeno pesem. P>og mra odpusti, 'ker je bil star in siv, ali -mehko mu st je bilo pri srcu in je igral. p( Goreči ogenj iz plamena v mojem sreu gori, nobeden drug ga ne pogasi kakor tvoje črne oči... P1 k: Bog mu odipuifti! Mogoče se je hi spominjal svojih mladih dni, kofir je nosil zelen telovnik z velikimi'sc in svetlimi gumbi in je imel na m glavi klobuk, okrašen s poljskimi j v< rožami. S fanti je šel visoko igorij na holm in je izapel z lepim in ve- m selim glasom. Slišalo se je daleč.1 st j ker je bila tedaj pomlad, ki ljubi se peseim in jo radostna nese eez ve- p< | černo daljavo. {m i To jo bilo v davnosti, a godec ol Ivo je bil ob tej -priliki siv in ti star. Na citre je igral m jih je del z^ 1 pod dolgi plašč ter je izavil proti b< vasi, kadar so mu velolL vi i >il "Pridi, Ive!" so mu rekli in je ih prišel. j 1 • Igral je in včasih se je nasmeh.-] jiiil.-^Kadar je padla desetica na e- strune, se je nasmehnil in jo je ob] •il koncu spravil. Ali kasneje se je , zamislil. Še toliko rn toliko je tre- 0- ba, da me pokopljejo lepo in po-; steno, zakaj smrt je bliže in bliže.; iz Matija mi napravi krsto in jo po-' 1- barva s črno barvo ter prilepi na-' 0- njo križ iz zlatega papirja. Tudi 1- po d»va angela na vsako stran z .. zlatimi perotmi in velikimi lasmi. (Tako je računal godec in je bil j- zamišljen. "Igraj. Ive!" so rekli in se je '*, predramil in je igral. Ali medtem! ), je mislil polno in težko. Star sem? >- že in bom umrl mogoče nagloma a ;n naenkrat. Nihče ne bo vedel 0 za to, ne kdaj, ne kako, ne bo ni-] >. hče vedel, in vprašali bodo mi-i- mogrede: "Kje je Ive?" Talko' e bodo vprašali in bo spet vse tiho.I r "AHi ste ga videli?" bodo vpra-1 e šali in potem bodo pričeli sklepa-. (tir "Mogoče je umrl. siv je bil: -(in star in je umrl... " bodo rekli| |in pojdejo gledat.- — Ali našli - me.bodo mrzlega in mrtvega in'. -.se 'bodo začudili: "Glejte, umri -Nič drugega ne bo, samo'J začudili se hoflo. pokopali me bo-'« do in pozabili... j t "Kaj misliš na smrt. Ive?" ga t f je prašail krema r in se je zasme-'1 ial? "Tvoja slabost", je dostavil,'s j a Ive je .molčal. Igral je mirno's j naprej in pozno se je odpravil do-j i nov. Ail i strah ga ni bilo nikdar.;! \ Na -visoki smrei-k je skovikala! > sova, v daljavi se je oglašal čuk.1 < Nekje rv dolini se je slišal jazbec j in t n in tam je zatulil glad en volk.1 -■Ali Iva ni bilo strah. Ograjen je' bil v svoj veliki plašč in citre je j | imel pod njim ter je šel proli 1 bajti. h Oj, «ka'ko jo je rad imel in kako j1, je rad prebival v njej ! Redko mu .je biLo žalostno. "Sam sem..." je vzdihnil vča- ' 1 sih in se je potopil v neprijetne 1 misli. "Sam sem in 'naposled bo' ) treba umreti v zapuščenosti in sa-j, moti..." 11 ' m 11 I ak je bil včasih ob večerih, ko ' ^ je posijaila slučajno luna čez maj- j. hna okna i;n je trepetala mesečiita V na sobnih tleh. In tudi daleč na-zaj se je spomnil ob talci priliki 0 hi na ta način je bil ves mehek p čuteč. Spomnil se je, da je pos-ta/vil'j bajto, ko je. bil star tsjdeset let.]*,, Na nekoga je mislil in nase ter jo J" jo postavil s srčnim vesel jenu Alitjj naposled je moral vanjo popoJno l], ma sam ter je potem živel mirno j in sam tza.se. "Kj, zakaj ni tako... " je vča- " sih na glas spregovoril sredi svo-L. jih mdsii in početkoma mu je biloljj žalostno. j j1 "Lahko bi bilo... oh..." Ive! je vzdihnil in se je naslonil na mizo. J Ali čaš beži tako naglo in pri- j naša na tihem pozabljivost. Tudi za'ij jo je prinesel večinoma. Na Y marsikaj je bil pozaibil ter prava i?n srčna žalost je bila šla od nje- y ga bogve kam. Sairno še včasih se (* je domislil prijazno in mirno —I in naposled je prišlo, da mu je n postal ta spomin silno'drag. Vsa ž glavna stran njegove mladosti je • bila v njem obsežena in zato ga je' n ljubil. J "Kako sem zgradil bajto..." je pričel in se je potopil v tisti ^ I lepi jn daljni spomin. Siv je bil p že ttnlaj ter star in samo še minulost je imela zanj malo ]>ravega 0 življenja. Tam daleč, daleč za se- p dajnostjo-je bilo in samo spomini:^ so vedeli zanje. ^ i 4-' Ive je mnogo o tem mislil in se je naposled izpolnilo. Slaib je bil >-' že ter star in je tisto zimo umrl. i-' Nihče ni vedel natančno, kdaj, ali I i ponoči je bilo. Čez noč je šla tam z mimo smrt. potrkala je in se ogla-i. sila ter ga je odpeljala s seboj... il In tisto zimo je .bila bajta zaprta in popolnoma zapuščena. Na e mizi so ležale še eitre ter prah je ii bil po njih in strune so bile rjave ijter razglašene. Popolnoma samot-% no je bilo v bajti, zaprašeno po- { 1 hištvo je stalo tui-ntam in nobe- ' -] nega živega bitja ni bilo nikjer. ' - Ob vc-čerih in nočeh so sedale so- , /ve na streho in so na glas skovi-I kale ter čuki so priletfili in so sel ■ . oglašali plašno in odurno. [j . ii. ; i j še .prodno je Ive umrl, se je*' i napravil na neko pot. Spomnil se t je ter nanagloma sklenil in šel. 1 I Mrak se je bil tedaj storil in baš 1 , so se ibile pokaizale prve zvezde r na daljni večerni strani. Tilie in s | drobne so gorele v daljavi in so 1 trepetale, kakor bi hrepenele bog- I . ve kam. Ive je pogledal na tisto ^ .stran in mu je bilo mehko pri 11 1 srcu. o | "Zdinj grem", je i-ekel, "in 'bom povedal!" h j Stopil je v hišo na drugem kon- g ! eu vasi in se je vstavil v veži ter v je vprašal: "Ali je doma vdova h t Mara ?" o 1 Stani ženska je sedela v kotu k in je odgovorila. Popolnoma tem- s no je bilo in Ive je