ste*. (PosafnuKa bie.iiKa o vinarjev.) ¥ Trstu, v nedeljo 7. aprlia 1918 /jlS Letnik XLllt. izhaja vsak dan zjutraj, tudi ob nedeljah praznikih. — Uredništvo: Ulica sv. i rančiSka Asišktgi St 20, I. nsdstr. — Dopis! naj se podHJjajo aredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemsjo, rokopisi se ne vračajo. Št. 11-57. — Naročnina znaša: Za celo leto K 3120, pol leta K 16-60, tri mesece K 7*80, za nedeljsko izdajo za telo leto K 6 50, pol Teta K 3-60. i-osamezne številke po S vin., zastarele 10 vin Oglast se računajo na m0bnetn§ v simkosti ene koloae. Cene: oglasi trgovcev In ofcrtnllfov mm po 1Q vif; osmrtnice, zahvale, poslanice, v«fcila. oglasi denarnih zavodov mm po SO vU; oglasi v tekstu lista do pst vt>1 K 20.—- vsaka nadaljna vrsta K 3.-, Ms» oglasi po 6 vin bca&U, najmanj pa 30 via. Oglase »prejema inseratnl oddelek .Edinosti*. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se iz Jjuč.iO le upravi .Edinosti-. Plača in toži se v Trstu. Uprava In ineeratni otldeiek se nahajata v ul.sv Frančiška As. 3t SO. PoStnohraailnf&ii rnčur? 54l.ft3i zvezna mam poročila. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 6. (Kor.) lTrađno se razglaša: V Italiji Je zopet ponehalo bojno delo vanjo. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BEROLIN, 6. (Kor.) Veliki glavni stan Javlja: Zapadno bojišče. — Napadi pri Buquoyu in južno od Kebuteme so nam prinesli ujetnikov z mnogoštevilnimi strojnicami. Angleški napad proti Puislsutu se je izjalovil. Na zapadnem breg i Aacre smo razširili z naskokom naše mostišče m obeh straneh mesta Alberta. Južno Somme živahno streljanje ter manjši uspe Šni infanterijskl boji \m:enske železniške naprave so bile obstreljevat«.. Francoski napadi v široki fronti med Moreuilicm in Montdidierom sa nam poskušali odvzeti točke, pridobljene 4. aprila, a bo se napadi razbili s težkimi izgubami. Francozi so bombardira!! Montdldler. Pred Verdunom se je povečalo artiljerijsko bojno delovanje. Na drugih bojiščih nšč novega. Prvi generalni kvnrtirmojster pl. Ludendorfl. TURSKO. CARIGRAD, 5. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Kavkaska fronta: Naše čete so nadaljevale prodiranje na široki fronti. Severno Vanskega Jezera je bilo zasedeno mesto Ersechie po srditem boju. Močne predpostojanke in utrjeni kraji zapadno Sari Katniša so zavzeti. Ardahan Je v naših rokah. Uplenili smo 34 možnarjev in mnogo streliva. Ob Crnomorski obali je prejšnja meja v smeri Baturna prekoračena. Na ostali fronti nič važnega. Bombardiranje Laona ln Relmsa. BEROLIN, 6. (WoIff.) Francozi nadaljujejo obstreljevanje I.aona, in sicer še bolj živahno nego v minolih dneh. Vsled tega nadaljujejo Nemci -v povračilo obstreljevanje mesta Reimsa. Strahovite angleške izgube. BEROLIN, 6. (Kor.) Wolffov urad poroča: Prva poročila o velikanskih angleških izgubah so prispela ne Nizozemsko preko Hulla. Izgube tekom nemške ofenzive od 21. do 29. marca na prvovrstnem moštvu so enake, kakor v bitki ob Sommi 1. 1916, ki so znašale po angleških uradnih podatkih 412.000 mož. Ako se prišteje Še število pogrešanih in ujetih angleških vojakov od 21. marca do aprila, znašajo izgube Angležev nad pol milijona mož. BERN, 6. (Kor.) Glasom opisa lista »Petit Pari sien« o bojih v okolici mesta Peronne so imeli Angleži velikanske zgube. Angleži, ki so se vračali iz bojnih Črt in bil! zamenjani z novimi svežimi četami, so bili skoro vsi ranjeni ter zelo izmu 'eni. Boji so bili tako hudi, da se Je lahko štelo one. ki so bole preživeli. porobke na severu in zapadu smo zasedli. Med Lasigny in Noyonom se je nadaljevalo delovanje obeh arttljerij z veliko srditostjo. Se popoldne smo pridobili severno Mont Renaulda na prostora. Na ostali fronti tekom dneva precej mirno. Angleško poročilo. 5. aprila zvečer. — Danes zjutraj je delovanje sovražnega topništva in jarkinih možnarjev severno Sorame naraščalo. Sledila je vrsta močnik pehotnih napadov ob vsej tamkajšnji bojni fronti, ki se nahaja med Sommo in Bucquoyjem. Zadnja poročila pravijo, da ti napadi nikjer niso imeli popolnega uspeha in da so se končali le z nadaljnimi težkimi izgubami sovražnika. Na isti fronti so iz vršile naše Čete uspešen napad v bližini Hebuterna, ujeie okoli 200 mož in uplenile par strojnic. Južno Scmme niso bili izvršeni danes na angleški fronti nobeni nadaljni napadi. Poročila potrjujejo, da Je bil včerajšnji boj na tej fronti skrajno srdit In da Je izvršil sovražnik ponovne navale na naše postojanke vzhodno Villers Bretonneuxa. LONDON, 5. (Kor.) Vojni urad poroča z dne 5. t. m. zvečer: Od ranega jutra so izvrševali Nemci srdite napade severno ln južno Dernacourta, Jugozapadno Alberta in pri MoyenviIlu. Pri Dernaconrtu in jugozapadno Alberta so vdrli v našo obrambo. Pri Albertu smo s protinapadom zopet vzpostavili položaj. Pri Mesnilu In Beaumoftt—Hamelu Je bila naša črta srdito obstreljevana. Sledilo je par pehotnih napadov pri Mesnilu, ki pa niso imeli nobenega uspeha za sovražnika. Sovražni napad pri Moyen-villu je bil odbit. Naše čete so ujele pri napadu jugovzhodno Gommecourta 120 mož. Na angleški fronti južno Somme mirno. DOGODKI NA MORJU. BEROLIN, 5. (Wo!K.) Eden naših podvodnikov pod. priznanim poveljstvom pomorskega nadporoč-nika Lohsa je potopil šest parnikov in dve jadrnici, skupaj 22.000 ton, in s tem oškodoval sovražni transportni promet med Francosko in Anglijo. Samozavest generala Focha. LONDON, 6. (Kor.) Posebni poročevalec Reu terjevega urada v francoskem glavnem stanu poroča z dne 4. t. m.: Generafissimus Foch je tekom nagovora na angleške in francoske poročevalce izjavil: »Vse gre dobro. Nemške svinje — da jih imenujem z običajnim imenom — so popolnoma ustavljene. Njihovo napredovanje se je ustavilo že SO. marca. General Foch je nato na podlagi zemlje-• da, na katerem so biii zaznamovani dnevni na predki Nemcev od pričetka ofenzive, pojasnil, da ^0 zadnji napredki datuma 27., 28. in 29. marca. Po dnie imenovanem dnevu Nemci niso več napredovali, ker so bili ustavljeni. Foch je nadaljeval: Sedaj smo 4. aprila. S tem je jasno, da je naval sovražnika ustavljen. Valovi so izgubili moč ob hali. Ni mogoče povedati, kake rezultate bo imel naš uspeh. O tem bo govorila bodočnost. OBLETNICA AMERIŠKE VOJNE NAPOVEDI. Angleški kralj Jurij — predsedniku WHsonu. LONDON. 6. (Kor.) Kralj Jurij je poslal pred-cJniku Združenih držav sledečo brzojavko: »O Priliui obletnice sklepa Združenih držav, da se v varstvo mednarodne pravice in pravičnosti udeleži •''\:;ie, želim Vam, gospod predsednik in potom Vns ameriškemu narodu, Izročiti prijateljske po-zJrave vsega angleškega naroda. V tem kritičnem tku, ko se naši sovražniki ne strašijo nobenih "rtev in nobenih stroškov, da Izvoiujejo zmago, so • !c:"ke in francoske čete združene, kakor nikdar rej, v juniškemu odporu preti tem stremljenjem, "iih o v pogum vzdržuje misel, da bo velika demo-: ac:ja zapada v istem duhu in z istim ciliem ka-■ >r Vi sami zastavila vse sile, v boju, ki bo en-.■t za vselej odločil usodo svobodnih narodov veta. Junaški čini Amerikancev na suhem in na ;r r:u so že dokazali sovražniku, da so njegovi upi /.■man. Angleška država, ki se bojuje že skoro štiri ' ia, jc z veseljem pripravljena tudi še na nadaljne ive. Misel, da so Združene države pod Vašim vodstvom ena duša in eno telo z nami, nas pod-l.replja v sklepu, da uničimo končno z božjo po-načrte sovražnika in da vzpostavimo zopet ' ido r.ravice in pravičnosti na zemlji- Taft za energično vojno Amerike. 3ERN, 5. (Kor.) Glasom poročila lista »Times« W,'w Yorka od 29. marca piše prejšnji predsed-; Taft v nekem listu: Do sedaj srno živeli v pa-Jižu nezavednih. Mnogi so upali, da bo prelev-nie notranjih moči "Nemčije in Avstro-Ogrske pravilo konec vojaškim operacijam na Fran-kem. Upali smo, da bomo z našimi besedami in z našim denarjem zabili klin med Viljemom in na-rudoin. Velika ofenziva nas je hhdo iznenadila. Sedlaj se vprašujemo, kaj bi bilo, če bi Neinci prošli. Dejanski bi bili izročeni nagi sovražnikom. Taft poživlja amerikanski narod, naj podvoji svoje '..:,] ,re. Rcosevelt zahteva armado petih milijonov sjščakov in priporoča, naj bi se pokazalo Nem-e m, da Američani znajo še boljše streljati nego kričali. NEMCI NA FINSKEM. PETROGRAD, 5. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Tekom noči niso prispela nobena natančnejša poročila o prodiranju Nemcev proti Helsingforsu. Vsled nemških operacij na Finskem je bilo na zborovanju kapitanov in pooblaščencev za Vzhodno morje v Helsingforsu sklenjeno, da se vsa ruska trgovinska mornarica takoj proda privatnim brodo-lastnikom. Glasom note, objavljene od sovjeta Ico-misarjev v Petrogradu je bilo sklenjeno, da se ne napravi r.oben korak proti izkrcanju Nemcev na Finskem, ako se bo prodiranje istih omejilo le na to neodvisno deželo. Istočasno je ukazal sovjet, da na se uničijo vse ruske ladje v finskih pristaniščih, ako bi se jih poizkušali Nemci polastiti. STOCKHOLM, 5. (Kor.) Kakor poroča *Stock-holms Tidningen« iz Vase, se je v zadnjih dneh bojno delovanje na finski fronti znatno pomnožilo. Bele garde so pričele ofenzivo proti Bjorneborgu hi poslale ojačenja v Karelijo. Vsa dežela pričakuje napada Nemcev na Helsingiors in Abo. Boljše viki — gospodarji -Sibirije. LONDON, 5. (Kor.) »Times«^oročajo iz Pekinga cd 2. L m.: Prevrat med kozaki v vzhodni Sibiriji je bil ustavljen vsled zadnjega uspeha bcljšt,.! pri Blagoveščcnsku. Mnogo kozakov in drugi, ki so bili pripravljeni, da se priključijo Semenovemn so se premislili iz strahu pred maščevanjem. Položaj boljševikov, posebno onih v Vladivostoku, je postai močnejši. Dejanski imajo oni sedaj vso dere'.o v svoji moči. Semenov je sicer dobro oborožen, vendar ni dovolj močan, da bi mogel napredovati brez nevarnosti, da bi bil poražen. Položaj se je -ibolj.ral vsled imenovanja generala Pleškova prvcljnikom ruske železniške brigade v Mandžuriji. Dozdevno je Pleškov zagotovil Semenovu svojo pomoč. Premoč boljševikov v vzhodni Sibiriji Je povzročila zelo nezadovoljive razmere. NI varnosti ne za privatno last ne za življenje. Trgovina ln obrt ne uspevata. Umikanje boljševlšklh čet v Ukrajini. MOSKVA, 4. (Reuter.) Nemške čete prodirajo proti Harkovu ln Jekaterlnoslavu. V obeh mestih organizirajo obrambo, ali Je skoro gotovo, da boste be mesti padli v roke sovražnika. Nemci kn Ukrajinci so zavzeli postajo Glutall, 70 vrst od Harkova. Zarota modre garde v Moskvi. MOSKVA, 4. (Reuter.) »Novaja Ziznj« Javlja, da so odkrili v Moskvi organizacijo modre garde, kateri se je priključilo 12.000 oseb. Organizacija namerava baje izsiliti sklicanje ustavodajne skupščine. _ JAPONCI V VLADIVOSTOKU. VVASHINGTON, 6. (Kor.) Zunanji urad je prejel poročilo, da so se japonske mornariške čete Izkrcale v Vladivostoku, da ščitijo življenje in lastnino. \VASHINGTON, 6. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Japonsko izkrcanje v Vladivostoku ie bilo posledica dejaniskega napada 5 oboroženih Rusov na neko Japonko. Neka v pristanišču zasidrana japonska križarka je izkrcala manjši oddelek čet, da prepreči nadaljni nered. Japonska se ne udeleži vojne. BERN, 5. (Kor.) »Matin« javlja iz Ne\vyorka: Visokostoječa Japonska osebnost v Washingtonu je izjavila, da Japonska odvrača vsako udeležitev na vojni v Evropi. Tak načrt da bi bil vsled velike daliave neizvršljiv. rekajo Vaše Veličanstvo, Vaša hrabra vo:,ska iu italijanski narod svoje občudovanje napram hrabrosti in bojevitostl, s katerima se ponaša angleška vojska v velikanski Še trajajoči bitki. V težkih skušnjah, ki so bile naložene angleškemu narodu v tem velikem boju za naše ideale o svobodi in pravici, bo prepričanje, da poskuša Italija s srčen in z dušo podpirati zaveznike, moj narod zbodril-h nadaljnim naporon; za zmago naše skupne stvari,- Orlando v glavnem stanu. LUG ANO, 6. t Kor J Ministrski predsednik Orian do Je prispel v Italijanski glavni stan. Italijanska meja zopet odprta. LUGANO, 6. (Kor.) Italijanska meja je zopt rdprta. Italijanski ministrski svet. LUGANO, 5. (Kor.) Kakor javlja *Corriere della sera«, se posvetuje italijanski ministrski svet o splošnem vojncpoiitičnem položaju, o razmerah na ironti ter o potrebi organizatoričnih odredeb, da se omili nastala draginja živil. Orlando, Sonnino, Nittl in prometni minister Ciuffelli vodijo posvetovanja. Po listu sEpoca« smatra ministrski svet za potrebno, da se vpokliče poslanska zbornica med 15. in 29. aprilom; ter prepušča Orlandu, da določi v sporazumu s zborničnim predsednikom natančni termin. Minister Baker zopet v Parizu. PARIZ, 5. (Havas.) Amerikanski vojni tajnik Baker s« Je vrnil s italijanske fronte zopet v Pariz. Vskilc Bolo paše zavrnjen. PAzRIZ, 5. (Kor.) Vsklicna komisija ie zavrgla vsklicno zahtevo Bulo paše. Francoski senat. PARIZ, 5. (Havas.) Senat je sprejel načrt pFed-loge, Id pooblašča francosko državno banko, da zviSa predujem od 15 na 18 milijard frankov. Četudi lahko stavimo 1000 proti enemu, da je šlo samo aa neroden poskus, izvabiti Avstro-Ogrsko iz zveze, vendar se bo očitalo Ciemenceauju, dvojno igro. \VUson bo odgovoril Czerninu. ROTERDAM, 5. (Kor) Po nekem tukajšnjem listu javljajo »Times« iz Newyorka. da bo Imel predsednik Wilson v soboto govor v Baltimoru. Pričakuje se, da bo odgovoril grofu Czerninu. Požar. CANSAS CITY, 5. (Kor.) Tukaj je zgorelo 26 poslopij v trgovskem delu mesta. Skoda je cenjena na tri do sedem milijbnov dolarjev. V poslopjih so bile nastanjene večinoma velike trgovske tvrdice in tovarniški obrati. Vstaja v Kostarlkl. NEWYORK, 4. (Reuter.) Brzojavke ii Hunague (Nikaragua) javljalo: Na jugu Kostarike je izbruhnila vstaja. Vstašl prodirajo iz Paname. Nemcem prijazna propaganda proti zaveznikom je glasom odloka predsednika prepovedana. Tvrdkatii, ki so na amerikanski črni Jisti, je prepovedana uporaba državnega brzojava in telefona. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Francosko poročilo. 5. aprila zvečer. — Nemci tekom dneva na fronti f-k verno Montdidierja niso ponovili svojih napadov. Naše čete so izvršile srdite protinapade ln so iz- boljšale svoje postojanke na več točkah, posebno * okolišu Mail!y—Rainevala In Cantigny, katerih tom globoke hvaležnosti sporočilo, v katerem iz Izmena brzojavk med italijanskim In angleškim kraljem. AMSTERDAM, 5. (Kor.) Italijanski kralj je poslal angleškemu kralju Juriju naslednjo brzojavko: »Armada in italijanski narod sta skupaj z menoj s skrbjo in velikim občudovanjem natančno zasledovala velikansko bitko, v kateri se bojuje armada Vašega Veličanstva proti naskoku sovražnika in v kateri je angleško junaštvo izjalovilo vsak napor sovražnih mas v tem boju, ki odločuje usodo sveta. Negujemo močno in zavedno upanje, da bo zveza svobodnih narodov in zavezniških armad, ki se zaveda, da je pravica na njeni strani, -zmagovito zavrnila sovražne navale.« Angleški kralj je odgovoril s sledečo brzojavko: »Sprejel sem s ču- ¥ Istri- PAZIN, 5. (Kor.) Cesar ie došel danes zintraj z dvornim vlakom H Sežane v Pazin in je nadaljeval v spremstvu mijiistrskega predsednika Ur. vit. Seidlerja v avtomebiln svoje potovanje, ki ga je privedlo skozi zapadno Istro. Pazin je priredil vladarju na bogato okrašenem glavnem trgu navdušen sprejem, katerega re je udeležilo na tisoče ljudstva. Zupan dr. Kurelič je imel kratek govor, v katerem je imenom patrijotično mislečega prebivalstva mesta izrazil veliko veselje nad cesarjevim obiskom. Cesar se je zahvalil v naklonjenih besedah in se Je potem v daljšem pogovoru informiral o živilskih razmerah in o potrebah prebivalstva. Iz Pazina se je poda! cesar v Motovun, kjer ie bii Vraaar navd^štno sprejo* župana »r? od .p- -bi-valstva. Tudi v Piranu Je prebivalstvo priredilo cesarju zelo prisrčen sprejem. Ob obali je potem cesar nadaljeval pot do Poreča. Cesar se ic po v sod razgovarjal c došlimi in se posebno zanimal za aprovizacllske razmere Istre ter obljubil svojo posebno podporo aa deželo, ki je bila tako težko prizadeta po vojni, posebno v gospodarskem ozlru Po navdušenih živto-klicih prebivalstva je cesar zapustil Poreč ter se podal čez Kanfanar v Rovinj. Mesto, katerega prebivalstvo se je jedva vrnilo domov, po daijfi odsotnosti povzročeni od vojnih dogodkov, Je bilo slavnostno okinCeno, in na obrežju se je nabrala velika množica, ki je vladarja navdušeno pozdravljala. Prošt don Rocco ln zastopnik občine, deželnega sodišča svetnik dr Signori, sta pozdravila cesarja z nagovorom, mu opisavala težke življenjske razmere Istre in prosila vladarjevo pomoč. Cesar je zagotovil, da bo storil vse, da poskrbi gospodarsko pomoč mestu. Burno pozdravljen od Šolske mladine se-je potem cesar podal h cerkvi sv. Evfemtje, ki leži na hribčku poleg mesta, in je pred relikvijami svetnice opravil kratko molitev. Živahno aklamiran od vsega prebivalstva je vladar zapustil mesto ter se vrnil raza j v Pazin. Odpust tefnika 1S69, DUNAJ, 6. (Kor.) Armadnl naredbenl lisi objavlja odlok vojnega ministrstva, glasom katerega se morajo vsi najkasLčje do 30. aprila L 1869 rojeni, na podlagi črno vojni Altega poziva pod orožje poklicani črno vojnik i ođpusUt). v kolikor ne žele sami ostati službi. V smisla tega odloka se mora tudi pre nehati vpoklica vanje takih ljudlj. Grof Czsrnln in Slosanl. (Še nekoliko odgovora.) Minister za vnanje stvari grof Czernin 'le po dolgem času torej zopet enkrat izpregovoril. Seveda ne — kakor smo že naglašali — pred izvoljenimi zastopniki ljudstva, kakor je navada in zakon v modernih državah, ampak izbral si Je po stari avstrijski navadi par sebi bližnjih oseb, jih poprosil, naj to in to zahtevajo od njega v avdi-jenci, on pa jim potem pove to in to. Cisto po avstrijsko! Dunajčani so prišli in govorili, kakor jim je bilo ukazano, Czernin pa govoril, kar si je bil 2e prej napisat! In korespondenčni urad je razposlal govor po svetil z besedilom, kakor mu je bilo ukazano. Sedaj so velika razkritja o iveleizdajal-cih« ia druge stvari Že znane pc vsem svetu, o-srednje države pa kljub Czerninovemu govoru še vedno ravno toliko oddaljene od splošno zaželje-nega in po naši vladi uradno kot neobhodno potrebnega proglašenega miru, kakor pred tremi leti. Toda nas Slovane zanima danes samo nekaj iz tega »diplomatičnega^ govora, ki je morda celo Seidlerja samega spravil precej v zadrego. Grof Czernin Je namreč v tem svojem govoru Javno denuuciral Čehe iu Jugoslovane monarhije in sicer pred ljudmi, ki so njegove besede odobravali in ki so Jim prišle kakor nalašč v njihov prilog, da imajo sedaj Nemci in Ogri ne samo pravico, ampak po njihovi politični pamet^ celo dolžnost, da udarijo z vso s!!o po Slovanih. Cesa nas obdolžuje grof Czernin? Ml smo baje krivi, da nI tik pred začetkom ueiuške ofenzive proti Angležem in Francozom prišlo do mirovnih pogajanj! Gorostasno! Človek ne ve, ali naj ob taki trditvi občuduje vsemožnost avstrijskih Slovanov, ki so celo zmožni, da zamorejo dvema največjima kulturnima narodoma, kakor so Angleži in Francozi, zabraniti, da stopijo v mirovna pogajanja s centralnimi državami, ali pa naj se jezi nad nečuveno drznostjo takih trditev! Vprašamo s^mo gospoda Czernina. zakaj je prišel s take važnimi razkritji šele čez par tednov, ko je ofenziva v najboljšem razvoju in se nahajajo Nemci pred Amiensom? Vprašamo gospoda ministra, ali smo tudi mi krivi, da je bil poslan tako oster ultimat Srbiji, in ali smo mi zakrivili tudi svetovno vojno? Vprašamo gospoda ministra, Ententno časopisje o Czernlnovcm govora. AMSTERDAM. 5. (Reuter.) »Daily Telegraph« piše, da vsebuje govor grofa Czernina gotove točke, o katerih bi se dalo govoriti celo sedaj, ko ie mir v Czerninovem duhu zadnje, na kar se misli na zapadu. »Dailv News« piše: Czerninov Tovor, naj se ga vzame Iz kateregakoli stališča, Je največje važnosti. NI jasio, ali se nanaša zanikanje Clemenceaujevo le na obliko ali na dejstvo. Czerninov govor Je bfl vsekakor zagovor miru. 2ENEVA. 5. (Kor.) Francosko časopisje energično obsoja manever grofa Czernina, ki je po na-ziranju vseh, nov napad proti morali zaveznikov z zavratnim orožjem obrekovanja. Nekateri listi smatrajo govor za poskus vzbuditve nesložnosti med entento, čel da Francoska išče separatni inir. BASEL, 5. (Kor.) Komentarji amerikanskih listov ne sprejemajo povoljno poskusa grofa Czernina v svrho uvedbe mirovnih pogajanj. Pravijo, da je še vedno jasnot da obstoja najbližja pot do mira v nadaljevanju vojne. »Vonvarta« ia Ck—suceaujeva dvojna igra. BEROLIN, 6. Socijalnodemokratično glasilo »Vorw5rts« pile: Gospod Clemeoceau mora sedaj dokazati, da grof Armand sploh me obstaja ali pa da je ta Armand tisto jednostavni Čvekač, ki nima ničesar opraviti s francosko vlada Ni prav lahko razumljivo, na kak način bo mogel zbežati zopet tiger iz pasti, v katero Je padel tako neprevidno. iL. Atiicrl slovanski poslanci so glasovali za vojno? Vprašamo gospoda ministra, ali sta b"'» ona dva nemška vojaka iz Alzaško-Lotarinške, ki sta baje dva dni pred pričetkom Hlndenburgove gigantske ofenzive na zanadu izdala Angležem nemške postojanke, tudi Slovana? Ali je gospodu ministru znana spomenica kneza in diplomata Lichnovskega o vzrokih in povodu vojne? Gospod minister in grof Czernin vidi le v Slovanu veleizdajalca, ki ga je treba križati; kar je pa neslovansko, je vse dobro in občudovanja vredno V svojem govoru je Czernin sicer naravnost omenjal le brate Cehe, mislil pa je gotovo vse Slovane monarhije, ki jim nasprotuje iz vsega svojega aristokratičnega srca. Toda mi Slovani ne moremo vračati sovraštva z ljubeznijo. Vidimo, da nas v monarhiji vse sovraži; zato si sezidaj-mo svolo hišo, v kateri bomo imeli ministre, ki bodo čutili z nami in nas ne bodo mrzili. Mnogo smo pretrpeli v tej vojni, toda konec se bliža, ko minister za vnanje stvari kliče Nemce in Madžare na pomoč proti Slovanom ln jih poživlja, naj iztrebijo »strup« iz slovanskih src, češ, da bomo p-atem tiižje častnemu miru. Da, da! Strup, ki ga Slovaui nosimo v srcih, bo kmalu učinkoval, pa naj le minister kriči in obdolžuje. Ministrove besede so najboljši dokaz, da smo Slovani na pravi poti. ko se hočemo otresti ncmSko-madžarskega nadvludja v monarhiji in postati v svoji hiši sami gospodarji. Czerninov govor ima jasen namen, naščuvati Nemce in Madžare proti Slovanom, da avstrijski narodi v tem prepiru lažje pozabijo na svoj želodec v najhujših naslednjih treh mesecih? In to se mu je pri lahkovernih naših narodnih nasprotnikih deloma prav lahko posrečilo. Govoril je v ožjem krogu Nemcev sicer vsemu svetu, toda nikdo ga nI takrat motil z medklici in protesti, in čisto pri-hlinjeno Je Izrazil obžalovanje, da ne more govoriti v sredi ljudskih zastopnikov, češ, da Jih ne more pozvati. Ml pa vemo, da ima čas in da bi lahko našel priliko v delegacijah, toda boji se nas! Zato je tudi