Celje - skladišče
D-Per
III 19/1986
lili
111986
049,10
lllllllllllllllll
COBISS e
MERK
VESTNIK
Glasilo delavcev sozda Merx	Številka 10 — Leto VI — Oktober 1986
Sozd Merx združuje: Avlo Celje, Avtotehnika Celje, Blagovni center Celje, Dravinjski dom Slovenjske Konjice, GTC Golte, Gostinsko podjetje Celje, Hoteli — gostinstvo Celje, Kmetijska zadruga Celje, Kmetijska zadruga Laško, Kmetijska zadruga Slovenske Konjice, Kmetijski kombinat Šentjur, Košenjak Dravograd, Mlinsko predelovalna industrija Celje, Moda Celje, Potrošnik Celje, Reklama Celje, Savinja Mozirje, Teko Celje, Tkanina Celje, Turist Nazarje, Zdravilišče Dobrna in delovna skupnost skupnih služb sozda. — Naklada: 7600 izvodov. Izhaja enkrat mesečno. — Ureja uredniški odbor: Jana Mladenovič, glavni in odgovorni urednik, člani: Zdenka Zimšek, Karmen Magyar, Zdenka Detiček. Danica Dosedla, Boris Kmet, Fanika Ilijaš, Herbert Lešnik, Bojan Dežan, Alenka Škapin, Jelka Samec, Zdenka Mažgon in Savo Ostrožnik. Tehnični urednik: Marjan Ivanuš, Delo-tozd Delavska enotnost. Naslov uredništva: Sozd Merx, Ul. 29. novembra 16, 63000 Celje — telefon (063) 21-352. Rokopisov in slik ne vračamo. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo sozda Mer.t Celje oproščeno plačevanja davka, sklep št. 421-1/72. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana.
Nova specializirana prodajalnaMode
Delavci delovne organizacije Moda so v svojih temeljnih ciljih razvoja med drugim tudi zapisali, da bodo širili specializacijo tržišča in prodajnih zmogljivosti, če bodo za to možnosti. Čeprav so jih nekaj že imeli, so se delavci Mode vendar odločili za prostor v novo zgrajenem poslovno stanovanjskem objektu v Savinovi ulici. Tu so pred kratkim odprli specializirano	prodajalno
ČIPKA in s tem pridobili 126 kvadratnih metrov lepo ureje-
nega prodajnega prostora. Že samo ime nam pove, da je to prodajalna, v kateri boste lahko kupili tkane tekstilne izdelke, tekstilno konfekcijo, tekstilno prejo vseh vrst, vse krojaške potrebščine, razno tekstilno galanterijo, sukance in potrebščine za šivanje, nogavice in pozamente-rijo iz bombažne, svilene, umetne in sintetične preje, vse vrste, vrvarskih izdelkov, razne pasove in pozamenterijo za dekoracijo, brisače, ponjave, te-
kače za hodnike in razne izdelke iz konoplje in jute za tehnično potrebo.
Treba je tudi poudariti, da je to prva takšna trgovina v Celju, katere prodajni program je predvsem bolj zanimiv za nežnejši spol. Prav zato ni naključje, da so se delavci Mode odločili prav za lokacijo, ki je v neposredni bližini celjske tržnice.
Naložba jih je veljala okoli 4,5 stare milijarde. Gre za prostore
skupaj z opremo, ki jih je delovna organizacija Moda zagotovila pretežno iz lastnih sredstev, nekaj je dobila tudi iz združenih sredstev Interne banke sozda (lahko bi rekli, da tisti delež, ki ga je od začetka pa do danes združila po sporazumu) nekaj sredstev pa je za to naložbo pridobila tudi od dobaviteljev. Izvajalec del sta bili delovni organizaciji Ingrad in Gradis, opremo za prodajalno pa je izdelal AL-PREM iz Kamnika.