tipal z rokami <1 | okoli sebe, ko je šel proti črnim n in zamazanim mirim, za katerimi n je stanovali a vdova Mara. t Stara, je že bila in siva. Njen <1 mož je bil navaden delavec; trn- č dil se je vse svoje življenje in je k j v trudu umrl. Mara je imela hčer- t | ko in po moževi smrti ji je bilo p hudo. Sama žalost in trpljenje in p I težko življenje je bil začetek in konec vseh tistih dni. Nič ni ime- j, la svojega in stanovala je pri tu-jih ljudeh. v "Doiber dan, Mara!" je izpre- n govoril Ive pri vratih in se je ozrl ;; po sobi. ^ Pri peči je sedela vdova in mu ,,, . je odzdravila s tihim in mrtvim s j glasom. A tudi hči je odzdravila. ^ i Pri otknu je sedela in njen glas je bil čist in lep, da je bilo lvu ža- r Mostno. Domislil se je mladosti, t* leglo m u je po vsej xluši in zelo '' neprijetno bilo. . "Tako heerko ^bi lahko imel, jj tako lepo in mlado in bi bil žejen j in bi prinesla vode vesela in lepa "' J kaikor spomlad." 11 "Sedi, Ive!" je rekla vdova in n je sedel. b "Prišel sem", je rekel, "ker bo treba iti___" Potem je malo utihnil in tudi h vdova je molčala. "Kadar boau umrl, lahko greš z Marico v bajto k hostL Lahko I greš in ostaneš tam do smrti..." | Ive jo je mislil spomniti na minulost. ono davno in v spominih živečo stran je mislil omeniti, a j je umolknil. Z nobeno besedo se ni dotaknil spominov in pozdravil j s ter je odšel. Potem je umni in vso zimo je bila bajta prazna. Pajčevine so se pomnožile po kotih, velike in za- ( p rasen e so visele od stropa in po ~ oknih so se napravile, da se je ^ poznala zapuščenost. Nobenega = živega- bitja ni bilo nikjer; po sobi je stalo razvlečeno in zaprašeno pohištvo in v veži je bilo popolnoma enako. Ničesar živega ni bilo nikjer, samo mačka je še hodila okoli hiše. V podstrešju je spa vala v slami^podnevi je sedela pogostokrat na pragu pred s! zaprtimi vratmi. Čepela je tam po več ur in je- naposled otlšla. Ali £ v zadnjem času je ni bilo več. ^ Bogve kam je odšla in mogoče, 4 da jo je raztrgala divja zver. Zima je bila ostra in mrzla, jj Bajata je stala ob hosti in bilo je videti, kakor\da bi bila tudi ona .zaspala z vso pri rod o. Sneg je le- v žiil na strehi, ledeni curki so viseli od nje in nikoli se niso odprla vrata. Nobene steze ni bilo do j njih in popolnoma nedotaknjen je bil sneg vse naokoli. |C< Ali naposled so prišli na nebo' temno-jmodri oblalki; to so bili ti-| sti težki spomladazisiki ob al ki, ki i j< j ill pripode topli vetrovi in beže1 žnjimi daije naprej za obzorje.' Sneg se je tajal nanagloma in o-j zračje bilo (prijazno in milo. Že se je bil stopil sneg in nie več ni bi-llo oblakov. Vse široko nebo je I bilo temno-modro in spomlad an-1 i »ko solnce je obsijalo vse holme in trate. V grmovju je zacvetela « dražestna vijolica in zvnčki so se m .1 , [ an. pokazali na vseh. prisolnčnih kra jih. Tako je prišla pomlad in Lo ljudje so bili i veseli, ker so čakali nanjo in jo želeli. Tudi vdova o- Mara je je bila vesela, lu "Da sem jo vsa{j dočaikala!" je c- rekla, zakaj bila je stara in bose lehna. "V bajto pojdem", je za->l1 trdno sklenila in sta se pričeli od- 1 pravi jati. Nobenih posebnosti ni- : u sta imeli, ker je bila tam doma i 111 revščina. Opoldne sta se odpravili i in tako so se odprla bajtina vra- : • ta po zelo dolgem času. Zaškri- ' a" Palo je v tečajih, pretrgale so se . a debele iu zaprašene pajčevine ter < pajki so preplašeni zbežali. ^ ln potem je prišio v bajto živ-H ljenje. Vse je bilo čisto, rože so J evetele po oknih in Marica je se- 1 dela za njimi ter je šivala in pela, 1 Lepe so bile tiste pesmi, samo na-). ." lahko izraženo hrepenenje je bilo ' v njih — nekaj daljnega in slad- 1 Ikega kakor v sanjah. Prabujalo! ■ se je namreč mlado srce, razvija- ! lo se je in je hrepenelo na skriv-^ nem in saono nevedoče kam,.. I e Po oknih so cveteli nageljni. 1 Bili so veliiki in lepo nakoljeni in ] - težki iti rdeči cvetovi so se skla-e njali po zelenih vrhovih. Razvili 1 so se, sveži so bili in krasni in so j naposled venelL Naposled so se _ povesili globoko doli, izgubili so j barvo in duh in posušili so se. Ali ' 1 novo popje je poganjalo. Že se je odprl evet in je zadehtel. j i V tistem času so priletele tudi "j 1 a sta vice. Pod streho so spletle - gnezda ter so pele svoje lepe i»;| r vesele pesnili. Zakaj pomlad je bi-] i la prišla in hotfmi ter travniki so' ozeleneli. Nizka travica ji!i je po-i i krila in sredi nje so vzcvetele! - spomladanske rože. Tako so po-i i gnale marjetice, gledale so v spo-j » mladansko nebo s svojimi naivni- i mi očimi in cela množica treben-; _ • ie je okrasila, zelene meje. Tudi | i drevje je počelo zeleneti, in glejji - črešnja se je odela v cvetje. Ka-' ; kor v n! ilk i šopek je stala sredi vr-| - ta. ptice so priletele vanjo in soj ) prepevale na njej svojo radostno' » pesem. 1 Tn bosta je prejela spet vse svo-' je idilično življenje. Vse je zaze- ( lenelo, tisoč glasov se je rodilo na -vseh straneh, prihajali so iz bližine in daljave ter prižali so se in u L izgubljali. Divjačina se je bila po- « skrila in samo še tuintam je glas- n L iro zasu-meh) v grmovju in neopa- b 1 ženo žival je pobegnila v go- • ščavo. ; - Tedaj je bila bajta polna varljivosti in prijaznosti. Sredi z.