namignil, da ne bo možno sklicati delegacij, ker mora zopet v Romunijo, da končno podpiše mirovno pogodbo z zadnjim sovražnikom na vzhodni fronti. Pride pa že čas, ki bo Czerninu zelo neprijeten. Delegacij ne bo možno vedno zavlačevati in istotako tudi ne našega parlamenta. Naša stvar nam je sveta, sveta še posebno stopnikom naših narodov. Zato kvišku srca, zavi hajmo rokave in čakajmo, kaj se pripravlja. Bratom Cehon pa lahko povemo z mirno dušo, Ja ž njimi stojimo in pademo! Toda v tej solidarnosti ne propademo nikdar, ampak zmagamo gotovo na vsej črtL Nas ne strašijo grožnje in tudi ne batine; sai smo navajeni. — Živela Jugoslavija, živela bratska Češka država! Tudi naš zunanji minister grof Czernin te s svojim stavkom »Bodočnost Romunije jc na vzhodu« v zadnjem ekspozeiu o mednarodnem položaju namignil Romuniji, naj se za to, kar bo morala odstopiti Avstro-Ogrski ln Bolgarski, odškoduje bogato v dosedanji ruski Besarablji. Osrednje vlasti da za slučaj prijateljskih odnošajev z Romunijo ne bi imele nič proti temu, ako bi se izpolnile iz Bc-sambije prihajajoče tendence. Na drugi strani pa se zopet poroča iz Pariza, da ie bil med Rusijo in Romunijo sklenjen dogovor, glasom katerega morajo romunske čete tekom dveh mesecev izprazniti Besarabijo. Položaj Besarabife je torej skrajno nejasen in si je le težko napraviti pravo sliko. Glasom začetkom februarja v Odesi izišlega lista »Rabočij t.istok« je bila pričakovati delna priklo-pitev Besarabijo Romunski. Od 45.632 km' obsegajoče Besarabije naj bi se vrnilo Romuniji 10.000 km*, ki iih je izgubila v Berolinskem miru. Kaj naj nastane iz ostale Besarabije, ni znano. Besar^t> < je bila poleg Ukrcjine najbogatejša ruska dežel* Ena polovica njenih prebivalcev obftoja iz Romanov, druga iz Ukrajincev, Rusov, Bolgnrov. Zidov, Nemcev in Turkov. Pred enim letom se jc bila ustanovila v besarabski prestolici KiŠinevu besarabska narodna romunska zveza, da pribori* romunskemu prebivalstvu v BesarabijI avtonomijo. Začetkom decembra 1917 je bil v Kišinevn slovesno otvorjen besarabski deželni svet »Sfatu! Ze-ria«, ki je obstojal Iz 150 poslancev raznih strank Takrat je izjavil predsednik tega deželnega sveia, privatni docent petrograjskega vseučilišča, odvetnik Inkulez, da ne obstoja noben besarabski separatizem, najmanj pa v smeri Romunije. Cilji Besarabije da se strinjajo s clfli Rusije. To da Je tudi naziranje besarabskih kmetov. In ko je bila proglašena moldavska republika, se je neprestano na-glašalo, da hoče ostati v okviru ruske državne zveze. Tudi koncem preteklega leta v Klšinevu vršeči se kongres moldavskih vojakov Je proglasi! teritorijalno in politično samostojnost Besarabije v okviru ruske zvezne republike. Ko se Je pred kratkim pojavilo vprašanje priklopltve Romunski, so se besarabski okrožni delegati odločuo izreki i proti temu. Kako inerodajno naziranje o usod! Besarabije ne obstoja torej niti v deželi sami in nejasnost še povečuje dejstvo, da i« po ustanovitvi ukrajinske republike Besarabija tudi zemljepisno odtrgana od Rusije. S tem je programu, ki zahteva priključenje ruski državi, odvzeta najvažnejša točka, to seveda le v slučaju, ako se sedanji politični položaj Rusije ne izpremenl. Najprimernejša bi bila sedaj ustanovitev samostojne republike; toda tu nastaj.i zopet vprašanje, ali so državo ustvarjajoče stte v Besarebijl dovolj močne, da ustvarijo državnlštvo iz lastne sile. Pogoj za pogajanja z Romunijo jc vsekakor obstoj kake centralne oblasti, bodisi priznane vlade aH parlamenta, kajti le tako si je mogoče zamisliti odcepitev ozemelj z romunskim prebivalstvom. Toda po današnjem položaju bo mogoče reSiti to težavno vprašanje vsekakor šele potem, ko se popolnoma razjasni notranje-politični poiožaj Besarabije in po popolni vsmeritvi romanske politike v smislu osrednjih **!&ct» Besarabija in njena usoda. Poročevalec budimpeštanskega »Pesti Napla* Javlja iz Bukarešta: Z romunske strani se pričakuje, vsekakor še pred izvršeno ratifikacijo, proglasitev Besarabije za samostojno državo in njeno priključitev Romuniji. , . UsIIKonofn! pezčuret Iz bratske fcške flmli. i. H. v Pragi na velikonočni teden. Mnogo let sem poslušal vsako Velikonoč veličastno, svečano zvonenje praških zvonov, ko so v polnem zboru zadoneli in zavriskall v navdušeni pesmi zlate Prane, odbijajoči se ob Pctflnskih klancih. Vsako leto mi je v melodiji te velikonočne' pesmi utonila sedanjost ln pred mojimi očmi so. vstajale sijajne slike velike naše minulosti. Videl sem slavne naše kralje, v katere so bile uprte oči vse Evrope, dvigali so se pred menoj naši vojščaki za demokracijo, pred katerimi je trepetal ves kontinent, gledal sem našega velikega demokratskega, kralja Jurija s Podjebradov, zrl sem zbran cvet; našega plemstva iz 1. 1621. In tako se je vrstila sli-; ka za sliko. K vsemu pa so doneli in zvonili naši zvonovi veličastno In otožno. V tej pesmi, pravijo, zveni minulost, s katero se opajamo, s katero Živimo in rastemo. Trikrat v vojni ie že donela velikonočna pesem naših zvonov, katerih glas so poslušali naši prade-dl, stare priče slavna zgodovine. Oj, koliko tisočem Pražanov ln Cehov so ti velikonočni zvonili v strašnih vojnih letih zvonili zadnjikrat I Druge slike so vstajale ta grozna vojna leta pred menoj v čaru njihove melodije. Ne odpirajo se vrata kraljevskega dvora in ne vije se z naših Hradčan slavnostni sprevod kralja Jurija po ulicah praških. Trda sedanjost mi stiska srce tako tesno, da pesem minulih vekov ne najde pravega odmeva. Kako osamljene, obdane z vseh strani sovražnikov smo se Čutili! Kn.kor opasani z jeklenim pasom, iz katerega ni izhoda, dokler se ne stre madžarska ali nemška tiranija. Letos nam bodo zvonovi peli zopet slavnejšo, slovesnejšo in radostnejšo velikonočno pesem, pesem prave Velikonoči. Skozi črno temo zavisti, sovraštva smo našli pot v odprti svet. Našli smo prijatelja, s katerim moremo roko v roko doseči vstop v družino svobodnih narodov, o katerem' vemo, da smo nanj navezani, kakor je on navezan na nas, da skupno žnjim dosežemo svoj cilj, drug brez drugega pa nikdar. Ia ta prijatelj Je pokazal skoraj že več sile Ia volje, nego mi samL Zato zal" j nam bodo peli letos praški zvonovi ne več pesem l. minulosti, temveč pesem bodočnosti, kt jo bode-mo uživali — brez njega nikoli — s s% obodnim Jugoslovanom. Kakor je danes že vsakemu našemu človeku v krvi prepričanje, da brez svobode češkoslovaškega naroda za nas nI obstanka, ravnotako v krvi našega naroda ie uverjenje, da brez neraz-družliive češko-jugoslovanske edinosti za nas ni svobode. Z Vašo pomočjo, jugoslovanski bratje, smo dosegli, da živimo zopet kot dostojni ljudje, c vašo pomočjo je postal naš človek Iz roba zopet človek. S hvaležnostjo la ljubeznijo se spominjamo ml Cehi na praznik Vstajenja svojih Jugoslovanskih bratov. Bodite nam Slovenci pozdravljen*; skupaj gremo novi pomladi nasproti! Stran fl. »EDINOST" itev. 92 V Trstu, dne .. aprila 19Vb 1 if. Dr. Karel Kramar: JUGOSLOVANI IN CEHI. Jugoslovani ln Cehi nikdar niso imeli postlano jia rožah. Usoda jih Je postavila na mesto, kjer so bili na poti imperialističnim težnjam močnej-gih. Nikogar niso imeli, da bi jih branil; le sebe. Stali so sami brez pomoči. Toda, proti skupni nevarnosti se niso znali niti skupno braniti. Koliko je bilo med njimi nesporazumljenj, akoravno so bili naravnost navezani drug na drugega. Kajti e-den kakor drugi so na poti historičnemu nemškemu hrepenenju po Adriji in tako ie sila enega sila drugega, pogin enega gotovi pogin drugega — Ie nekoliko poznejši. Šele globoki potresi svetovne vojne so vzbudili tudi našo vest in goreče, živo hrepenenje biti svobodni, živeti končno svoje življenje, nas Je združilo v trdno, upajmo, nerazločljivo celoto. Pozabili smo stara nesporazumi jenja, ker vemo, da u-resnlčenje naših zahtev in te/enj Je odvisno od zmage ene in Iste Ideje, od zmage ideje samoodločbe in svobode vsakega naroda, ki obvaruje ljudstvo novih vojnih grozot ter odstrani vsako nasilje naroda nad narodom. Silni v Istem duhu zavedne In samozavestne demokracije verujemo Cehi in Jugoslovani, da je zmaga v nas sairih, v naši sili. v naši edinosti, v naši odločnosti in vztrajnosti. Verujemo, da ni u-mrlo toliko ln toliko tisočev naših ljudi, da bi živela in se pasla na nas Se nadalje stara krivica, stara brezpravnost vemo, da vojne ne bo konec, ako tokrat narodom ne bo izpolnjeno vse, do česar Imajo pravico. In tako se bomo bojevali naprej, dokler tega ne dosežemo tn bojevali se bomo skupnol Proti premoči naših skupnih nasprotnikov! Do končne zmage pravice ln pravičnosti! Loči! »as ne bo državnopravni program. Oboji, Jugoslovani in mi, hočemo živeti vsi, ves narod, In naj nas ločilo kakršnekoli meje, eno narodno in državno življenje. Kronovinske meje ne morejo biti sredstvo, da bi Iz skupnega narodnega življenja bili izločeni štajerski ali koroški Slovenci, ravnotako, kakor tie ogrski Slovaki. Mi smo poleg tega zvesti svuiemu historičnemu pravu, pravu dežel češke krone na državno samostojno življenje; mi ae ne damo raztrgati, kakor to hočejo Nemci s svojim Dcutsch-Bofcmen, in smo v tem oziru varuhi historične celotnosti kraljestva, ne le zato, ker »rojimo na stališču historičnega prava, ker ne moremo pozabiti, da so sedaj nemške pokrajine bile ponemčene, takrat, ko so* nas podjarmili hi zatirali, temveč zato, ker bi bila blaznost, gospodarska ic socijalna, raztrgati tnko idealno geografično in gospodarsko enoto, kakor Je Češko kraljestvo ln ker mnogo tisoč pripadnikov našega naroda živi v ponemčerih pokrajinah, katerih za nobeno ceno ne smemo izročiti nevarnos i popolne germanizacije. V ostalem so prišli Nemci na Češko kot kolonisti, kot gostje, enkrat povabljeni, drugič nepovabljeni, ter nimajo niti najmanjše pravice, da bi trgali enoio kraljestva, ki jih je s svoiim naravnim bogastvom napravilo bogate, zlasti, ker jih nikdo niti v najmanjšem noče ovirati v razvoju njihovega narodnega življenja. Tega vsega ni na Štajerskem ln na Koroškem. Tam žive Slovenci v popolnem geografičnetn spoju s svojimi rojaki na Kranjskem, v duševnem in gospodarskem združenju žnjlmi, tako, da je tu sila narodnostnih razmer večja, nego moč slučaj- "" mej cbeh dežel. Nemci na Češkem niso spo-v mejah države; tzvzemši na ma-Dolenje in Gorenje Avstrije, ^g kompaktnega češkega ve:.:.. H je popolnoma nespo- sobno, da oi upravna enota. i Jugoslovane pa s. Ista vi jati Ig«- nejšega življenja, nego u . \ narodnostnih mt lah. Naš skupni In enaki narodni ter državni program Je zato svobodno življenje vsega nerazdeljenega naroda in popolno pravo njega samoodločbe I Toda, taki težki državni problemi se ne dajo razrešiti po eni šabloni, temveč le tako. kakor to odgovarja prirodnim pogojem uspešne njihove razreditve. Na jugu zadostuje narodnostna ideja, ta velika vsemogočna ideja naše zgodovinske dobe, in v njenem imenu hočemo tudi mi na severu združenje s Slovaki. Toda poleg tega ml nočemo pozabiti, da smo zgodovinski varuhi stoletne enote, nerazločljivosti in samostojnosti dežel češke krone. Nas druži temeljna Ideja naše borbe. Ideja boljše, srečnejše bodočnosti naših narodov, celih, nerazdeljenih, da bi ne podlegali več razkosani premoči sovražnikov In da bi z združenjem vseh narodnosti mo?Ii si zgraditi boljšo bodočnost. Da Imamo mi svoje staro historično, nezastarano pravo na državno samostojnost, je le še ena garancija več za našo in s tem za skupno zmago. Kajti skupna zmaga je naš cili, kakor nara skupno grozi nevarnost. Podali smo si roke k nerazloč-ljlvemu prijateljstvu In k zavezništvu v zgodovinskem trenotku, ko gre za vso našo bodočnost! To se ne pozabi, to veže za vedno! Zvestoba za zvestobo! PROSIMO RABLJENEGA PENILA IN KRP ZA NAŠE UBOGE RANJENCE, — QnHA NAJ SE V »NARODNI DOM«. P O H JL_ l S T E K. Slovanska strast. Roman, francoski spisal Danijel Lesueur. Poleg tega moža se je povspel neki drugi na »kozla« in je stegnil roki---- Ta hipna kretnja je vzbudila v Rusu neko čudno nezadovoljstvo, in Je, ne da bi se bil zaokrenil, vprašal svojega slugo: »Kaka kljuseta so bila to, Avguštin?