DRAVINJSKI DOM

*	SLOVENSKE KONJICE
Hotelu Dravinja pet zvezdic
Delavcev to priznanje ni uspavalo
Gostinsko turistični delavci v hotelu Dravinja so v zelo kratkem času dobili laskavo priznanje. Komisija za ocenjevanje kakovosti gostinskih lokalov pri gospodarski zbornici celjske regije jim je podelila pet zvezdic za dobro ponudbo restavracije.
V hotelu Dravinja, ki deluje v sklopu DO Dravinjski dom, so si že od otvoritve hotela prizadevali čim bolj približati željam gostov. K redni ponudbi kuhinje in kakovostnih vin so dodali še domiselne prireditve na terasi hotela in na Titovem trgu. S prireditvami, kot so: Noč ob Dravinji, Konjiška noč, sodelovanje na igrah DELA in KOMPASA, pa dnevi kostanja in mošta ter še drugimi, so opozorili nase. Komisija za ugotavljanje kakovosti jih je nekajkrat obiskala in z nasveti pomagala še izboljšati kakovost ponudbe. Tako je ravno v času, ko so potekali Dnevi kostanja in mošta, komisija ocenjevala in jim dodelila za ponudbo restavracije in kuhinje najvišje možno priznanje, pet zvezdic za kakovost.
Delavce v hotelu in tozdu Jelen pa to priznanje ni uspavalo. Želijo še izboljšati ponudbo bivalnega dela. Tako bodo v kratkem dogradili dnevni prostor, dodatno opremili sanitarne prostore in sobe ter odpravili manjše 'pomanjkljivosti v skladiščnih prostorih.
Seveda pa nadaljujejo z raznimi prireditvami, ki jih skušajo usklajevati, kakor narekuje sezona. Tako bodo v kratkem priredili teden zagorske kuhinje, pa martinovanje, na vrsto pa pride še teden domačih kolin itd.
Ob koncu je potrebno povedati, da so delavci morali za vse te uspehe vložiti veliko truda in prebedeti veliko noči. Zavedajo se in tako tudi sami pravijo, da je čas klasičnih sobotnih plesov preživet, zato je treba ponudbo spreminjati, čeprav tudi za ceno prečutih noči.
Herbi

Dobrna
Priprave za gradnjo marketa
Delovna organizacija Potrošnik, temeljna organizacija Prodaja Celje stoji pred veliko odločitvijo izgradnje marketa na Dobrni.
Gre za market, ki bi imel 660 kvadratnih metrov čistih prodajnih površin, njegova predračunska vrednost, se pravi sam objekt z opremo brez zalog, pa bi bila približno 28 starih milijard.
Akcija za gradnjo marketa na Dobrni je že stekla, sedaj pripravljajo finančno konstrukcijo in glavni projekt. Z gradnjo marketa naj bi pričeli spomladi leta 1987 in končali v istem poslovnem letu.
Kljub težavam za pridobivanje sredstev se delovna organizacija Potrošnik zaveda nujnosti takšne gradnje v turističnem kraju Dobrna. Zato je predlagala, da bi del sredstev za izgradnjo marketa poleg lastnih sredstev in združenih sredstev interne banke sozda prispevala tudi občina Celje, sama delovna organizacija pa bi poskušala pridobiti tudi sredstva v obliki posojila izvajalcev in izdelovalca opreme ter nekaterih njihovih večjih in pomembnejših dobaviteljev.
Z dograditvijo tega marketa na Dobrni bi spremenili tu ji predmet poslovanja v drugih dveh trgovinah na Dobrni, č : ene ne bi celo zaprli.
Kmetijstvo
Dejavnost kmetijstva sestavljajo 4 delovne organizacije, ki so v sozdu Merx že od njegove ustanovitve leta 1981:	Kmetijska zadruga
Celje, Kmetijska zadruga Laško, Kmetijski kombinat Šentjur in Kmetijska zadruga Slovenske Konjice.
Osnovna kmetijska proizvodnja poteka v družbenem in zasebnem sektorju. Skupne rodovitne površine v sozdu Mene (kmetijske površine in gozdna zemljišča) znašajo 81.215 ha,	od tega je
34.915 ha obdelovalnih površin (11.987ha njiv, 2.010ha sadovnjakov, 790ha vinogradov, 20.128ha travnikov) ter ostalih kmetijskih površin 46.300ha (6720ha pašnikov, 36.385 ha gozdov, 3195 ha drugih zemljišč).