-le- -] nja je stala tam pod hol-mom i!! izza košatih vrhov se je videl tuintam del njene strehe. Bilo je. ; kakor bi si jo napraivil t sanjah;* | sentimentalen človek, na pot bi šejk napravil in bi stopil naposled va- « , ... . il i njo. da se uresniči vsji za.snniana! I bodočnost. j vj ' (Pride še). I^1 -----I* i Iščem svojega prijatelja JOHNA I*1 VinTELIČA, doma iz Vrhnike N, t pri Ljubljani. V Ameriki biva1 -" že kak Hi IG let in se pogosto R seli, zato je težko dobiti njegov naslov. Prosim ga, da se mi i zglasi, in sicer radi važno za-j t de ve iz doma. V slučaju, da ne; - b<'re tega lista, prosim druge rojake, ki ga poznajo, na to o-; pozor i t i. — Rudolph G or ju p,, i 11016 Waterloo Road, Collin-j > wood Sta.. Cleveland, Ohio. i ■ (17-19—10) i ~ - ISKUŠNJE ANE , B R U NOV S K E. H. H. von Sehlick, slavnoznanl naravni zdravnik in tovarnar Bo! garskega Kr\nega Čaja, kateri je s stoinstotisoč bolnimi v stani zve-zi in dobiva od onih, katerim je Bolgarski Krvni Čaj vrnil zdru"v-je, cele kupe zahvalnih pisem, je naša rojakinja Ana Brunovski, RFD. box 9,. Fairfield. , Conn, pisala Sledeče pismo: "Ker vaš Bolgarski Krvni Čaj nima tekmeca, kar se tiče čiščenja krvi in zdravila proti zaprtju, se vam prisrčno zahvaljujen:. ker ste mi ga poslali, .laz .sem njegov blaženi učinek sama na sebi poskusila in zato ta Čaj vsakemu najtoplejše priporočam." .Eno veliko škatljo Bolgarskega Krvnega Čaja, ki traja pet mesecev, pošlje za *1.00 kamorkoli, v Canado za $1.22. Marvel Products Co, 9 Marvel Bldg. PITTSBURGH, PA, Pripomba: Ako hočete pošilja-fcev oaigurati. po?'iite 10c. vpA Rada bi zvedela za naslov svoje prijateljice .M ABM F DOLINA K. zdaj omožene Božič. Duma je nad Škofjo Loko. N:ijd:i-lje bivala v držaivi Wyoming in v avgustu leta 1914 je bila na 254 South Temple St.. Salt Lake City. ITtah. — Aloisi:; Pe-taeh, Pox Ii'::. <:<-4. Coal ton, AV. Va. (17-19—10 SLUŽBO DOBI mlad fant. zmo/.en nekoliko an-gleš."-i»:e. v groceriji za razvajen-nje blaga. Plača $L"».0(» tedensko brez v s« ga drugega. L Schwartz, r>17 Hie.koi \ St.. KIkhart. Ind. 17 19—10) HARMONIKE aodlsl kakrfrieioU rrrt« Izdelujem la popravijani i>o najnižjih cenah, a delo trpežno In caneHljl7o. V pojjravo eanesijlvo vsakdo poSije, ker »eni ie nad 18 let tukaj t tem poslu ln -edaj v »rojem Jahtnem domu. V popravek v f; aru "in k sanjsko kakor v^e dru^ tianaonike ter rafnnam po delu ka-Icorfino kdo aahteva brea nadaUnlb rprafianj. jlOHN HENZEL. l«17 BUui S2nd SU CleveUnC OU«. Rad bi izvedel za naslov svojega očeta JOSIPA H REX, d m na iz Zn/.embei-ka na Dolenjskem. Pred '.K leti je bil v Oollinwood, Ohio, in od tu je šel v šumo; kje se zdaj nahaja, mi ni znano. Prosim cenjene rojake, ee kdo ve, da ni i javi, ali naj se pa sam oglasi svojemu sinu : Bernard, Hren, <"i»U) Carry Ave.. Cleveland, Ohio. (14-11"— 10) Pozor rojaki! •7' - — — 1 t—--0-! Ravnokar je dotiskana velevažna in velezanimiva sloven-! ska knjiga: SLOVENIJA VSTANI izpod peresa Dr. Nike Zupaniča. Knjiga govori o sedanji nalogi in bodoči vsodi slovenskega naroda. Pet tisoč izvodov je bilo poslanih našim v jetnikom w Rusijo, pet tisoč jili je na razpolago ameriškim Slovencem. Rojaki, sezite po najzanimivejši slovenski knjigi, Id | je bila kdaj tiskana v Ameriki! i Stane samo 50 ct. in se dobi pri: Dr. N. Zupaniču, 1369 S. 40 St. Cleveland, Ohio. . » Srečala sta se.. Vsakdanja povest brez konca. Spisal Fran S. Finžgur. VII. Dominik je slonel ,pri miri in si kajkor v tuktn gla pln*4eev na steni. Včasih je prenehal z roko, kakor bi zalotil «f!olM#ko 'in i sol in bi sc bal, ra« se mu je zresnil, olbrvi s«' nasrsile. Prikimal je z jflavo in vnovič pričel .sedati h prsti v lase. "Tako je! Pa se človek ne domisli prej. Nctkoga je treba, da te potrebe in vzdrami ler ti reče: prijatelj, dani vst&ni! Ril soon naprej prav počasi. T«ma je l>il«j pre*l menoj, da še roke nisem tipal iztt-j^iiti predaleč. In sedaj mi je naenkrat zažarelo tain na w.hodu, nekaj rdečega je šinilo čez goro in začudeni sem se ani se! — Oj, Malči!" Takrat so h** njegove oči tako radostno in hvaležno zasvetile,J kakor hi se preti njimi izvršil veseli čudež. Domislil s*4 je Malčike, iu zdelo s*1 mu je, da stoji oaia na' hribu, vrhu katerega je za&anelo in šinilo čez goro. Tamkaj je stala ona. zarja ji je svetila skozi j prozorne gulxi u;a oMeki, i roko ga je vahila za seboj in mu govo-J rila Irpe lx**-de o veri, katere ni v ljudeh. \ njem se je oglasila moč, .ki ga je guaia z velikim upu- ' njem, da se napravi na pot po strmi gori proti *ijej. Zagledal je' eilj svojca popotovanja, ki ga doslej še ni ugledal. Ki>s kruha — to je 1-il nj.^ov cilj. !*«» njem je st-gal dve loti, (»otvujal j«- ves ma-loduš**n na j h »sik! o svoj kapital na maj lin* obresti. Ni gri mogel naložiti; odklanjali so ga ljudje, pogl> dali njega iu !i mirno svojo pot. in on jc bil kakor o-tn k. ki s.e«r.i pod jablano za sa-dom. Nebogljen je., da ko- maj br»-z pestunje. S težitvo iz-tegn roike po jabolku, opoteka se , tako majhen, da »e kiMnanj vidi iz trave. Pa hoče do jabotka. Za- i ■to leže v travo in zajoka, dokler ?»e pride nvati. ga dvigne v naročje in mu pinnoiv do sadu. Otrok je bil Dominik. Njegove misli so bile tako boj-eče in maj line, da s(» si komaj u|>«le čez o-grajo na očetovem dvorišču. Koj g*-1 *l»*liti lljt-j»l*.i kruha. < ln naj pa s**}** za «*m*ado.j ko d*.a iz -sled«-. ytezi mimo ImV. N ■ On j« človek: ljudje so trpeli, da ti prislonili lestvi na drevo." kjer j;» o! m-št-le «ra d««sti .sad^a. v. naročje so te dvignili, tla morvs do jablana — - in ti m mislil luiiijo^ in si skhsiil. da zleze*, na vrli t«", tiho ^Mijcš vati za sadom ki na tla^ onim, ki gledajo lačni v veje, ne vrž«* niti peclja. Ne, Dominik. tij si človek. Vrli lestve so te dvig-^ nil i, »cula j moraš sam med veje. Težko je, ker nki vajen. Toda j mora«, ker človek in moraš za-| nuli ljudi. Ne smeš sam jesti kruha, deliti ga moraš; istemu rodu na zemlji, ki je dvigal, iste-' mu moraš vrniti znojne kaplje; 1« j« tvoj cilj, Dominik.