« »Konja, ki ju izkušajo, gospod grof.« »Na čem vidiš^to?« »Bil je voz nekega trgovca • konji, eden tistih voz, s katerimi navajajo konje k vožnji in Jih izskušajo .... Oospod gro* ve ▼endar to.« »Kdo je sedel na vozu?« »Kakor se je zdelo, hlevarja... jtfl grootna....« Mirdnov nI odgovoriL Nahajal se je sedaj v ■ekem povsem praznem Širokem drevoredu nedaleč od Bagatelle, kjer je obrnil, da se odpelje zopet v Pariz. Za trenotek kasneje je te rekd Rus: »Ali si videl. katero smer so ubrali?« »Kdo pa, gospod grof?« >0 kom mar! naj govorim... Ljudje od popre], trgovci s konji.« »Vozili so naravnost« _ % ,, 9 » »In kam vodi pot naravnost osel?« Razne politične vesti. ^taf'šče Jugoslovanov napram Czerninovemu govoru. Jagoslovanci poslanci, ki se nahajajo na Dunaju. so se takoj, ko so izvedeli za Czerninov govor. zhi v pos'anski zbornici in Izjavili, da oni def izjav grofa Czernina, v katerih nastopa proti Cehom, odklanjajo že iz slovanske solidarnosti, a obenem tudi radi skupnega stališča, ki Je zavzemajo v taktičnem oziru v poslanski zbornici s Ceni. Toda J'j t, c slov; ni so vrh tega ozlovoljeni tudi zato, Ker je grd Oernin v svojem govoru Jugoslovane popolnoma prezrl, omenjal pohvalno le Nemce in Madžare In napa dal Cehe. Sijajni čini Hrvatov, kakor vseh Jugoslovanov v tej vojni, ravnotako zaslužijo, da se jih omeni. Vsekakor Je napravil grof Czernin avstrijskemu ministrskemu predsedniku jako sl.»br tislugo in to ravno sedaj, ko so se med posameznimi strankami pričele spletati vezi, ki vzbuiajo nado, ca dovede veliko delo ustavne revizije zaenkrat rajmanj do premirja. Nada na parlamentarni ;r.ir p«; je sedaj vsled tovora jrofa Czernii a uničena, neglede .pa to, da )• grof Czernin ignoriral ustavne kompetence. Izoliranje Cciiov In Jugoslovanov. »Deli Hirlap* poroča z Dunaja: V avstrijskem parlamentarnem življenju je pričakovati znatnega preobrata. Grof Czeinin sani sc bo lostavil na čelo akcije, ki stremi za tem. da se v avstrijskem parlamentu izolirajo Cehi fn Jugoslovani, oziroma, da se zmernejši del Cehov in >ugorIo\anov povrne na pot rralne politike Da sc ustvari v avstrijskem parlamentu takozvana delovna večina, )* odvisno to od poljskega kluba Znano je, da je ministrski predsednik dr Seidler pri zadnjem glasovanju e proračunu mogel le tato doseči večine 50 ilasov, da se mu Je posrečilo pridobiti Poljake, da so s« vzdržali Vasovanja Cilj Czerii'iiov je okrepitev de-avne večine, oziroma odvrnitev Poljakov od dosedanje negativne politike in konečna pridobitev za blok večine. Toda to je mogoče doseči le z ureditvijo hointskega vprašanja in sicer s takimi iams-rvi, ki bod . zadovoljila dižavna stremljenja Poljakov. Po naši'.; informacijah so Nemci pripravljeni upoštevali najdaiekcsežnejšf želje Poljakov. Posrečilo se {e d^lje ludi inlGotlti tudi ukrajinsko vlado v pogle-eru hulmskega vprašanja, tako da bo razdeljena ta gtioermia popclcorna po narodnostnem načelu. — Ako sc posreči Poljake pridobiti za te načrte, poten« da bi bilo izoliranje Cehov in Jugoslovanov J.e dcstžtn« Italijani ta Jugoslovan!. 1« Lugana se poroča: V Italiji je bila ustanovljena nova iredeniisiiči^. zveza itai janskih beguncev iz Avstrije. Zveza ima ž« celo vrsto podružnic v raznih ttaliianskih mestih. — Glavna točka programa obstoji v »osvoboditvi« onih področij iz avstrijskega jarma, ki ječe v rob-«tvu "n pa v iz\*edbi razredne organizacfje. Da se doseže ta namen, fco stopila ta organizacija v zvezo z vsemi demokracijami eutentnih ~<.>. uospoGa Steed in fnim-j -T>dera baje v -i . it^aterinr f. • vanstvp - itiUijo in uou, eden- tlst. .itevajo, , se ju pri tej prih... opozori predvsem na veUKi apetit srbskih socijalistov. Pred razpustom ogrske zbornice. V krogih pravosodnega ministra Vaszonyja se govori, da se Je ministrski svet, ki se ?e vršil v čtertek, bavi! najbrže s pi cdstcječim razpustom poslanske zbornice in to ne samo radi tega, ker so v zadr.iem času vladni pristali ocergično zahtevali rešitev v>H»ne predlsge. arnj.ak ker sto.;e vsi fakt^r'.i na stališu. Ud mern giece volilne predloge pri.i v kratkem do odlfMtve V sldčrji. ako bi hotc'i ni k dna delavna 6'tania pr.^ečiti izvedbo Vasz * ij^eve pred loi;e ali Jo n orc-a moči.o Iz premeri- i. bo vlada razrus*i-a »cico. Z 1/rcccim po^a-kon« Cd se volitve morajo izvesti, bo zahtevala vlada večmesečen proračunski provfoonj In ne oziraje se na to, aH bo zbornica dovolila indeainJteto ali ne, parlament potem odgodila in neposredno nato razpisala nove volitve. Kazpoloženle ▼ ruski provinci. »Manchester Guardianc objavlja sledečo siiko razpoioienja v ruski provinci: Najnovejši dogodki so preložili politično težišče fw» vzhod, v Moskvo in v province ob gornji Volgi. Nasilno odcepljcnje Ukrajine in baltiških provinc od Velike Rusije, vsled česar ie Petrograd komaj dan hoda oddaljen od nemške fronte, je prisililo rusko revolucijo, da zbere svoje sile v notranjosti dežele. A napačno misli, kdor meni, da je z opustitvijo Petrograda revolucija Izgubila glavo in da bo v provinci hitro izginila. — Nasprotno! Vtisi, ki sem jih dobil za časa svojega bivanja v Vologdi, mi dokazujejo, da se je revolucija ravno sedaj šele pričela ukoreninjati v provincah. Ono, kar se je dogajalo oktobra v Petrogra du, se vrši sedaj v notranjosti Velike Rusije. Lokalna viast je popolnoma v rokah rdeče garde in delavstva. Javno ifinenje se je navadilo, da smatra mir za vojno premirje, katero je treba izkoristi i, a ne morda za nacionalistične ali imperialistične borbe, ampak za veliki evropski razredni boj, ki je po naziranjn ruskega proletarijata neizogiben. Treba je le še počakati, da se izčrpajo tudi za-palne države. Globok vtis je napravil v provinciji zlasti najnovejši Leninov govor, v katerem Je primerjal isti sedanjo Rusijo s Prusko po bitki pri Jeni in AuerstiiLtu, ki je pomenila konec pruske države. Lenin je povedal r.emškim imperijalistom odkrito, da ostane razoroženje ruskih revolucionarjev samo na papirju. Poživljal je vse proletar-ce, naj se oborožujejo dalje In pripravljajo za boj in mobilizirajo vse sile Rusije za bodočo vojno. Yendar pa se nemškim imperijalistom uradno nikakor ne so.e dati povoda, da b: se vmešavali v priprave rdeče garde. ii v BdMiig tirala M! »Ne vem, gospod grof. Morda proti Porte Maillot____morda tndi v smeri proti $aresnes-u.c »Bedak!« je znrenčal Miranov. Odslej se Je držal skrbno sredi vozne poti, in kolikorkrat je prišel na kako križpotje, I« pognal konja, mesto da bi bil pridrža! njiju tek. Hkratu pa )e izbruhnil grdo kletev, tako, da se je mladi sluga, prestrašen do smrti, ozrl okolo sebe. Neki voz, ki sta bila vprežena vanj dva močna konja, mu je prihajal nasproti v ojstrem galopu. CLroom ni mogel razumeti, zakaj da je to srečanje spravilo njegovega gospoda v tako razburjenje. Ko pa je spoznal kočijaža in njegovega tovariša, se ni mogel vzdržati vsklika: To so oni, gospod grof, to so oni!____In gotovo izzovejo kako nesrečo!« In res se Je čudno vozilo bližalo v povsem nerednem teku in je tako omahovalo na desno in levo, da ie bilo težko izpoznati, na katero stran naj bi se Izognili, da se izognejo trčenju. Za trenotek je menil Miranov, da Je desna stran svobodna in )e hitro svojo vprego zasukal tjakaj____V tem pa se mu je težki voz vrgel nasproti, in sicer to pot s tako očividnim namenom, da Je grof zopet grdo zaklel Moral Je pridržati svoja konja, ali ognjeviti živali sta tako ▼ teku, da sta se dotaknili oni drugih dveh konj, Id sta stala sedaj nepremično. In sedaj je prišla grofa vendar-ls misel: »Za-okrenem! Hočem bežati 1... ^ Ali, da bi mogel 44 mesecev stoje Vaši bratje, očetje, sinovi in sc prosi kot zvesti stražniki in bralnici naše lepe domovine v boju s sovražnikom, ki je vsled pože-ljivosti, upajoč na svojo premoč, s praznimi pretvezami udri v našo domovino, ter grozil, nas iste oropati. Toda Jeklena volja in energija, požrtvovalnost te. ljubezen do domovine naših pridnih vojakov niso le kmaic velele sovražniku: stoj! niso ga zapodile ie iz naše države, ampak so ga zagnale nazaj daleč v njcicvo lastno ozemlje. Moč in vstrafnost naših junakov Je izviia konečno ruskemu orjaku orožje iz rok in ca prisilila k miru. Svet prledft e občudovanjem, sovražnik ves obupan na hrabre avstrijske sinove ln njih čine. Ti teTfd, toda slavni časi naj ne bodo pozabljeni, večno naj ftvfjo pri nas ln aaših potomcih. Na podlagi tega Je odredilo vojno ministrstvo, da izda peSpotfk vofao spominsko knjigo, v besedi in s!iki, ki b! bila posebno primerna kot spomin na teške čase svetovne vojne. V vsem HftdomestEem okraju si družine, katere usoda bi ne blia v tej najtežji vseh vojen zvezana z usodo pešpolka 97. Iz vsak« hiSe sc se podali po eden, dva ia še več dragih sinov domovine v vojno; marsikateri, da se nikoli več, mnogi pa, da se v slavi vrnejo k svojcem. V toliko večji meri pri-, stoia votnem'i albumu častno ateste v vsaki hiši Csšega nadomestnega, okraft. 7 tem velikopoteznem delu najdete razen imen in shk svojih sinov, soprogov !a bratov, tudi s krvjo aapolene pokrajine in mesta, kjer so se Va5i svojci hrabro bojevali in umirali za domovino. Vo?nI album pa nima samo namena postaviti ^a-šim junakom spomenik ter nam in našim potomcem biti v večen spomin, ampak vojno ministrstvo hoče obenem zastopati vojnohumanitetne interese. Cisti dobiček, ki ga donese ta akcija vojnega albama, se obrne namreč v prid vdovam ba sirotam padlih vojakov 97. pešpolka. Mnoge bolne matere, mnogi nepreskrbljeni otroci so v boju za našo domovino zgubili svojega roditelja in so kruto zadeti vsled te izgu&e. Naša dolžnost Je, &m pomagati in po močeh izboljšati esodo teh nesrečnih. Vi pa izpolnite svojo dolžnost ta podpirate dobrodelno akcijo, če v vaše hiše sprejmete to delo in če se zavzamete za razprodajo t® ' *e S jkv* -te naše , is priaeset* vetfa-.u-- i trpečim vdova, i *c r-Irctam. ~riljwifl|'!i ii C It ^v I/vVClC. UfifcUjii* -» VM?i! U*"j /o -isosr. _______ rodpisovalae in zbiralne poie. Upamo da nas bodo nasi '.ižačanl In Primorci podpiraJi ▼ tem podjetni s nakrpom ln razprodajo dela. Da pa 2e seiai lahko pomoremo vdovam in si-rotam, prosimo, da se nam že sedaj pošljejo svotc. Darovalci in pr.dpirovaicl so naprošesi, da nas po dopisnici obvestijo, ko so oddali svote nabiralcem. a?i. ko so Hb odposlali na upravnlštvo. Uprava vojnega albnms peSp. it 97. Rtdgoia. flgrgfhurilihu stwari. KAJ DOBIMO TA TEDEN? Ta teden, od 8. aprila do 13. aprila (27. razdeljevanje) se bodo mogla proti preščipnjenju številke 27 izkaznice za živila dobiti naslednja živila In drugi predmeti aprovizacljske komisije in sicer na osebo in teden: KORUZNA IttOKA. 3 osrninke koruzne moke po K V— kilogram. KORUZNA MOKA NAMESTO KRUHA. 