Od 8031 kmetij od 0,50ha zemljišč je 2820 zaščitenih, kmetov kooperantov 3496, članov zadruge 3005. Za kmečki turizem je usposobljenih 5'kmetij.
Gradnja novega servisa
Obnovili bodo vozni park
Na razgovoru kolegijskega poslovodnega organa s poslovodnimi delavci delovne organizacije Avto Celje so obravnavali poslovanje te delovne organizacije v letošnjem letu, ocenili vozni park, spregovorili o tekoči problematiki in se dogovorili za strategijo v prihodnjem letu.
Ugotovili so, da je delovna organizacija v prvih devetih mesecih letos poslovala uspešneje kot lani. Njihova prizadevanja za boljše poslovne rezultate se kažejo na vseh področjih od proizvodnega programa do posodobitve objektov, opreme, strojev in pravilne razporeditve delov-
nega časa in delovne sile. Tu in tam se še pojavijo nekateri manjši problemi, ki pa jih bodo skušali skupaj z kolegijskim poslovodnim organom odpraviti in se tudi v prihodnje še nadalje krepiti kot nosilci posla za avto stroko. Skušali bodo pridobiti tudi še nekaj dodatnih poslovnih prostorov, sicer pa bodo do konca oktobra že izdelali program vseh svojih aktivnosti za prihodnje leto.
Kolegijski poslovodni organ je podprl tudi stališče delovne organizacije, da v prihodnjem letu v poslovnih prostorih na Ipavčevi ulici 21 Zavarovalna skupnost
Interna banka
Poslovni odbor
Na 4. redni seji poslovnega odbora interne banke sestavljene organizacije so delegati po pregledu sklepov 3. seje določili predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi interne banke, ker nanj ni bilo nobenih pripomb. Nadalje so sprejeli samoupravne akte in sicer samoupravni sporazum o ustanovitvi Beogradske banke, temeljne banke Ljubljana in samoupravna sporazuma o ustanovitvi Ljubljanske banke, splošne banke
Triglav ustanovi službo za ocenitev škode karamboliranih osebnih vozil.
V sami razpravi so tudi ugotovili, da je vozni park v okviru sestavljene organizacije Merx že zelo zastarel, zato bo potrebno vložiti več naporov, da ga obnove. Že za prihodnje leto bodo izdelali predlog potreb.
Na koncu pa so vodstveni organi delovne organizacije Avto dobili tudi podporo za gradnjo novega servisa na Ipavčevi ulici. Idejno zasnovo so že pripravili, potrebno je še samo globalno dogovoriti aktivnosti, njihov načrt morajo narediti do 15. decembra, do konca leta pa bo kolegijski poslovodni organ pripravil predlog financiranja in določil konkretne roke. Ker je to večja naložba, bodo imenovali tudi projektni svet, samo gradnjo servisa pa bodo uvrstili med prednostne naložbe.
Celje in temeljne banke Titovo Velenje.
Delegati poslovnega odbora so delovni organizaciji Potrošnik temeljni Prodaja Laško odobrili posojilo iz združenih sredstev za obnovo in dograditev marketa v Laškem v višini 40.000.000 dinarjev.
Po podrobni obrazložitvi so sprejeli tudi rebalans načrta prihodkov in odhodkov interne banke in njene delovne skupnosti za leto 1986.	J. M.
Odslej vse za vaše
avtomobile na enem mestu
Nakup avtomobila, tehnični pregled, registracija, zavarovanje, montaža registrskih tablic, nakup dodatne opreme ter seveda servisiranje osebnih in tovornih avtomobilov, vse to lahko opravite v naših servisih na Ipavčevi 21 v Celju.
S 15. 10. 1986 pa smo v PSO AVTO CELJE — CELJE uvedli novost (kot drugi v Sloveniji) in sicer možnost za prvo registracijo novega vozila (osebnega, kombiniranega in tovornega), v oddelku za tehnične pre-
lahko ki bo
glede na Ipavčevi 21.