--- Vstal je. Po sobi so odmevali , krepki koralki. Dlani je ra-zpro- i stri, ikakor 'bi hotel vreči med množico bogatih darov. Zagledal je med njo drobno postavo. Zna-^ ni so mu bili lasje, oči so bile ei-sfo domače. Velika duša je trepetala v njih. i To je ona. Z gore, kjer je stala ' v zarji, se jo vrnila med množico 11 in je tudi dvignila drobno roko,5 ter jo iztegnila po Dominikovem I daru. J "Malči !?t j Obstal je Dominik, kakor bi se ustrašil i>n razveselil, vse obenem.' Ali hitro je napravil odločen ' koraik. j 1 ... '1 ''Dvignem te. Malči, iz množice } te d\ignem in potegnem k sebi. i Ti si mi pokazala, eifj, ti si vzbu- < dihi mojo moč; pri meni boš se-dela i:i prej tlam tebi kruha, ka- ^ kor ga odlomim >:aise. Tvoja Iju- j bežen bo moja lifč, moja moč. j Tvoja ljabezen. . . " i A J Dominik je ponovil in se na-1 slonil k sttini ob oknu. "Njena ljubezen — ki je ukra- / J dena, f»iki»/.L vrata ni prišel — bi sko- 1 r<» zaželel prejšnje megle, noči iu otroške želje, da bi segal čez plot: do sadu. Ali sedaj je bilo prepoz-'j no. Na vzhodu s«* je čezdalje 1k>1 j j danilo. klicalo ga je z mogočno n silo na port — človeško. j ž "Moraš! Sam tisti glas, ki te t je poklical, tista roka, ki se je! ljubeznivo dotaknila tvojega si- n ca, tisti glas in tista roka :>ta na t< jiot tvojega romanja 'položila pr-j 1, . vo trnje. In ti moraš naprej, če | ho軚 biti človek. Sicer si suha:J Ti mladika, (hlri/ejo naj te in naj p te iztrebijo, tla boš (koristen vsaj -'lakrat, ko razpade^š." v I Dominikove ustnice so se .stres- s ie, k;.kur bi jih ^lotaknil z grenko pijačo... j Nekdo je krepko pritisnil na ikljuko in vstopil. Besede ni iz- g ' pregovoril oče. Sedel je k mizi in j' se nagnil nad veliko knjigo. Pri- c t sedel je tudi Dominik nasproti t |t*Vtu, pomočil pero in iskal, kje v je prekinil račune. Očetovo pero v je 'krepko drselo po polah ; vča- e sili je ipreir.atknil nogo, čevelj je d zaškripal, oče je potegnil po bra- s di z roko in l opet šumelo po j nisim. bila t ? tke. pr shn. [H.vcjte mi! Nc i Moj siti!" \ I Oče j,- ea>{ z »H- «{a - I bi okrvail ži\<»ta. in pog ^ial si- -i na z •• ":uL v katerih je bilo vse i ]»< u« očitanja in prošnja, i Dtoiiinik je vstal m ^e pribii- i -a •»-"•-.*u. Nj«..'.n k>rak pa ni bil • .plamen. N:e ni bi:t» v iiiem > , « in -»laba ve>t se ni glasila. Aii -j (Kune globokega ustr iljenja iu^ -4-h(»vanja -»«> bile nj.-gove t ' ko j. stopi) pred očeta. 1 "Oče. s čimu1* »»•m vam napravil trr»iiH*o žalosti, odpustite mi! ' I*ovejte, k^j je bilo, in nikdjr « vV- n*- storim tega. i > s»- me drži j kak-»r kr.-iii^dji. ixltrgam in \r-ž*"in prtu- >v4»*». zanuli vas, oče. i ,da niste žalostni!" , 1 < ».'e s«- je ozrl na sina; z liea mu 1 j*^ bral mož s sivo brado. «L» siti j laže. < j "Dominik pusti tisto žensko; zaradi mevie jo pusti iu zaradi ljudi!" I>ominik se jc stresel, ker se je .domislil dane besede in se sponi- 1 nil nje. ( j "Malči?" I Izgovoril je polglasno in s strahom. kakor bi sc zbal. ker je iz-onor\il drugič. Tedaj se je zavedel, strah t ■ •! je izginil in prašal je mirno in j zavestno: "Mislite Malči?" "Morda. Tista, iki je na pošti: ne vem za ime." , "Da, tista je Malči!" "Toraj pusti to žensko, Dominik. Govori se po Selinju o tej stvari, govori slabo in moji hiši! m a sramoto. Bog ve ka;kova ženska je to: mlada in brez sluižbt,! pa >e potika pri tujih ljudeh. Dominik, varaj se takih žensk. Premlad si in še neumen. Poslušaj očeta!" "Oče, Malči nima doma in nima kruha. Zame je vsaj streha m-zprostrta doma in miza pogrnjena, zanjo ni m i kjer očeta, ne matere. Oče, ne verujte ljudem! Malči je dobra, take ni, tako ne dolžne, tako odkritosrčne. Ljudje so hudobni, zaradi nje se ne bojte zame! Ona mi je... ona... mi je kakor mati." '' Dominik, kako dolgo iboš še otrok? Ti -ne pozniaš žensk !" "Oče, ona mi je — verujte, oče! — nekaj drugega kakor lepa; ženska — ne veste, kaj mi je...'' "Dominik, iz tvojih besedi govori srce, (ki je že ujeto. Sin, raz-Irgaj mreže, dokler je čas. Če bo prepozno, tedaj se spomni očetove besede!'' ' Oče se je obrnil nevoljeri od njega. Potem ,ie ibil molk. Pero je bežalo po široko odprti knjigi. VIII. Dominik se je naravnal im po- 1 a je nenadoma padlo nanj kakor teža. Nikjer ni videl izho-la. Morila ga je očetu dana bese- ' la. da odtrga tni sebe vse, kar bi 1 polnilo očeta z žalostjo. Tedaj pa ni slutil, da je obljubil nekaj tako silno bridkega. .Malči je »stala' >'Vtu nasproti, sikronma in maj-' •kena. Samo <>či so se dotikali njegovega srca. tJovorilo so mu: Le pojdi, ogni se nie^, prijatelj! Iu te oči so se mu zdele objokane. \'i vedel, kani bi (krenil. Napisal je drugo pismo; jmčasi j je pisal, napolnil vse strani. Ko j je pa p reč i t al, je izpoznal, da ni < lič povedal. Odprl je vratca pri i železni peči in vrgcJ. koščke raztrganega pisma aia ogenj. "Zaradi očeta ne bi šel več do i 'ije, zaradi očeta. Sešel bi se go-, ovo še kdaj žnjo, ko se prikop-jeni višje, blizu do cilja. Ne po- j '.a bi m je gotovo nikoli — in tudi 'ma — — Ni mogoče, da bi me ■« »ozabila. Ali ker je začela, mania — ne, sedaj moram do nje, da ji i-se ra/.odeneni in potem se po- } ■»lovim." Premislil je vse besede, ki mu j jih je govorila mama. ] Kaj sem storil, da me tako pre- ] janjajo, da njo sodijo in obsoja- , i<> ljudje, ki niso vredni, da bi se zrli nji v obraz. Tista Pepea! L'emu hodi ta ženska k nam v < ras '. Menda zato, ker edina nasi j v Selinju .pozimi šertpo z dolgimi ,] •(dami, poletu pa slamnik. Seve- i la! Ko hi mama poznala to žen-»ko! |.j Torej Pepca ime je videla, da »eni se izprehajal z Malči. Kako ftrašno! Pri belem dnevu, na oč:t-li cesti — in najin pogovor! Pa govt vri mami: Oh, g os] »a. škoda Dominika, »koda. r je tako dober! Ta ga /!»e!j«! Ne vote, kako se nosi. kak«»r gr^fo\ >ka hči. Kje nt-ki bi iobiia zlar» zafhcstuieo iu židano hiuzo — k j*-, ko nima >luži»e m lie -j..:.-* I'-ftini rluvri ne upa ir<»\-»rhi takiii lju-i»-|i. Ccsfo. ko ve«ie'L kako gb-la! Mimo nj»-» 'ii šla oni »lan. pa se j*- ozrla — ti>ljani •V-mi. vrag jih je »M»čr- — kak'»r «»g.je in gor»*«-e. !*•« životu me je izprel^telo in '»kor*. na i."las sesa vzdihniia: Revež lK»-minik! Kakšno pohujšanj** za ;'a ro! Ixtirali naj bi jo. župan -tavim. ali kdorkoli___"" 1 ak«» je 2i»vt»rila I'i*|»«*a in [»<»-teta pila o!f' "Gbspiea, ko ibi kaj dragega?" "JNli smo vojaei — da capo! •Taj; uživa,m, in če ste ikavalir, me ne boste žalili." Drunk — drunk — drunk — Vnovič so se oglasile strune, kakor nove kose pred cerkvijo v Selinju na Vidovo nedeljo. "Mara, kaj ne, kako so srečni ti otroci! Iz same ljubezni si nagajajo !? * Nageljnorki so se svetila lica vesele radosti. "Kaj ne, Ida, ti kar uživaš! Se-ve takega sina imeti, vojaika-ko-renja.ka ; kaj se ti mara." "Ah, veš. Mara, moj .Hudi ima zares nekaj, da vse ženske obnori. Lahko hi izbiral enkrat." "Ktiko grofico dobi, pa grad žnjo in konj v obilici. Boš videla, Ida, ta.k fant! -Še v grofovskih kočijah se lmš vozila, zavidam te!" " Bog ve, kako še pride; vse je mogoče^: . " Ko je lajtnant odigral desetič "Mlade vojake*', mu je dovolila^. Malči, da ji je smel prižgati cigareto. Dotaknil se je njene roke z enim samim prstom ; tedaj bi bil Dominik storil veliko neumnost, da ga ni pokrotila Mara. P oglodaj a je na uro. "Gospoda, dolžnost me -zove. Hvala lepa! Na svidenje ikrniailn!" Gospa je dala zapreči; lajtnant je spremil Malči preko ceste do pošte. Dominik je j>a sel za njim s povešeno glavo in z veliko jezo v srcu. Za slovo je stisnil lajt-nantu roko, da ga je 2a!bole!o, in i odšel po stopnicslih za Maro. MaJčka je šla na divan in si na-jslonila glavo na roko. ! Dominik je sedel k «nizi in gle-■ dal zamišljen predse. Mara je sttupila sre»li .sf»lw\ ]>o-gb-dala molčeči par in s«* jima za-- smejala. * I *"S šibo bi vaju," kakor otroka!" ""Mara. jaz neizmerno trudna!" _ •e-! "Morda; od ljubezni?" — Dominik je izgovoril s težavo a-; te besede. Malčka se je dvignila in se zasmejal a. jt- "Oj, Dominik, prijatelj moj, ti-; sedi semkaj, da te pobožam po ie | žalostnem licu!" la "Maiči, zakaj si mi to storila? la V zarji sem te videi, visoko na gori. K sebi si me dvigala in se-er daj me pahneš tako okrutno proč —nazaj v ketel, v noč in meglo." Malči mu je segla z mehko roko na lice, pogladila mu je čelo in ni e~ nič odgovorila. Dominik jo je prijel za roko. Ni f'" mu branila. 0 , "Malči, s kakim srcem sem se napotil danes sem! Prišel sem| fckat tolažbe, sam dobil stru-' , pa. Koliko bi ti povedal, pa ne' 7 morem. Da si taka — Malči taka! r- —o j .ne; umrl bi." |( "Donninlk, govori! Tzpovej se'| b: grešnici, ki sedi ob tebi!*' " l! ^ Dominik je povetlal z žalostnim!: .srcem žalostno histerijo od domaj; oocestno karo se peljite s St f.lair ^ karo do 62. ceste in na vogalu St. Clair Ave. ie naslov : , \ A. GRDINA, j 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O. 4 Pri meni se vetlno dohi letni koledar za jOc. poStnih znamk. VINA!* VINA!' VINA! VINSKO ŽGANJE (TROPINJEVEC) ® samo $26.00 pošljemo C ŽP^tik 52galcn sod californijskega ^^JST^ jS rdečega vina in za samo / , It^VN $37.50 pošljemo pa sod 52 i > \r—-Q V ^ / palon Rieslingai Deleča) vi na ^x ^ Vse iamceno pod za- TH£ PUR£ F00D UW DALMATINSKO-KALIF0RNUSK0 VINARSKO ZAHRUG0 140 Liberty Street, New York, N. Y. KRACKERJEV' BRINJ£VE( ^ ie najstarejše in od zdravnikov pnpozcaao fTj| kot najboljše sredstvo Mtf^L proti notranjim boleznim S. n "BRINJEVEC Je: « ttckl^: f > 12 stekkaie 13 00 ¥ ZALOGI LMAMO twU 9stt doaaači TKoPlNJEVBC ta SLITOT-KA kulisea t na-i la stni 4JL-t:>HjL ^ Xiw m iMm: SllTovtta per .............— ^VOO TropInjeT« zaboj .................... % 9 qo SltTorita raboj........................*13LOO Kye WMekpj 5 V ^-.r. aDo2...... £LLQ0 Bodoča Ohio vina i#r ^al......55c. 73c. Ca'awba in Delaware per paL......Tir —80c. Za 5 In IO 5*1. posodo raAmamt fl.00. aa 25 caL IZ00, aa večja naročila je ac-1 saaiooj. Naročilu naj se priloli denar aH Matty Order ln natančni naslov. Za pfinliiaal pi^afi jaw fin The Ohii Brandy Distilliog Cs. ______618244 «. CLAB AVL. OEtllM. 0 » ' I U I« Kraszewskls X UMIRAJOČI. ZGODOVINSKI ROMAN. 