650 z (65 dkg) koruzne moke, oziroma nadaljnin 700 z (70 dkz) koruzne moke za delavce pri težkih delih. Dodatni odmerek koruzne moke se bo izročil proti izročitvi odrezkov dodatne izkaznice za kruh, veljavnih od 7. do 14. aprila 1918. DotiČ-niki, ki me morejo čakati na koruzno moko do dneva, ko so na vrsti, zamorejo dobiti tsto ie danes. 7. L bu od 7 dop. do 1 pop. Toda to velja samo za današnji dan. JAJCA. 2 jajci na osebo in teden po 50 vin.; za manj imovite (rdeča črta) po 30 vin. MARMELADA, eno osminko marmelade po K 4*16 kilogram. Delavci pri težkih delih imajo pravico do na-dalnje H kg marmelade, katero dobe pri nakupu 70 dkg koruzne moke (dodatek za delavce pri težkih delih namesto kruha). CIKORIJA. V« kg cikorije na osebo in teden po K &'60. KiSLA REPA. H kg kisle repe po 1'60 kilogram. KISLO ZELJE. H kg kislega zelja po K 2'20 kilogram. Priporoča se strankam, da naj prineso s seboj posodo za kislo repo in kislo zelje, ker komisija ne more dajati papirja za te dve stvari, ker so na tržaškem trgu popolnoma pošle papirnate vrečice. SOL. eno četrtinko soli na osebo in teden po 28 vin. kg-DODATNE IZKAZNICE ZA MAŠČOBE. Dotične osebe, Jci opravljajo težko delo ter imajo zato pravico do dodatne izkaznice za kruh in do dodatne izkaznice za maščobe z odrezki, za-znamenovanimi s črko S, dobe proti Izročitvi od-rezkov te poslednje izkaznice, veljavnih za čas od 8. do 14. aprila 1915 dodatno izkaznico štev. 64 ter morajo nanjo do vštete sobote 30. aprila, v običajnih prodajalnah dobiti po 3 dkg slaninr. — Izkaznice Stev. 63 veljajo do sobote 6. aprila IZKAZNICE ZA SVINJINO. Objavi se posebej, keda} stopijo v veljavo izkaznice 8t 46 za "tiakup sv'.nilne, ki Jih »trankt ie imajo. IZKAZNICE ZA OOVEDLNO. "> Razdele se izkaznice št. 33 za govedino. MASLO. Naznanjeno bo posebej, ledaj postanejo veljavne izkaznice ši. 36 za maščobo, ta katere bo mogoče dobiti 3 dkg maja po 22K kg. Cena za manj imovite sloje (rdeča črta) K kg. OI JE. Izkaznice fct. 8 za nakup 3 centilltrov oijn so veljavne do vštevši sobote 13. aprila. Cena 20 K liter. Cena za manj imovite (izkaznice % rdečo črto) K 16. KIS. . eno osminko kisa na osebo ki teden po 32 vin. liter. Posestniki izkaznic za javne kuhinje in ubožnico, ne dobe tokrat kisa. PETROLEJ. Razdele se Izkaznice št. 27. Na Izkaznice 81 26 se dobi petrolej cd 8. do 13. aprila v prodajalnah s sodimi številkami (2, 4, 6 ?td.) Tudi prodajalne z lihimi številkami (1, 3. 5 itd.), ki imajo še petrolej v zalogi, ga morajo prodati na izkaznice št. 26. Na vsako Izkaznico št. 2v se dobi četrtinko 1 petroleja po 56 vin. liter. REDILNA MOKA ZA STARCE, BOLNIKE IN OTROKE. 1 zavoj redilne moke (3r>0 z) po K 1*— zavoj. Tekom tega razdeljevanja se preščfpne ?t. II. rumenih izkaznic za otroke in št. IV. sivih Izkaznic (sa starce ln bolnike), veljavnih za meseca marec in april. Lastniki izkaznic za naravno mleko imajo pravico sano 1 zavoja redilne moke proti pre- ?ciptienju it za naravno mleko. Torom tega rfc.-ideš-evanj. debe stranke iz<-z~ jjce ft.tn.fl« ic Na te Izkaz- nice se bo dobivat n/ompu Pont - rosso, Legna, Barriera vecc ' ■ ^ ■ . ri- gino do vštetega pondelika 15. aprila. Izkaznice št. 1 za nakup pol kg kromj -Ijavne do vštetega ponedeljka P. aprila. obrniti, se le »oral nekoliko umakniti, da zadobi potrebnega prostora, aH seda) sta te konja, posta vša razburjena pod njegovo le preveč nervozno roko, vspenjala. Njemu nasproti ▼ vozn se ie dvignil mož — mal, zelo zagorel, ki ste mu ognjeni očesi tareU izpod angleške čepice, ki sta jej ušesni zaklopoici stali v vis. Ta mož je iztegnil svojo desno rokot ▼ kateri je nekaj blestelo. Miranov groom fte skočil kvišku ter zbežal v grmovje. Vse to ni trajalo niti tri minete, kajti ukrajinska dirjača, ki sta se vspela v svojo polno višino, sta še vedno udarjala s prednjimi kopiti v zrak. Cisto razločno Je Cul Nikolai Fecdorovič ie besede: »Za Sonjo KaveČin. poslano v Sibirijo U Sedaj je občutil — le za trenotek, Id pa se je zdel večnost — blazen smrten strah, gotovost, da ne more nič storiti proti temu, kar se sedaj zgodi.. Z na Široko odprtimi očmi Je strmel pred-se -v strašnem pričakovanju neizogibnega. In to le bilo vse____Potem Je njegov« mišljenje ugasnilo slično lud, ki si Jo vpihnU. Sergii Krilo vskt k oddal le ea strel Iz svojega sampkresa; krogija Je zadela groia pod čelom, med očesi Voznik pasprotnega voza — ie bol) krvihlepen, nego Sergij — Je rekel hladnokrvno In mirno: »Dobro zadeto. Sedaj pa proč U Prodaja kuriva. Oglje. 10 kg na rdečo izkaznice. Sv .Vid: št 351—550 (ob. it 11) 8. 4. uL Economo 2, (cena 84 vin. za kg). — Staro mesto: št. 1551— 1710 (ob. št. 10) 8. 4. u!. S. Micbele 16, (cena 84 vin. za kg). — Stara mitnica: št 3745—3844 (ob. št. 9) 8. 4. uL S. Francesco 2, št. 3^45—4094 (ob. 5t 9) 8. 4. uL Bachi 1, št. 4095—4344 (ob. št. 9) 8. 4. nI. Acque 20, št. 4345—4394 (ob. št. 9) 8. 4. ul. Farnetto 46, št. 4395—4S94 (ob. št. 9) S. 4. ul. A. Caccia 17, (cena 84 vin. za kg). — Nova mitnica: št. 1829— 2328 (ob, št. 9) 8. 4. ul. Scussa 12, št 2329—2628 (ob. št. 9) 8. 4. ul. Carpison 10, (cena 84 vin. za kg). — Sv. Jakob: št. 2659—2758 (ob. št 8) 8. 4. ul. Ma-donnina 24, št. 2759—3008 (ob. št. 8) 8. 4. ul. Ri-sorta 17, št 3009—312S (ob. št. 8) 8. 4. ul. Giuliani 21, (cena 84 vin. z s kg). — Rojan: št. 238—588 (ob. št 6) 8. 4. ul Boroevič 13, (cena 84 vin. za kg). — Greta: it 421-^173 (ob. št. 5) 8. 4. in št. 1—150 (ob. št 6) 8. 4. ul. S. Anastasio, (ccna 84 vin. za kg). Premog (fosslle). 20 kg na modre Izkaznice. Stara mitnica: št. 1151—1450 (ob .št. 29) 8. 4. uL S. Francesco 2, Št 1—516 (ob. it. 29) 8. 4. ul. Actpie 20, št. 517—675 (ob. št. 30) 8. 4. Farnetto 46, (cena 1 K 46 vin. sa 1« kg.) — Nova mitnica: St. PI—641 (ob. št. 37) t, 4. ul. Torricelli l, št. 642— , 787 (ob. št. 37) in št. 1—224 (ob št. 38) 8. 4. ul Acquedotto 94, (cena 1 K 46 za lu kg). — Sv. Jakob: št 731—950 (ob. št. 29) 8. 4. ul. Ouardia 42, (vena 1 K 66 vin. za 10 kg). k' frs. 10 kz ca modre Izkaznice. Starr mesto: št. 1—274 (ob. št. 29) S. 4. ul. Ca-vazzerl 3, (rena 20 vin. za kg). — Kjarbola zgornji: 5t lf*fr—290 (ob. št. 29) 8. 4. Ber^amasco 5. (cena 'J vin. za kg). SLOVENSKO GLEDALIŠČE Ne da bi rekel kako besedo, ie sedel Sergij, o-brisal revolver ter ga vtaknil v Žep, dofilm ie njegov prijatelj, z največio naglico odvozil v smeri proti Versailles-u. Ko dirjača nista videla več pred seboj nlkake ovire In sta čutila, kako jima vajeti ohlapno vise preko hrbta, sta se obrnila sama po sebi In sta od-dirjala proti Parizu s hitrostjo, ki se je večala od minute do minute, ker ni nikdo poizkušal pridržati In. — V Bois de Boulogne ni skoro do bližine Porte Dauplime ni voz, ki ie vozil mrtvo truplo, vzbujal nikake pozornosti, kajti tega februvarskega jutra je bilo jezdecev in takih, ki so se vozili na Izpre-hod, le pičlo število; In so pripadali odlični parižki družbi In so poznali lepa, ognjevita, ruska konja. Kvečemu da so rekli, Izogibajoč se: »To je Miranov ____Zdi se skoros da je izgubil gospodstvo nad svojima konjema.« — »A, glej, torej Je njegova tajlnstvena rana zaceTlena? Vozi pa manje dobro, nego poprej.... to ni več vesel dir, to bi kazalo prej. da sia konja pobegnila.« . Nekdo drugi ie rekel: »Skoro neverjetno I---- Ponorel Je____le poglejte.... sluga Je moral pasti z voza, sedež v.ozadlu Je prazen!« Seda! pa sc Je razburjenje začelo razširjati po bliskovo In Je doseglo Avenue du Bols Še hltTele, nego voz. Tam Je mrgolelo po stezah veselih ljudi, ki so se po toplem februarskem solne u puščali Oanes, 7. t m. T očno ob 4 pop. ervozne ženske. N Burka v treh dejanjih. Spisala E. Blum In R. Poche. Po nemškem . prevodu poslovenil Ignacil Borštnik. PeŽijo igre vodi g. M S. OSEBE: Grof Pontgiband ............g. Kralj Antonine. njegova »oproga . • . . gdč. Gradi^vn Chanioisel 1 •______g J- Bukovoik Elvire / E^nU rod,telJa • g&. Žele/n.lrova Sidonie Gerbault, modidtka . . • . gdft. Kavčičeva Chapelous, slaščičar ..«.«••.*. g. Polyt Cdjroline, blagajničarka ........ gdč. KraJ s} p» w...... Baaile, slnga v nekem klubu • . J. D. Bukovnik Felicio, hišna I . t. . gdč. Šmit CLar.tvs, strežaj / Iuuls'u"ut g. Pregaxo Prvi gospod . **+ Drugi gospod .*« Tretji gospod........ .... g Vončina Dejanje se vrii v Parizu, In sicer 1. In 3. v Pout-giboudovem stanovanju, 2. pa v ChapIouxevi sia-ičičarni. CENE: Lože po K 8'—; Sedeži v prvih osmitl vrstan pritličia In na galeriji po 2 kroni, o&tali sedeži po kron 1'50; Stojišča v pritličju in na galeriji po 60 vin. Predprodaja vstopnic pri vratarlcl »Narodnega doma«. Pomaie tresel. Njegovo Veličanstvo v Sežani. V petek ob 7 url zvečer je došel cesar x avtomobilom v Sežanoi. Dohod Njeg. Veličanstva Je bil napovedan v prvih popoldanskih urah. V hipu Je bila Sežana v zastavah — samih trobojnlcah, razun uradnih poslopij na knterih so visele Črnormene zastave. Na slavid cesti blizu kolodvora so pričakovali prihod ccsarja zastopniki civilnih ln vojaikih oblasti, občinski ra stop je županom na Čelu, duhovščina ln učltcljstvo. Šolska mladina In mnogo občinstva. Ko je cesar, viharno pozdravljen z Živio-kllci, stopil z avtomobila, ga Je pozdravila učenka Strekljeva poklonlv?! mu Šopek cvetja. Cesar se Je zahvalil slovenski s trikratnim »hvala lepal«, kar le vse navzoče sllns vzradostilo. Voditelj okrajnega glavarstva rosp. Znlderiič te predstavil cesarju ra-ne navzočo funkciionarje. Cesar je počastil vsakega poetlinca z ljubeznivim nagovorom, potzvedajoč o nifhovem službovanju. Važen razgovor Je bil s sežanskim g. župnikom Schifrrerjem, ki ga |e vpra5a! cesar, kako je s prehrano. Oospod ?upnik je iskreno odgovoril, da je slabo, da primanjkuje vsega. Ce«ar Js poslušal z vidnim zanimanjem ln h potolažil, da bo preskrbljeno za vse. Župana je vpraSal. kako Ja z obdelovanjem polja? Zupan Je odgovoril, da je dobro obdelano. Na to Je cesar, potrkavši župana po rami, pripomnil, da Je. kar se tiče bede, že do-' ~» Informiran ter da upa, da pride v kratkem oč. Potem se je cesar razgovarjal z drugimi , . .osebno tudi s Šolskim nadzornikom M V r Po dovršenih razgovorih le prirejala :nno2' ^ '.rju burne ovacije In Je vskllkala: Jugoslavija! 2ivel naS Jugoslovanski kralj Karel. Omembe vredno Je, da so navduSeno vskll-kale tudi Ženske. Obsipali so cesarja s cvetjcm. Ta prisrčni vsprejem je napravil na cesarja očivl-dno prijeten vtis. Smehljal se Je preprijazno in pozdravljal občinstvo. Na to Je odšel na kolodvor, kjer ga Je pričakoval dvorni vlak, v katerem je cesar prenočil. Odpeljal se je ob 3 uri popolnoČI proti Divači. Odlikovanja !