3 (Za "Glas Naroda" priredil J. T.) f i 11 (Nadaljevanje). — Ravno prej ste pripnznali, da se dolgočasite. — Vam se zdi, da je ta dolgeas naravna potreba, toda temu ni tako. — Vzrok tega dolgočasja je pomanjkanje dela. — Začnite se baviti s kako stvarjo, — Bodisi z zemljepisjem. zgodovino, ali s čem drugim. To je zelo dober svet, toda zame ni. — To je ravnotako kot če bi svetovali slepeti. da naj se posveti slikarstvu. — Za delo je treba moči, navdušenja. — -laz nimam ne moči ne navdušenja. —Potemtakem morate dobiti moč in navdušenje. — Na vsak način i>a morate h o tet i — Prav imaš. — Rečem ti pa samo. da človek, ki je izgubil voljo. ii»- more volje več pridobiti. - Ne, to ni resniea. — Proti temii odločnb protestiram. Kne/. je čudno za smehljal. — Na obrazu se mu je poznalo, da hoče končati ta pogovor. Naenkrat je pogledal skozi okno. — Ka j je pa to? — Sel s pismom t Trenutek pozneje je vstopil lakaj iri mu izročil na srebrnem podstavku pismo. Knez j«- pretrgal zavitek in začel brati. Zenon. ki je stal malo vstran, ga je neprestano opazoval. Knez je bil nainrsil čelo in si začel grizti ustnice. Poglej, «"e hočeš — je rekel Zeuonu. — t 'lovek pa res ne more najti nikjer miru. - Že zonet bomo dobili gosi". —- Generalu se je posrečil lov. Ko je prebral Zenon pismo so se mu zaiskrilr oči. -- Knez! — je vzkliknil — kmalo bi rekel, da verujem v čudeže Itogata grofica bo prišla k nam. — Treba se je samo skloniti in utrgati e vet ko. - Ne, ti me ne razumeš — ga je prekinil Robert. — Jaz nočem ničesar, jaz ne zahtevam ničesar razen miru. - Pa pojdite v samostan — je pristavil pan Zenon Zurba skoraj jezno. — Svet ne pozna miru. — Kdor zahteva mir. zahteva ne kaj nemogočega. -- Knez, vi hrepenite po nekem idealu, -r— Temu id aln se morate odpovedati in začeti resno živeti. — Poročiti sr morate, knez. bogato se morate poročiti in rešiti svojo družino. — Morda so to trde besede, toda so iskrene. Knez je napeto poslušal in prebledel. — Sprva je bil jezen, potem so mu pa stopile solze v oči. Znova je stopil k prijatelju in ga pritisnil k sebi. -— Prav imaš, prav imaš — je rekel s pridušenim glasom. — (iovoril si kot prijatelj. — Dovolj, razumel sem te, popolnoma sem te razumet. — Hvala ti, stokratna hvala. — Zdaj grem k očetu. Po teh besedah je vzel pismo v roko in odšel k staremu knezu. IX. Že dolgo časa ni bilo v Rransku tako sijajno, kot je bilo pri sprejemu grofa Moščinskega. Tudi >tar: knez je izprevidel, da je napočil ugoden trenutek. Sam je nadziral vse predpriprave, izdajal je povelja in svetoval. — Stara Marta je imela polne roke dela. — Gospodična Antonija je urejevala sobe,' pripravljene za grofieo. Zenon je pomagal Robertu. Naslednji dan okoli poldneva je bilo že vse pripravljeno. Tedaj je prišel i/, svoje sobe stari knez ter pregledal vse sobe. — Staree je bil preeej miren, dasiravno so mu vsi zatrdili, da se Rransk ne more sramovati gostov. Kmginja Stela in njena prijateljica Antonija sta bili v sobi, pripravljeni za angleško guvernanto. — Veš kaj. moja dra^a " — je rekla kneginja. — Kaj pa* Hop ve. kako bi bilo, ee bi se Robert zaljubil v Alfonzino? Ali bi ne bilo lepo. kaj?(— Vsi pravi.;", da se Robert dolgočasi in da bi bilo boljše, ee bi s«* poročil. Antonija ^e je nekoliko nasmehnila, zastokala in zardela. - Tudi jaz sem že mislila na to — je zašepetala. Ko je vstopil nek služabnik, sta morala pogovor prekiniti. Proti večeru se je pripeljal knez Ilugou. — Vajeti je vrgel služabniku in od šel po stopnicah v bratovo sobo. Brata sta se objela in [»ljubila. — llugon. Rog ti povrni vse — je rekel starec. — No, povej ka ko je? - • - Nič slabega. — \'sc je dobro. — Vse je odvisno od Roberta. ' 'e bo on pameten, bomo zopet na konju. — Grofiea ni ne grda ne 'epa. — Nežna je in nekoliko prenapeta. — Tega se je skorajgotovo navzela od svoje angleške governante. — Oče pa sploh ne bo prišel v poštev. — Njega se da okoli prsta oviti. — Da. njega poznam — je odvrnil komornik. Seveda ga poznava še kot mladega moža. — Zdaj je pokorni služabnik svoje hčere, katera ga lahko vleče za nos kot se ji poljubi. Seveda, kot ■Heni že rekel, od Roberta je vse odvisno. — Tudi Angležinjo moramo dobiti na svojo stran. Po teh besedah sta brata zopet objela in se šla oblačit. Ko se je starec oblekel v svojo rdečo in z zlatimi vrvicami prešito uniformo, je šel v sprejemnieo ter poklieal k sebi sina Roberta. Stare. -<■ je bal. da bi česa ne zanemaril, da bi ne izpolnil svoy naloge. Toda Robert, je vedel, kaj je njegova dolžnost. — K očetu je prišel lepo oblečen in veselega obraza. Oče se jra je neizmerno razveselil. — Robertu so se zaiskrile sol-7,i v očeh. in z vso silo se je premagal, da se mu niso vdrle po licih. Naenkrat se je zaslišalo na dvorišču pokanje biče v. Na pragu palače je bila kneginja Štela z Antonijo in mladim Zenonom Zurbo. General, ki se je bil naglo preoblekel, je spremil goste k staremu; knezu. O tem sprejemu se ne da veliko povedati. Oči vseh so bile vnrte v krasno, toda neokusno oblečeno grrofieo; Alfonzino. — Njen nneni obraz je bil zadobil limonino barvo. — Po-, znalo se ji je, da je bolna. Tudi angleška vzgojiteljica Miss Rurglife je bila skrajno neo-1 kusno napravljena. Robert, ki je bil na ta dan izvanredno krasen in je bil oblečeh kot Kak kraljevi sin, je pogledal Žensko, katero so mu določili zi% ženo, in prebledel. Ko je opazila grofiea Alfonzina kneginjo Štelo, je zardela. — Nekako ponižano se je čutila pred njeno nebeško lepoto. Prvi pozdrav je bil precej mrzel, popolnoma po obredih. Ko se je splošno razburjenje nekoliko poleglo, so se začeli malo prijaznejše pogovarjati. Najmanj je govorita Alfonzina. — Blesk knezove palače jo je P re sestet i!, v sreu se ji je porodila zavist. j ..... CI AS NARODA. 