« Imenovanja. Cesar ?e podelil državnemu poslancu dr. Otonu Stelntvenderju volni krtžec za civilne zasluge I. razreda. — Minister notranjih zadev 'e imenoval namestitvenega t ilnika dr. Otona pl. Orisogono okrajnim glavarjem na Primorskem. O Jugoslovanskem gibanju. Dunajska »J.nforms-tion« piše z ozirom na manifestacije povodom Is* roČItve Izjav slovenskega ženstva za m ijniško deklaracijo, da je Ljubljana postala sedaj središče jugoslovanskega gibanja. Govori o globokih in Širokih pojavih za samostojno slovensko-hr vatsko-srbsko državo pod habsburškim žezlom. Povod za te manifestacije da je bil slovesen. Številka dvesto-tisoč da je znamenita z nekoliko vidikov. Kaže pred vsem, kolik obseg Je zadobilo snubno de!o za ta politični cilj in pa. kako je ženslvo posesalo v Jugoslovansko politiko, l/skušnje govoie, koliko zmore taka soudeležba razvnetih žensk. Prekašajo celo moške v gorečnosti in umetnosti nage-varjanja. Ta Številka kaže končno napredke ▼ predmamljati pomlad. Ob lepih predpoldneh po-rablja dražestna družba, ki Jej vloga obstoji v Unu da lepe postave in lepo smehljanje prenaša v lepo okolico, pretvezo higijeničnega izprehoda v to, da izpolnjuje to svojo življensko svrho v čudovitoJopi Avenue du Bois. In ravno to predpoludne je bilo tako sijajno lepo In milol... Vozna pot se Je raz-tegala daleč tja ven v suhi rmemm, na kateri to se pojavljali le poedini vozovi kot^črne inarogtr. Na oni drugi strani, na temnejih tleh drevoreda za iezdece je zopet začenjalo elegantno ž.vlienje, U-vablicna po skoro zlatih žarkih opoldanskega sola-ca se je pojavljala že tu pa tam kaka jahačica. Vse Je dihalo radosti in veselja do življenja. Tu dan je bil kakor nalašč za ženske, ki so mogle --za Izpremembo, - na planem izkazovati svoje pikantne, na pol možke šoortne toalete mesto va lovečlh se vlečk In mehkih ognn.al h katerim se na Jesen vendar zopet rade vračajo ln se lih veselijo kot nove izpremembe. Mimo teh Vzorov mirnega luksusa * taala mlZar^na^avUa pri Porte Dauplim in jo ^ss^.-t-rra- V Trstu, doe 7. aprila 1918. •EDINOST« šl *a. Stran 121. narodni ruvcsti Slovencev v novejlh časih. To ljudstvo Je še danes agrarično In prebivalstvo na đeZeli je težje dostopno političnim parolam in programom, nego pa meščani. Tistih dvestotlsoč podpisov je bilo nabranih večinoma po vaseh. Ta okolnost jim podaja povsem izredno pomembnost. Tudi, če odbijemo učinkovanje agitatoriČcega drobnega dela, ostaja jako izdatna množina izrazov volje slovenskega ženstva, pri . čemur pa treba upoštevati še neko posebno izredno pojavo. Slo-venski mo?.je v dobi volilne opravičenosti so daleč od domovine. Tako so dekleta in žene v resnici vodile »politično prokuro« za bojevnike* na fronti. Slovenske žene in dekleta so podpisale odločitev ža jugoslovansko državo. Govorili so zanjo bratje. *'r.ovI. očetje In soprogi. Po konstataciji, kako so na manifestacijah sodelovali vsi brez razlike strank in iz vseh slovenskih pokrajin in se. zaobljubili, da bodo vztrajali v boju zn Jugoslovansko državo v notranjem monarhije, dokler ne bo ta postulat vresničen, piše dalje; Vprašanje, kaj Je dr. Korošec storil tako velikega, bi bilo preprosto ln deplacirano. Ne gre za osebo klubovega načelnika in tudi ne ra Izročitev 200.000 podpisov, marveč za fzrazUo In učinkovito enodušno In složno manl-iestadjo mesta ln dežele za državnopravni petit skupnega Jugoslovanskega naroda. Jugoslovanski klub in njegovi voditelji dobe Iz te manifestacije totovo novo podkrepljenje. Mogli bodo reči s pravico, , ko bi se bila ta sedma velesila, ki se Imenuje tudi ve??k »kulturni faktor«, ob začetku vojne postavila na stran resnice In pravice, oziroma na stran — miru? Koliko milijonov ljudi b; bilo rešenih! Pa tudi danes — kaj bi pomenilo, ako bi vse časopisje Izpolnilo svojo kulturno dolžnost! Koliko greši časopisje, ki šžuje na vojno, ki zahteva nove krvi in ne priznava pravice ia resnice, ki j« danes jasnal Znano je, da so n. pr. nemške banke kupile mnogo listov, da pišejo naprej za vojno, ker so ljudje tačeli to časopisje zapuščati. Kako bi bilo. ko bi ljudstvo »amo odločilo s tem, da bi podpiralo sarao ono časopisje, ki Je za mir? Ko b! vsak odklanjal one liste, ki ne priznavajo, da mora na svetu zmagati pravica? A hvala Bogu. — Si oven c! imamo svoje dobro Časopisje. Zato je dolžnost vsakega, da je podpira in razširja. Vojaki na fronti in v boinišr.icah. širite med seboj naše liste slovenske in hrvatske! To so vaši najboljši prijatelji v težkih dneh. Oni vam pripovedu- fiVftfkll ** »« dobivajo v mi- J FlUSfiC rodilnici OUlia £1 Po*te 6. 20081 - -- „ .. txl „ .. . _i Češko Budjevlčka Restavracija (Bosd- Ista?! «05P°d' P«»?«®tnik. z roli .im pra^o-1 kova uzorna češka gostilna v Trstu) se rLSS^LSSSS; ISSJSSSSSŽ&^JZ I Y. «L o. OaUttt (zraven glavne . -- _ , ično 25—o j jlcl siero, i x. „ ; « , , , - . . s premoženjem od K 15.000 naprej, v gvr'io Uni- i Poste.; ^jovensKa postrežba tn siovensKJ ive. Le rosne pir tc?ae ponudbe pod „85 leten- i iediini lisii, na Ins. odd. Eoino.stL A* & : _ ______________ ? voj nk, Seli dopisovanja z 18—0; ni£ letno int«iigaiitiH> gospodično lepe znnjost: v aTi'ho po^Bajbe^a snacja iu poroke. Pisati Josip Vesel. Poeio rest .ute ilou faJoonfc dopusta Kou-B 21 fse je dne i. npriUt trna rotua torbica l&^Uiih&I od mesnice Trocca «1. ConncerciiJc do trga Scorcola v kateri so se ugajalo izkazoiee r.a sladkor, olje. maslo in irompir ter fcivilsku. Izkaznica pod imenom Anđrei Terfolja Ff>Steni nai-ditcli naj blagovoli pTinest: prosi orimerai nagradi loser, odd. Edinosti " 2,)0-4 Imam veliko zalogo stročnic, cigaretnega ra?JrJa ter drugih pO-rebšČ?n za tobakarne Pošiljatve na tleželo po povzetju. ANTON STARV, Trst, ulJca Istrla 5t. 12- a 16. aprila iš«e mala dmli^a bivajoča v dv&ruu. n l.ido tej- adravo dekle. Vprašau pri »Hel-vetji" Barriara 19. 1962 Si^ftlfjflnm pctlko BU barraujo obu5 riVUiiiusll in gramofon«. BUeo »agotov^eiiO. Ru iic uobre pl»Helrotia« Bkrritra 19. T'^81 n*»?A vsake vrste kupnja BabiĆ Fran po aio-ViCiB v»ji ceni. Molfoo graad« TA. Ribez, triletne sajanic« iaaaa n« prodaj -po smerni eaai. V. strea, St&Ajia.. ifiž^S Piodojnlnn CTJST^'S: ske cerkve It. 200, a^juiuujs^ m* laia la^oro čeških velikih is »ftlii lakev. ltri-5 se toči m mMlU pivo. v tržaški okoiici, in sicer za ofcčine : Sv. Knž, 0pciaa» TrcbiC, Bane, Konkonelj, Padrič, Bazovica, Prosek, Kontovelj itd. itd. proti stalnim žo&odRcm te proolzljl Ponudbe na glavnega solrud-nika c. kx. avst. sklada vojaških vdov in sirot ia tižaško okolico, na gosp. poštnega ravnatelja FRANCA KARIŽ, Opčine. Oglasi, osmrtnice, zahvale In vsekovrstua naznanja reklamne vsebine, nai liajo na »Joseratni oddelek Edlaostl« Ulica Sv. Frančiška AsIŠke^a 20. pritličje. a^m in prt^aić« ltx dobe* plača liotol IEI£lO Ba&an, PiasaalČamr^ia, Tm. Uor« izvrstno vin« aa kr&inap«« And. Kalrttvec 1&S7 6 MU [tn U«(aLaovJje&o 1. 1693. Ustanovljeno I. 1093- lafete ob cesti vod« v«rdh. ▼ MM^ri Uiazaijk« pr»-«eije Gr^ac^isaajo krasen ra^ibd- JuA»ior ^ove Inser odd. C0 Bsorac o trljanu, ž^žss^v:. ■tdje, t»e takoj proda. J a5'uv bo žav« ▼ ed;, | Edinosti. 2001 Vzajemno podporno draštoe u \M\M registrovana iadruga z omejenim jamstvom #ovo!JnJs članom p^s^išta proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, posestev, vrednostnih papirjev aH proti zaznambi ar. službene prejemke. Vračajo se posajiia v 7V„ 15 aU 227, tetfh v odaaklh ali pa v ^oljuđa li dogovorj«nila obrokih Kdor teti psiojils, naj ocrne na pisarno v Ljubi^ajtl, Hz^sr-atl.il trg &t«v, k daje vtr potrebna pojasnila. Bp^Jtt^ia tadi hraralSnuvSo^e I« o&iftstuja p^ rru4tveuu lasano prcjioieuje zn^Sa Koncem leta 195 3 519.34*40 K. — Deležnikov Ja b^U konceci Uta 1915 1a itiolS dtleil, ki reprezentirao jamstvene Ravnice ia §,BS0.a5\) K 'ifl sro.jpod. posestnik s voiiki.v. kipita-1 ^ l^ićli lom, iatcU^e&ten. ls»pe aunac^oati, » sedaj pod oro£j«ai, ecp v lepi »olii^irf le,^ R minnt od m- i ^ janske carkve. NssIot pove Ii:?. Sd;noBV. IW8 so hoteli dati, sklicujoč ?e na to, da je izka^uica že | ;ej0t se KO(ji doma. v domovini. Oni prinašajo presčipnjena. To je res. Ali do tega le prišlo le veseiih vesti, k, vara obetajo, dP. niste trpeli za- zato, ker so Izkaznice dali že na Veliko soboto, dne 30. m. m., namesto 31., in ker so mu zvečer tc^a dne v kuhinji pri večerji preščipnil! izkaznico na '— nepravem mestu! — Ne v rubrikah za Živila «a pet tednov, ampak ob strani. Zakrivili so tore i organi rečene kuhinje. In sedaj pride mož 3e ob tisto malenkost moke, ko vendar ni nič zakrivil. Mari oai radi komoditete ali površnosti orga-eov aprovizacijske komisije strada ves tedeu, kajti odmerek kruha je sedaj tako skrčen, da r.o izda prav čisto nič. Brez nadomestila z moko sc piše res — stradanje. Ali je to prav? Posebno pa še v tem slučaju, ko je prizadeti invalid! Mari naj strada zato, da ie na bojišču kri prelival in žrtvoval svoje zdravje! M'eko za otroke. Pišejo nam: Z ozlrom na vašo notico pod naslovom »Mleko za otroke in stare«, vas orosimo v imenu več mater, da priobčite: Aprovizncijska komisija je odtegnila izkaznice ?a mleko otrokom, dojenim v letih 1913.—1915. Pametneje bi bilo, da bi bila aprovizacijska komisija drugače uredila. In sicer na ta način, da bi dobivali mleko n. pr. vsi otroci do dovršenega 3. leta. Kolik ;> otrok je, ki so bili n. pr. rojeni 31. 12. 1915. Te sircie ne dobivajo mleka, dočim je dobivajo oni, ki jih Je mati povila le en dan pozneje, to Je 1. januarja 191o. Starost je v obeh slučajih enaka, vendar je le prvi tako težko prizadet Kakor pa da ui dovolj, da so iim odtegnili mleko, Hm je vzeta rediina moka, ki so jo dobivati z mesečno Iz-kaznico. Ti ubosi otroci so torej obsojeni direktna v strrtdanlel Kak rod nam more vzrasU Iz takih otrok?! Krekova proslava pr! sv. Ivanu v »Narodaeni dc a«. Dopoldne ob 10. uri bo v župni cerkvi slo-venia sv. maša za pokojnega dra. Kreka, pri kateri bo pela tamkajšna »Marijina družba«. Opozarjamo na to vse Svetoivančane, da se po možnosti v obilnem Številu udeleže sv. maše. Popoldne ob 4h ho v »Narodnem domu« prosiava s sledečim Sporedom: 1. V. Parma: »Skozi vas«, orkester. 2. i. Aljaž: »Domovini«, mešan zbor. 3. Moritz-Moszkowsky: »Serenada«, orkester. 4. Slavnostni tovor. 5. E. Adamič: »V Snegu«, mešan zbor. 6. Ildndp« sti.v bii i puli mau. »Domovina« IZJAVA. Jaz podpisana, Marija vd. Pristove te Skorklle, preklicujem svoje razžaljivke napram Ivanu Penko izrečene, kakor Jih navaja ovadba 31. V. 37/18. tar jih obžalujem. Poleg tega se zavezujem plačati svadbene itroške v znesku K 40. Trst, dne 5. aprila 1918. i Marija vdova Pristove p. n. *) Za članke pod tem saslovom odgovarja uredništvo le toliko kolikor veleva zakon. fžlVNOST^JSKA BANKA l PODRUŽNICA v TRSTU Bika fcstšissa voss! ni. Saria Tsrsa. - Lsstsa pslata. Delnlft« glavnica K t00.CG0.0Q0. - Rez. zaklad K 32,000.000 | Izvrftjs fetežfno va bsncae ii stnjiilnlčira Irs^kdja. Uradne ure ©d 9—1 pop. GOR 3« sa račaoajo po 6 stok besedo. — Mastno tiskane besede se računalo eci. at več. — Kajmanjša j—: pristojbina znaša $0 stotlck. :—: l\ Edinosti. pridna ia poitena =lu5k nja aa v«a domača deW — Naslov pove uprava £ 12 Miranov ie ostal približno v položaju sedečega, ker so njegovo mogočno telo podpirale Se blazine; ali vajeti sia mu zdrknili iz rok iu sta se vlekli po tleh. In glava njegova — ah, kdor }e videl to glavo, io bo mogel kdaj pozabiti? Bila je omahujoča glava mrtvega trupla, brez opore. Babrova čepica Je zlezla z glave in Je visela na desni strani. Velika lobanja, Izgubivia vsak ponos, kodrasti sivi lasje, vse i« poskakovalo pri vsakem sunku elastičnega voja sem In tla, kakor da jih stresa angel] smrti. In pri marsikaterem teh sunkov Jc kapljala kri iz razbitega čela, tekla med odprtimi trepalnicami In }e nekoliko zakrivala obupno grozo, ki je strmila te vztrplih oči, }e padala preko prstenih lic, ter se zbirala v dolgih brkah. Da, jokal Je kri, ta mrtvi mož, ki v življenju ni nikoli jokal solz. Spremljan po splošni grozi, kriku, Iztegnenlh rokah pri enih, po ledenem molku pri drugih — tako je Nikolaj Feodorovlč dovršil avojo zadnjo vožnjo na izprehod. Sopeča konja njegova sta zavila na kratko na neko stransko pot in že sta stala pred vratmi. Ker jima niso takoj odprli, sta se uspela še enkrat, stala ponosno v vis — s krvavim mrtvaškim licem za seboj. Redarji so ju prijeli za uzdo. Brzi koraki so Škripali preko peska, ki le bil žnjlma fronto dvorl-fče. Oba tečaja sta se odprla hi črna dirkača lz Ukrajine, polagoma pomirjena, »ta peljala truplo umorjenega Miranova počasi pred rampo krasne hiše. hiše, d-orce ln zemjidč*. Imam deoar na razpolago aa vkujižbo. Dopiicher, kavarna Oorso od 8 —iu in od 2—4. 2 )12 za eeme sa zame: ja za druga živila ozir. M proda. Naalov pove las. odd. Sdinouti. 1213 Prodam 2 novi st«kloni omari. Ulica Carpison ftt. 6w Vuga. 20X5 Prodam Raffineria 9, IL vr T o a )»ekiitTom. 2016 Otitia se odd. Edinosti. ▼ Rojan u kuhinja, lepa seka ha klat po zmerni semi. Kaaiov pore Inaer. 2006 llfiftfl&P ''0 »let 8t*r» gostilničar, fteli znanja VUUVtZL radi akor^jinje ienitv«, s gospodično aii vdovo are d njih let m malim premoftaqjem ter veseljem do ge-»tilaifcarake obrti. Reane ponudbe pod . Poštenost- na Ina. odd. Edinosti. 2010 f P—vUm v ^rediai bi«?-«.! j ■lUil i ki3"> a poKStvom inovi normalnu dohodnina K 17.J00, ceaa K 250.-00 drago z K io.O^O douodni^e, ct-na K 140.000 Ser t^/ne hrti), h'5ic» m dvore© od IS0T0 1 E iiaproj. — Pojasnila v k&**rai Oorso od i2. i Kolari*. 3 i-o \ podružai ^»stilni &a LIpSKem L ga 51-. 7 d jhijo vedno topla jedila po smernih Cf lah. Voditalj SV. Novak. fl»9! t I II Potrtim srcem naznanjamo^ da Je po dolgi j > {c mučni boi-zni rairno v Gospodu zaspal Ivan Luksa v starosti 21 let. Pogreb se vrf 1 t nedeljo, 7. aprila h bolnišnice pri Sv. Ivanu na Protek. Žalujoča družina Luksa Amerikansko dyi*ie-z3B2:© v zSfiSarnki Jn u^rsiid K Trst, al. Efirrlsra mM 19 Velika naloga dolgih in o vratnih verižic, zapestnic prstanov, uhanov, obeskov zm sKUe. medaljone i. t. d* Vr»e stverl so po OTiernih cenah, izdelale v najbo tovarnah. — Srebro in kupujem in menjam Pošilja ae pr povzetju. Gen?kl se ne razpošiljajo Ussko ženska noj Clts esfezanlmtoo nasadilo m@derna f ^iiftjv pr® ižkušea acsvsi pr! sslalisissii Ia namanjkaolu kratko;;!. Pišite z polnim zanniinjem na IDO imi Ml (M milimi s l NL Me stane niM B«y Na stane nlc! Potrthn tmAtn ?»»3man}»mo vsem sorodnikom, prijateljem ia enancem, da nai nad vse ijub'Jeni ski oz. bratec v starosti 2 let, danes, 5. aprila, ob © r?. poletel nad gvezde. Pogreb «e v nedeljo ob 8 pop., Iz hi^e žalosti ul. Afrerl 16, IV. v cerkev sv. Vi/icema ie od tam na pokopališče pri Ani. 1'RST, 5. aprila 1918. Ludvik ln Marija roj. Stare atarši Vladko, bratec. h 40 ffl O SeiiZMCUsnalna novost K5t- J«! vossst ze €evus V S MS^UTilH sl lan Ko vsak i i ens^g Komafla Luno Krsm-uDSka za čseljs mM HeM Hs | nsMse Kreme za čeuli® ^^ im R 2. - DDMsa se povsod. W Dunaj, IX. Nussdorf3rstras£e 20 7finnif I ail gospodično, abaolvonta ifUVUU trgovske iule. ve!6a slovenskega ali hrvatskega ter nemSkega ali italijanskega jazika v govoru in pissvL Lastnoročne ponudbe ter navedbe plače p d .Stalno nameičenjo" aa Inaer. odd. £aluoBti. 8l7# Pisarniškega vajencu ali vajonko sprejme takoj pisama dr j a Edvarda Sla vik. odvetnika v Trsta uL Vieana 10. I. tL77 FotogralUne glavniki, likeigi se dobivao v mirodilnici ciilia ul. Poste 6t. 6. ^006 nmmz. M&Z suoflm eenjenlra odjemalcem, da KUPUJEM naprej naslednje Mašo Konjskeip« •takianic« iampanitve n K —.20 do komad Rcbllono vroio Vr«?« mm ctmant Terflii....... Raznovrstna proprog«......... Meian« cunja.............. Bmf cual«................. Navadne zamalko u uporabo butllik Nova aaiaaika............. • H —.30 it —m— 99 —.10 M 12.— 99 5.— 91 <».- 99 • »» 2.— «t 2.30 99 • t» 20.— «9 SO.— 9» •9 6. — K9 —.70 99 -S— 9« —.90 9» 1,£0 9« • m 10.— i» —. * • • v 40.— n 60,— u Plato vina IMMJIBB IOLE, VRELCE s taln, dfeml In tremi plameni, ŽTE5ELW:XE ter posaaauo kosa P6N STVJL — €£KE ZMBKHI. TVKDICA HUSTACHIo KranUne vloge sprejema od vsakega tadi če ni od sadnice, in jobre-^g Ol večje meske po do-Hmo po JO govoru. TrgOVCftOi otvaija čekovne račune s dnevnim obresti vaejem. Rantnl davek platuje udruga Vlaga se lahko po ono krono. tetic-iKUiiiitt R&B 7U71 C&B Mi Trgovsko-obrina zadruga u Trstu min L Franosn Kn 20, fl. nastropje v m lista „Edinost" daje na oftJibnl i as msstae« proti plačila po do^orara. Uradne ure: vsak dan za stranke od. 8 predp. do 1 popoldne. Priporoča male hranilne škrlnjlce, ki so posebno primerne za družine. Stran IV. »EDiNOSI« st. 92. V TrMU. du« 7. aprila mS. Prcaprcuaja voznih listkov. Železniški obratni i.r-ad irst c. kr. drž. žel. javlja: Predprc-daia voz-i i i, t kov za lokalno železnico v Poreč, ki se je \ :\Ma v^ak dan nd ?l do i2 predp. na tuk. državnem kolodvoru, se bo nadaljevala ie do vštevši tnrha 9. aprila t. i. in bo potem ustavljena. Oskrbnice vojnidkih sirot so uljudno naprošene, da se udeleže sestanka, ki bo v ponedeljek ob i in ->o! pop. v Narodnem domu zaradi ureditve slovenskega oddelka. »L;nuski oder«. Danes, 7. t. m. ob lO.t predpo-ludue v zeleni dvorani *DeJ. doma« (ul. Aladonnina 15) d rt 5t veno predavanje: > Vpliv veliki'i zemljepisnih odkrtii na kulturo evropskega ljudstva«. Predava Ferdo KIeinmayr. Vstopnina prosta. Po članih - poljani gostje so dobrodošli. Organizacija oskrbnic vojnih sirot v Trstu. Ker ^e je"organizacija oskrbnic vojnih sirot konstituirala kot okraini urad c. kr. sklada avstrijskih vojaških vdov in sirot, so bili do nadaijnega razglasa uradni dnevi organizacije od 31. t. m. dalje ustavljeni. Kolkovanje receptov poliambulance pa se bo tudi nadalje vršilo vsak terek in petek od 4—6 popoldne v pisarni organizacije (ul. S. Lazzaro 14 1). Ffo% Masaryku se je, '.L.kcr poročajo berolinski listi iz Moskve, posrečilo uiti zasledov anju v Ukrajini. Masaryk je bil skupno s češkim urednikom Pariu, ki je eden voditeljev češko-slovaških Iegi-jonarlev, dalje časa v Kijevu in ie pobegnil nato v Moskvo. Iz Moskve se ?e podal sedaj v spremstvu ,-eč častnikov v Novi Ccrkask. Mestna zastavljalnica da na javno dražbo v ponedeljek predpoldne razne zastavljene, že zapadle dragocenosti upravnega oddelka 141, različnih prejšnjih številk, zastavljene v juniju 1917. — V torek predpoldne že zapadle dragocenosti upravnega oddelka 141 od št. 36901 do 39250, zastavljene v mesecu juniju 2917. — V sredo predpoldne zapadle nedragocenosti upravnega oddelka 14 in razne predmete, zastavljene v juniju 1917. Razpisane uradniške službe pri državni železnici. S 1. julijem 1918. sprejme c. kr. uprava državnih želcznic nekaj upravičencev do uradniških mest. Prosilci morajo vložiti svoje lastnoročno pisane in s kole kom za 2 kroni opremljene prošnje najkasneje do 10. aprila t. i. pri poljubnem c. kr. ravnateljstvu državnih železnic ter dokazati z listinami sledeče sprejemne pogoje: 1. Starost 17 do 35 let (krstni ali rojstni Ust); 2. avstrijsko državljanstvo (domovinski list); 3. pošteno življenje (spričevalo iz najnovejšega časa); 4. uspešni obisk srednje šole, katere zrelostno ali odhodno spričevalo daje pravico do enoletnega prostovoljstva (zrelostno al" odhodno spričevalo ter polletna spričevala zadnjih 2 šolskih let pred izSolanjem na dotičnem zavodu); 5. popolno telesno sposobnost za izvrševalno železniško službo (katera se določi potom železniško-zdravniške preiskave); 6. Znanje nemškega službenega jezika v besedi in pisavi in po potrebi tudi drugega deželnega jezika (šolska in izpitna spričevala). Zmožnost rabe nemškega službenega jezika, zadostujoče za službeno rabo, se dožene potom proste skušnje po uradnikih uprave državnih železnic. Prosilci, ki izpolnijo vse te pogoje in so vojaške službe popolnoma prosti, se sprejmejo s službenim redom z dne 1. julija 1918. ter jim gre od dne nastopa službe mesečni pripomoček 50 K z dotično draginjsko doklado najinanj 50 K in največ 95 K na mesec. Prosilccm, ki izpolnijo vse pogoje, pa niso prosti vojaške službe, se zagotavlja sprejem z enakim činovnim redom in z enakimi i firejemki pod pogojem, da jih pristojna vojaška ob- j iast oprosti vojaške službe. Sprejeti prosilci se pri- j delijo v svrho strokovne izobrazbe železniški stro- ] kovni šoli, katere kraj se bo v smislu službenega 1 reda smatral tudi za prvi službeni kraj. Upravi- j cenci morajo položiti na tej šoli predpisane izpite j rer dobijo po strokovnem izpitu Iz brzojavne, te- i ■efonske in varovalne službo (tri mesece po vsto-; -ni) zvišani adjutum mesečnih 60 K in se imenu- j cjo istočasno za uradniške aspirante. Po uspešno \ dokončani strokovni šoli morajo ti upravičenci iz- j vršiti še trimesečno šolanje v prometni službi in j prestati praktični prometni izpit, nakar se poviša adjulom mesečno 100 K (draginjska doklada se plačuje naprej). Za časa obiska strokovne šole so slušalci tudi deležni vseh preskrb za prehrano, obleko itd. od strani uprave državnih železnic. — imenovanje za uradnika 10. činovnega reda s plačo I6G0 K na leto in dotično stanarino se izvrši v sli'čaju povoljnega službovanja najkasneje 3 leta no 1. juliju 1918. Službeno razmerje je pa mogoče odpovedati tekom 5 let od dne imenovanja za uradnika 10. činovnega reda. Telovadno društvo »Sokol« v Trstu. V torek 9. t. m. ob 8 zvečer odborova seja v društvenih prodorih ulica Stadion. Prosim polnoštevilne udeležbe. Starosta. Iz Istre. Znana hrvatska gostoljubnost se pač ni ^e nikdar pokazala v sijajnejši luči, kakor baš v sedanjih obvrpnih časih. Da, v nesreči se spozna pravega prijatelja! V Dalmaciji, Istri, Bosni in . Hercegovini vlada hudo pomanjkanje in glad. Hra-ne ni in ljudstvo trpi lakoto in hira. V tem obup-rom stanju nam prožijo svojo velikodušno roko v li Hrvatje. 2e devet tisoč gladujočih in onemo-;.lih otrok so sprejeli in jih še dan za dnem roma v gostoljubno Hrvatsko in Slavonijo, kjer jih naš ■ li hrvatski narod usmiljenim srcem in drage volje - prejema pod krov in oskrbo. Tudi iz zapadne Isrre se ie že mnogo otrok odposlalo in to akcijo človekoljubja izdatno in požrtvovalno podpira na-^n nr.jvečja dobrotnica Istre, Družba sv. Cirila i Metoda za Istro v Opatiji. Iz. Sv. Lucije pri Piranu in okolice Portorose in Kopra so že tudi bili do sedaj odposlani v dveh skupinah na Hrvatsko v prehrane in sicer 14. januarja in 20. marca, kjer se počuti deca najbolje. Bog plati velikodušnim Hrvatom njih najplemenitejše delo In požrtvovalnost! Pri tej priliki naj tudi omenimo plemeniti čin gospe Pertotove, soproge rev. iužne žel. v Trbovljah na štajerskem. Ko je dne 20. marca t. I. učiteljstvo družbenih šol iz Sv. Lucije, Kopra ln Kaštela spremljalo istrsko deco v Zagreb na prehrano, se je - ik ustavil mimogrede ob eni po polnoči za par iiintrt na postaji v Trbovljah. Tu jih je čakalo vedo iznenađenje! Gospa Pertot in njen soprog sta s pomočjo g. uradnikov kar v hipu napolnila voz premnogimi zavoji različnih živil. Otroci so kar vrme'i nad tolikimi dobrotami! To je bilo kruha, u mazanega z marmelado in maslom, pa Icrhljev, | rnbolk, slaščic, bombonov eic. In celo s toplo kavo * so na> postregli ob tej pozni oz. rani uri! Vsak otrok — 44 po številu — je bil imenitno pogoščen in še preobložen z darovi in kljub temu ie ostalo še mnogo kruha in suhega sadja, katerega smo potem Izročili v vojaško kuhinjo v Zagrebu, kjer so bili otroci na prehrani. Vsa čast in hvaJa gospej Pertotovi za njen trud in skrb ter požrtvovalno sočutje do ubogih trpinov. Dobrosrčne