17. OKT. 101 g____ Kneginja Štela jo je slednjič spremila v sobo. češ. da se bo pred čajem malo odpočila. Kot smo že omenili, si je Alfonzina kneza Roberta najprej zelo površno ogledala, pozneje ga pa začela malo bolj natančno opazo-• vati. — Pa tudi Miss Burgliffee ga je pozorno motrila. — Na obe je napravil skoraj enak utis. Zvečer je stopil pan Zenon v knezovo sobo. — Ti si mi pa vedno za petami — je vzkliknil knez Robert. — j No, kaj mi boš povedal o grofiei? — Jaz? — je vprašal Zenon v zadregi. — Jaz? — Jaz se vendar nisem seznanil žnjo in nisem izpregovoril žnjo niti ene besede. — Toda, kakšen utis je napravila nate? — Po pravici vam povem, da je to še precej neotesana snov, iz katere bi se pa morda dalo napraviti kneginjo. — To je seveda odvisno od umetnika, ki se bo bavil s tem delom. — Izborno si se izvlekel iz zanjke. — Toda vrjemi mi. da sem pričakoval še nekaj veliko slabšega. — Če je že tako. da se moram poročiti, ne da bi vprašal svoje srce za svet. se bom torej poročil. Oba sta umolknila in se zamislila. Naslednje jutro sta tekmujoči stranki zopet nastopili. Grofica Alfonzina je bila še bolj neokusno napravljena kot prejšnji dan, ravno tako tudi njena vzgojiteljica Miss Rurgliffe. Štela je imela na sebi čisto navadno obleko, ki ji je pa izborno pristojala. Bila je lepa kot angelj. — Tudi gospodična Antonija je visoko orekašala grofieo in njeno vzgojiteljico. (Dalje prihodnjič). Iz Bayonne. Seja stavkarjev se je sicer vrši-a, toda pri seji je bilo skoro več »olieajev in Roekefellerjevih za-;tipnikov kot delavcev. Vendar kljub temu so delavci la katere so bile takorekoč namer-iene policijske puške, glasovali, la se ne vrnejo na delo, dokler ne )odo vsi delavci nazaj sprejeti. Na kako priboljšanje delavci še nislijo ne. Od doma. Papir ni bil umetnozobčasl, t dišavami ni bil oblit; n tudi ni bil zlatorobčast, rudečim trakom ne povit. A pač! Oko na vrhu lista la zlate črke šine mi: lozdrav želijo .slova tista z rojstvene doline mi. 'Od doma!" vsklik se mi iz v i je, litreje bije mi srce, u pred očmi in i raj zašije, ko \ listove strmim vrste. Pisala roka ljubezniva. )j, roka materina je; larekala ljubezen živa ca skromni iist za sina je. Te črke mrtve, vrste krive ljubezen gorko dihajo, u slike lepe, ljubeznive y. lista se nasmihajo. Da, slike ljubeznive duša z prosi os t i privabi mi; v teh slrkah raz srce okuša n trpkih dni pozabi mi. ^e, ne! opi-sati mogoče i besedami ljubezni ni. ci materino srce vroče J lo sina svojega goji. £ato pa, mati. lepa hvala '.a tre trenutke sreče ti! Nebesa, naj bi poplačala skrbno srce ljubeče ti! A. Zdenčan. I" 'dVlorenz,' j Specialist moSklU liuls—1. | Jma bsm edini nrvaiko |o»or» | 4 Specialist moških bolmi • I tttsbargbo. Pa. I DR. LORENS. V •44 Pmm At. IL aaM. m mUtm A Urada« ure: dnevno od 9. do m anion* do & ore v pet X kiti od a dopolne do 2. popoldne, f S#delJo nd 10. dop. do 2. popoL | RABIM DOBRO KUHARICO, katero veseli kuhati v kempi. Plača .$30 na mesec; dobra kuharica dabi tudi večjo plačo. Delo stalno za dalj časa. Prednost imajo samske, vdove ali oženjene ( brez otrok. Hubert Mihič, ! '14-10 3x v 2 d) Piokens. W. V a i Potujočim Slovencem ; priporočam svoj dobro urejeni m SALON fQ ter snažna prenočišča. Prodajam dobra domača vina po zmerni ceni. Prijetno shajališč« Slovencev! Jos. Birk» 6006 St. Clair 8L, Cl—aliml O. DARUJTE PAR OKMTOV SLO-IflWim TRPINOM TSZIBl rampm i * Dr. Kirourjef jgaSra PA1N-EXPELLER I ^^MfejfcJI |H za iiwalBi« hfafr ^CS^ccmo^B EH v zavoju, kot j« K #fj ffl n^ljkan tukaj. * " - r Twk. HIŠE NA PRODAJ nove na labka odplačila, kakor tati prazne lote in farme. Zavarovanje proti ognja. JOHN ZULICH, 1165 Norwood Rd.. Cleveland, Jhte Rojaki! Xgs. Columbia gramofone ln \ffmk \ slovenske plošče je dobit' iUv/l vev«nakl T^^^A Bdrmvnllc, ipacUk' L llat ▼ Flttsburahu. JeV^B U ima IStotno prak /7 wT^^m ao v adravljanju M M tajnih molkih bo- Lr aiffllla alt aaatra- PU«nJ« km adrmtl ^MBP a glasovi ti m CML Id jt^HOP1^/I ca J« UuiMt dr. /HCr/^'7/ prof. EriWh Ca I- rmata mozolja aH ______mahur£ ko po tala- u. . *ua. tapatfanj* laa. bolotlno v oatoh, pri411« In izeiatll vam bo url. 1« £&fcajt«. k«r ta bol«wn aa nnlaca. izsLbo Mmcna nenaravnim pokom, era vim v par dnah, kapa vac ali tri. «r In tudi va« d run poaltdlec, ki nm-tanejo radi Ir rabi Ji vanj« urnega aa-«. Kakor hitro opazila, da vam po-••hiijf oioAkd amotnoat, n« Cmkajta. amvae pridi ta in Jas vam Jo boa opet povrnil. Butanja cevi, ki vodi ta mehurja adravlm v kratkem (aHvJrooal« 11 kilo ozdravim v SO urah In al«ar n*i operacij«. Kolesni mehurja, ki povamnjo bole-Sne v krt tu ln hrbtu In vCaalh tudi iri apuft^nju vode. ozdravim e (O ovoatjo. Reumatlzam. trganja, bolečine, ate-dine. ertoeCleo. tkrofle In drupe kotne »oleznl. ki naatatiajo valed noclate krvi zdravim v kratkem <*aau In nJ potreb-m letati Uradne ure: V ponedeljkih, aredafc n p*tklh od t. zjutraj do t. popoldne. r torkih. Cetvrtklh ln aobotah od a ire zjutraj do 8. ure zvečer. — Ob itxteljah pa do dveh popoldne. B potto ne delam — Pridite oeaboo -Na pozabite Ime la ttevllko! ROJAKI NAROČAJTE SE NA GrLAS NARODA", NAJVEČJI LO VENSKI DNEVNIK V ZDR. RAVAH ?lLm izvedeti za naslov svojih dveh bratrancev Ž ANA in FRANKA Jl RŠir. D«>ma sti* r/. Dolša pri Novem nu-stn. Pred dvema letoma sta se nahajala. fMh-ii v Clevelandu, <).. in drtrgi ]>n v okolici Pittsburgh a, Prosim ju, da se oglasita svoji sesrt rieni M ariji ^ Starie, rojeni Lajk v Zajejeni vrhu. Nadalje bi tndi