gospe in sc- liive tvrdke. spodje v Trbovljah so ;>c radi odzvali njenemu i prijaznemu vabilu za obdarovanje revnih Istriianov ■ in tako pripomogli, da so bili naši tnali kar naj- J bolje pogoščeni. Tisoreča hvala velikodušnim do- i brotnikom! Prisrčna zahvala tudi gospodu Pertot« j JyAK BLDOVEC, Trst. ul. Csur-i aulie 13 (iVg ] in pisarniškemu slufci, ki sta se peljala nalašč za to j Ponteroaso). Ines v zalogi: Č^j, pafartižuo i;«:^ do Zid. mosta, da sta pomagala pogostiti otroke ; servo, mnoge vrst ^fk za juho, žecf in tudi blago in razkladati blago pri menjavi vlaka. Celo noč sta - 1 ' izgubila v ia namen. Oinljiva je požrtvovalnost teh Trgovina festv^n VAN BUDO VEG, Trst. ul. Cam^aulie dobrih srci Tu se lepo izraža slovanska gostoljubnost in sočutje do sobrate-trpine. Mater Doiorosa. Odbor »Zveze Marijinega Doma* si šteje v prijetno dolžnost, da se zahvali vsem onim, ki so na katerisibedi način pripomogli, da sta obedve »Zvezini« prireditvi tako dobro uspeli Izrekamo zahvalo požrtvovalnim igralkam, kakor tudi č. g. Matku Skabarju za izvežbanje in vodstvo pevskega zbora. — Posebno toplo pa se zahvaljujemo našemu občinstvu, ki se je odzvalo našim vabilom v tako velikem številu. Obakrat je bila dvorana popolnoma razprodana. Čistega dobička je 700 K. To je prvi kamen za naše bodoče slovensko sirotišče v Trstu. Denar hrani uprava »Zveze Marijinega Doma«. — Prvi korak Je storjen. Prosimo pa tudi druga naša društva, naj se pri svojih piireditvaii spominjajo naše uboge dece, da ji ohranimo ne le življenje, ampak tudi narodne st. Nobeden paših otrok naj sc več ne izgubi! Zato gradimo s skupnimi močmi prepotrebno sire tišče, kjer bodo našli zavetišča oni, ki so najbolj revni, ki so najbolj potrebni ljubezni! C. Ur. avstrijski sklad vojaških vdov In sirot je ustanovil in o tvoril okrajne poslovalnice v Gorici in Sežani. S tem je vstreženo živi potrebi prebivalstva, ki bo odslej lažje prihajalo v stik-s temi uradi, ki so se koneČno preselili ne domača tla. V kratkem se otvori tudi posebna poslovalnica za tolminski politični okraj s sedežem v Tolminu. &provizaeijefce komisije. Pr^ta; njak Marij, ▼enotnih, moFnovec, slivove« ter več Jama ka rum, ko- _. .________ »Hvoveo vrst mineralnih vod. Vse po »mernik e rvah 414 Mehanična delavnica. ODUXOVAKA. L1VARSTCA OSVAiPELLA. Via Izd« Media 26. Izdelovanje toijev. Proračuni. in poprav* strojev in mo- 991 Knjigoveznica PIETRO OTPAN, Trst, uliem Valdirivo 1». Arti. stična vezava, žepni koledarji lastnega izdelka- — Vp'sniki (regiutri) posebnega sistema. 207 Majolične peč! in štedilniki M. ZEPPAR, ul. S. Giovanai 6 in 12. Najboljša izdelovanja ia najpopolnejša vrsta. Cene zmerne. 202 Hotel Continental Trst, ulica San Nicolo 5t. 25 (blizu Corsa). Prenočišče za vojake. Dvigalo. Cene zmeme. * ostražba točna. 190 PROSIMO SLOVENSKIH, HRVATSKIH IN ČEŠKIH KNJIG ZA NAŠE RANJENE IN BOLNE JUNAKE TER ZA ONE V OKOPIH. — POŠUEJO NAJ SE V . - NARODNI DOM V TRSTU - - Mehanične delavnice Metlico vit* d. z. o. s. V sejni dvorani Jadranske banke se le vrHl v petek ustanovni občni zbar društva »Officine mec-canlche Metiicovitz societA a. s. L« (Mehanične delavnice .Metiicovitz društvo t. o. z.). Po pre&taniu druSt-er.ih pravil, ki so bila sprejeta brez debate, so btTi določeni kot upravitelji sledeči gospodje: Albert Cosulich, ravnatelj paroplovnega društva »Austro-Americana«, Avgust Cosulich, ravnatelj Cantiere navale triestino, Robert Dussieh, ravnatelj avstrijskega LIoyda, Janko Gartner, ravnatelj Jadranske banke, Roman Gerolimich, ravnatelj splošne avstr. paroplovne družbe Gerolimich Co. Maiio Maestro, trgovec, Mario Metiicovitz, tovarnar, Diagotin Mikuličič, ravnatelj Navigazione Li-bera Triestina, Ante Rismondo, ravnatelj avstr. paroplovuega društva »Dalmatia« in Vladimir Pollich, ravnatelj paroplovnega društva »Oceania*. V seji upraviteljev, ki je sledila občnemu zboru, je bil izvoljen za predsednika gosp. ravn» Albert Cosulich. Istočasno so se sklenili nekateri ukrepi, ki bodj omogočili, da novo ustanovljeno društvo nadaljuje delo te staropriznane tovarna na širil podlagi. mu iiesiimsHiiiim teS^io Mi pri Si. Mariji Masi M reg. zadr. z neom. por. vabi na občni zbor ki se bo vršil dne 22. aprila, ob 7 zvečer, v društvenih prostorih. Papir. VE1.IKA ZALOGA PAPIRJA za evitke, papirnatih v reči e lastne tovarne — Valčki raznih barv in velikosti. One zmerne. — Gaatoue Dolliaar, Trst. Via 4ei Gelai 16. 256 Damska krojačnlca A. RTEGEB, Trst, aliea Oommerciale 3- Izdeluje vsakovrstne obleke po cn^Ieškern in francoskem kroju, plesae f%Ieka, obleke za poroke, bluzo za glednlgfli itd. Oese zmerne. 337 g^iigTOngpaofflianarapMgag^ E FftgiM ai( Trat - One štev. 9$ - Trst RazgMnlc* v platinu, Specgaliieta: slike v barvali, fotoschfni. Oabinet, visfi, povečanja, reprodukcije vsake sOke. — Električna razsvetljava. — IfiiKlfttlDOBBOadOCEM^ffBDIBaODsSl A. Chico Trst — Carso S t. 4 ima Veliko zalogo pre-peeeneev ter slaščic. - Pošilja po postnem pomiju. - DNEVNI RED i 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika in odobrenje računov. 4. Volitev nadzorništva. 5. Slučajnosti. ODBOR. Lfudska hranilnica in posojilnica v Trstu _—- ullza Carir/Ja iS. 19 daje POSOJILA na osebno poroštvo in proti zastavi nepremičnin, otvarja TEKOČI RAČUN s kreditom, oboje po zelo u g o d n ih pogojih ; VLOGE na knjižice obre- stuie po 47. brez odbitka na rentni davek. Kislo vo«lo („Silva" vrelec), žganje in vino razpošilja A. 05ET p. Guštan (Koroško). — Kupuje steklenice vseh vrst ter zamaške stare in nove. Elanloae MmM tfi llrnm y Trifa (Lastna palača) crtano vijena leta 1538. Zararoraoj« proti Škodi, povzročeni po ognju streli in ftkapiozijib. Zavarovanj« »tektenih plc^d proti razbitja. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanj« poSiljatav na morja ia po -uh^ra. Življenjska »»varovanja v najra2lič.-i-3j«i kombi, načitah. Delniška glavnica in rezerve dne 31. deceraora 1915 K 199,625.992-40 Stanja zavaravala« gl&vnice na ^ivliuaje (31. 12 lt 15) £ 546,405.849 — Odkar obstflfa družba, je bilo v vsali br.msab Is,- plafiano ba škodah Ž 872. to3.443\S". Zastopstva v vaeh deželnih glavnih mestih in vai nejSih krajih Avstro -Ogrske monarhije. I - - - a IVAN KRŽE - Trst Piuu Sen Giovanni 1. bohinjskih ia kletankih potreb-iaiUSV štio vi lesa ia pletenin, Škafov, hrent, čebrov Ia kaa. sodfčkov, i opat. re-šet, sit In vsakovrstnih košev, jerbasev in metd ter niaogo dm^lh v to stroko spa-dajoHh predmetov. — PRIPOROČA svojo trgoviao s kuklnjsk* posodo vsake vrste bodi od poreeiaits, zemlje, emaila. kosi-farja aH cinka, nadalje pasamantorje, kletke itd Za gostllntfarje pipe, krogija. scsaijs ln stekleao posodo za vino I. t. d. i. t. d. □♦□♦□♦□♦□♦□♦□♦□♦♦□♦□♦{^□♦□eD+O+D r Uradne ure blagajne od 9. do 12.f za pojasnila tudi od 3. do 5. ure. I Ufflstoe-foloiKiieni mm Trst olka m Rlua šL 42 (prifliae) Trii i Lil bnSnje vsako fotografi eno delo kakor tndi razglede, posnetkp. notranjost lokalov, porcelanast ploSCe vsafeorrst. spomom't«. MSEBN03?: m V&AK2 FOTOOSAPIJi :» Radi adobnosti gospi naroda i-kov sprejema naročbs in jih is-vziaje u doma, ov. tadi zanaj p« mijzniernejšilt caaah. Trst dl del Rivo trn. hi Hdrmangiid Trecea TRST. aScs Barriera vectMc 3 Ima veliko zalogo mrtvaških predmetov Venci Iz porcelane in biserov, vezani z medeno žico, iz umetnih cvetlic % h ako vi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za grobne spomenike Itd. Itd. KajnHJ« konkursa Sne ccne. 64° C sveinvcs kspeiiff? r ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Čermdk v Trstti, ulica Poste vecchie 12 vogal ulice deUe Poste. Izdiranj'e zobov brez bo* leein. — Plombiranje. UMKTtfl ZOBJE IM-m II Irsl - lila Stadion 19 - Trst Odprt od 8*2 zvečer naprej vstopnina R 2 tkanine, moderno volneno blago, pletenine, namizne prte in prtiče prodaja tvrdka Prokop Skorkovsk9 ii slo Hampolec. Čefko. M Struckel | Trsi, vogal VIu Haria Tereso-S. Calsrina | Novi dohodi volnenega blaga za moške in ženske. Velika izbera kožuhovine, nogavic; volnenih srajc (maje) bar-hanta, svilenega in volnenega blaga za bluze, čipko-vih ovratnikov in okraskov. TR6ANJE uf?oa !n reurnatlzem potom kopeli, blatnih kopeli, pitja vode, solnčnih kopeli in električnega zdravljenja. S kopeijo spojena penzija, restavracija, kavarna, slaščičarna z lastnim obratom. Godba. Izborna oskrba. — Stanovanja in kopeli v istem poslopju. Prospekte pošilja ravnateljstvo. Radioaktivne, alkallčnc, solnčne In jodne toplice. Zdravljenje z vodo, Umita v Trstu se Je prCseiHa n* Cofso it 15 v btoa rtatarofeo G Žerect*ltt k Ft^lia. Velika izbera srebrnih fa zlatih urTuhanfev, pfstanov, verižic itd. Cene nherne. Cene smerne. mi vsaki veier ob 91/, vela rt te (na pritat& Dnevnik „Edinost" v Trstu |t Icd&l ia caložil nasladnj« knjig« i, »VOHUN«. Spisal i. Coopcr, — Cena K 1.60. 3, »TRI POVESTI GROFA LEVA TOL-STEGA«. — Cena titf vin. 3. »KAZALI«. Spisal L. N. Tolstoj. Pošlo* venil Josip Knaflič. — Cejia K 1.60. 4. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. berglo-! vič Turgjenjcv. Poslovenil dr. Gustav t Oregorin. — Cena 1 K, 5. »POLJUB«. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Opisala Karolin« Svćtia. PosloveiMl^, P. — Ceau 80 vin. 6. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (A\alo otljovora na Škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vml 7. »IGRALEC«. Roman U spominov; mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-tevskil. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. S. »JUI^KICA AGlCEVAc. Si isal Ksa-I ver bandor - Ujalski. Prcvei ir'. Orel J Cena K 9. »UDOVICA*. Povest iz 18. stoletja. Napisal 1. E. Tornic. Poslovenil Štetan KlavŠ. Ceqa K i.60. 10. »JUG«. Historičen roman. Spisal Pro*! kop Chocholoušek. Poslovenil H. Vj Cena K 3. 11. »VITEZ IZ PDECE H!§E«. (Le Ctie- valier de Maison rrvuge.) Roman i* časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dutnas star. Prevel Ferdo Perfiavec- — Cena K 2 50. Vstopnina K 1* !f£ Ljubljanska i = Podružnica v Trsi« ■■ . — OlSto Caserma Štev. 11. uradne m od S-l. Kupuje in prodaja vrednostne papirje vsake vrste, srečke, tuje zlate in papirnate novce in devize. Daje predujme na vrednostne papirje in blago In Izvršuje v bančno stroko spadajoče tranzakcije. vse 8 na telfifce obrestuje 4 % Vloge no tekočI In ž!ro-ron ncMe po tfcaoBoru. = obavlja nakazila vojnim ujetnikom. ^^ c. h?, rasresiise loserilo. Veliko skiacflll^ klobukov I dežnikov, bsilh in pisanih srajc, platna žepnih robcev, moških nogayic itd. Itd. IC. Cvenk^l Trst cono 2B Cene zmerne, -- P§sireiba tesna. Narodna trgovina, a« Narodna trgovina. JADRAN Kapital In rezerva SI 23,500.000.— FIL1JALKE: Dunaj Tegethofstrasie 7-9, Dubrovnik, KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije. zastavna pis.ua, prijoritete, delnice, srečke Itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirj« in blago ležeče v javnih skladiščih. SAFE - DEPOSTTS PROMESE Brzojavi: JADRANSKA. = MEWJALWa:ija srečk itd brezplačno, čtivon, krediti, rembours-kredi i. Krediti proti dokumentom ukrcanja. — Borzni naročila. — lulcaso. Telefoni: 1463, 1793 in 2676. URADNE UK£: od p - c S K G M T MENIC — VLOGE NA KNJIŽICE 3 t od dneva vloge do dneva \ zdiga. Ren'ni davek plačuje banka od svojega. Obrestovanje vlog na tekočem in žiro-računu po dogovoru. — Akrdditivi, čeki in naknznice na vsa tu- in inozemska tržišča.