rada izvedela za naslov JOSIPA CKTEL, ik se nahaja nekji1. v okolici Shebovgana, Wis. Pri meni ima pismo iz starega kraja. — Mrs. Mary Sta rie, 481 Virginia St., Milwaukee, Wis. . (36-18—10) NAZNANILO. Članom S. D. P. in P. Družbe > teinpotora naznanja, da pesta-i št. 14 S. D. P. in P. Družbe v ohnstownu. Pa., častno odstop: d Š. D. P. in P. Družbe v Madi mu. Pa. Vzrok je, ker se je v ohnstownu, Pa., mtanovHn nove imtsko Samostojno Podporne >rinitvo Moxhani m je za na^ ajlepša ugodnost, da se pridru-imo temu društvu. Pri zadnji se-i dne 27. avgusta smo sklenili, a priredimo piknik in čisti dobi ek in pa ostanek v blagajni od-ošljemo v glavni urad S. D. P i P. Družbe za pomoč vpokoje-i m družlienim sobratotn in z a en t ? zahvalimo za vse ugodnosti, ki ih nam je nudila S. D. P. in P > m žba v MadSsotm. Pa. 16-17--10) (Mbor št. 14. P~RTT~T AKO KOT DA BI BOG POSLAL. Mrs. L. ii. «;iil. Kaleijrh. X. C. jt t sala "KOI'P'S BABY'S FRIEND o.", izdelovutoljeni tega čuilorit(%i iravlla. ki je hluirrovaim im! toliko s«- mater. sl«|»>n' pismo: ra^i jj:«>S|HMI - Z v**selj«-m Vam {Mišljem slik« mojih [rok. Starejši jo star i*'t let, Uru^i i «lv<- leti. Jaz sem rabila "KOPP*S" rijatelja otrok, skozi vet* let in sa ii" mreni prehvaliti. ker nikdar nisem □ela notienili težav pri otnx-ih. ko S4< •liivali zolie. lteei moram, ila je hilo > meni ov<^lalo i»ri otroku, ki je bil et^int*- II in ji' ikutiajzalo. da s*' je odpočil. ilrs. L. C. viili. Raleigh. X. <" "KOPP'S" the "BABY'S FRIEND" >1je zdravilo zji otroke, ki so zaprti i napihnjeni. Tudi je dobro zoper ve. drisko, ako so utrujeni, ne morejo tati in pri dobivanju zob. Kupi se ga lahko v vsaki lekarni v pklenicah po 25 ali 50 centov, toda :o ga ne d«»bite tam. kjer ste, potem Site KOPP*S BABY'S FRIEND COM-1NY. YORK. PA. Priložite papirnati >lar in z obratno pošto boste prejeli e steklenici po 50 centov. MMMMMMIIMIIMMII^^ ^d pravijo ptelaUt wfcwjtkl te Mavalkl • tefld Bvta »L aDoli z orodjem f Lev WMuhjCTH Mat«] Je ptal: KnJlcP mam • m toa pnortl ta r njej natel veliko korlatneca Ta kajlia Mi* i rpUva aa Goteka ln obaega nebroj lepih mlalL i ■ Ido na aveta tako ■ lavno plaateljlco kot Jo Bnttaorjova j > Prof. dr. A. Dodel: 'Doll a oroijeta* jo pravo oglodalo aadaajo j : gm f■ — Ko Človek prečita to knjigo, mor« oehoto putolslltl, a* aa btliajo človeStvn bolJSl čaaL Kratkomalo: oeio dobra knjiga Dr. JakakovaU: To knjigo M Človek aaJraJAe puljoftfi V dno area ne Je pretreelo, ko «em Jc braL fitajerakl plaatelj Peter Imbuu pifla: Sedaj mm t Mkn goadu pri Grleglacb ln aem bral kn^go a naaiovoa "Doli » aro* t*n f* Prebiral eem Jo dva dneva neprenehoma In aedm] ithlw rečem, da ate ta dva dneva nekaj poeeonega v mojem fivljeaja. Co eem Jo prebral, sem zalelel, da bi ae preetavllo knjigo v tm kulturne Jeaike. da bi Jo Imela veaka knjigarna, da bi jo tudi v tolab no amelo manjkati Na avotn eo druibe. kt razširjajo Svete ( : P.amo. Ali bi ae no moglo aatanovlU droSbo, kj bi raaflrjala te 1 -knjigo? 1 1 Beartk Hari: — To Je oaJboU oEarlJlva knjiga, kar aam JBi Maj bral----\ [ C. Nmbm flefer: — To Je najbolj«* knjiga. ka» w> na «»a nit ljudje, ki ae borijo za svetovni mir. Hans laM (na shodu, katerega Je ime! lete 1880 t Berite«)! ne bom elavll knjige, aamo Imenoval Jo bom. Vsakemu Jo frrna p» i ' codll. Naj bi tndl te knjiga nafia svoje apootoljo, ki bi BI taje J ; krlflemsvet ln oClll vse narode. j * nssaisl minister Dnnajewskl Je rekel v nekem «vojem gov«- j ' m v »x>elan«kl zbornici: Sej Jo bila pred kratkim r posebni knjigi j ! opisana La pretreeljlv udi. vojna. Knjige al napisal noben *oja j \ tel strokovnjak, noben driavnlk, pač pa prlproeta lenska Beria , pL Snttnerjeva. Prosim Vaa. posvetite par ar taso delu. Mlslteh •e «e wm be nlkdo vel aavdoieval aa vojno, «e bo prebral to kajfee. GRMA m CENTOV. mrnmšam >a aati Slovenic Publishing Co.. I 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. mmtmmmmmmmmmmimmmmmmmm^^ : ^■■■BHBBHHBBBBMRtete^HHBflSRHMMmnMMP) MODERNO UREJENA jmilMA'KL1S NiROM S VSAKOVRSTNE TISKOVINE 55S —^ IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. . » • • B DELO OKUSNO. IZVKfiUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. Si « m. « UNIJSKO organizira: * » . » .3N08T BO: DRUST v iN A pravila, OKROŽNICE — PAMFLETE. CENIKI L T. D VSA NAROČILA PO^UlTE NA. Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt St., New York, N. Y EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Public) f GREATER-NEW YORKU ANTON BURGAR «2 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. IZDBLDJE IN PBESKBBUJH •sakovratna pooblastila, rojaike proinje in daj« potreha« •aavete v vaeh vojaških ladevah. Boja kom, ki ieie dobiti uneriiki državljanski papir, dajo potrebne informacije gloda datuma iakreanja ali parnlka. Okrnita so aanpno na njega, kjer boste toiao bi solidno h ■f sttml ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "G LAS N A E O D A", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH._ I Telefon: Bell 111 Hiland. SVOJI K SVOJIM! I I P. & A. 561 X East. i I Ignatz Podvasnik, I I 6325—27 STATION ST., E. E. PITTSBURGH, PA. S S (Nasproti East Liberty postaje.) I Prodajam na debelo domače in importirane pijače; dropo- v I vico, slivovieo in razne druge likerje; razna piva. Dovažam na j I dom; pismena naročila točno izvršujem. O moji postrežbi se lah- Z ft ko prepričate pri mojih odjemalcih. Rojakom se toplo priporo- Z K čam.