Registracijo bo opravil vsak kupec, kupil novo vozilo v naših prodajalnah in bo lastnik vozila stalno prebival oz. ima sedež na območju občine Celje.
Kupcu novega vozila bomo v prodaji vozil omogočili tudi montažo registrskih tablic, kar je do sedaj predstavljalo za marsikaterega kupca problem.
Priporočamo, da izkoristite naše storitve in upamo, da boste z njimi kar najbolj zadovoljni. %	A. Škapin
Osebni dohodek bodo uskladili s pomožnim sporazumom -Razvojne naloge
Bolj učinkovita organiziranost gostinsko turistične dejavnosti
Že v eni od prejšnjih številk smo pisali o razvojni dejavnosti sozda, o tem, kakšen je program za letošnje leto, kje bomo dobili sredstva, in podobno, V današnjem prispevku pa želimo napisati nekaj več o prednostni razvojni nalogi iz tega programa-, gre za nalogo ovrednotenje predlaganih organizacijskih inačic gostinsko turistične dejavnosti, kar pomeni oceno in zasnovo razvojnega koncepta bolj učinkovite organiziranosti gostinsko turistične dejavnosti v naši sestavljeni organizaciji Merx. Nekaj več o sami nalogi nam je povedal Zvonko Strašek, vodja razvojno investicijskega sektorja; »S samo problematiko se ukvarja enajstčlanski projektni svet, ki ga sestavljajo gostinsko turistični delavci iz posameznih okolij, to so predvsem direktorji delovnih pa tudi temeljnih organizacij, izvajalec naloge pa je zunanji strokovni sodelavec, ki dobro pozna problematiko tega področja. Samo razvojno nalogo pripravljamo postopno, se pravi, da smo najprej ocenili obstoječe stanje, nadalje smo ugotovili in
ocenili problematiko in na osnovi le te opredelili razvojne cilje. Kot osrednji cilj, ki ga zasleduje naloga, pa smo opredelili izboljšanje zadovoljevanja potreb porabnikov in sicer s pestrejšimi in kakovostnejšimi storitvami, s povečanjem dohodka na zaposlenega, z dosego celovitejšega gospodarjenja s finančnimi sredstvi, celovitejšo oblikovano gostinsko turistično ponudbo, z dosego večje učinkovitosti in razvitosti turistične miselnosti gostinskih delavcev in z dosego pozitivnejše podobe gostinstva in turizma sozda Merx.
Pri opredeljevanju doseganja najustreznejših razvojnih ciljev gostinsko turistične dejavnosti sozda Merx smo izhajali iz konkretnih ciljev. Ti pa so:
—	zmanjševanje stopnje sedanje organizacijske razdrobljenosti gostinsko turistične dejavnosti,
—	jasnejša razporeditev nalog med organizacijskimi enotami,
—	učinkovitejše usklajevanje gostinsko turistične dejavnosti,
—	bolj celovit nastop na trgu
receptivnega turizma,
—	bolj funkcionalna povezanost nalog marketinške poslovne funkcije,
—	gospodarnejša izkoriščenost strokovnih kadrov,
—	zmanjšanje stroškov poslovanja.
Čeprav rezultati naloge še niso dokončni, pa prvi podatki vendar že kažejo na to, da bo potrebno nekaj spremeniti v organizacijskem, tehnološkem in informacijskem smislu, boljši razporeditvi kadrov in zagotovitvi boljših delovnih razmer za zmanjševanje fluktuacije delovne sile.
Gostinsko turistični delavci, ki so pri snovanju naloge sodelovali, so bili enotni o razvojnih ciljih in so delno že tudi nakazali predlagane rešitve za izboljšanje družbeno - ekonomskega položaja gostinstva. Torej je ta razvojna naloga pokazala, da bo v organizacijskem smislu vsekakor moralo priti do sprememb, kar pa bomo vsekakor prilagodili lokacijskim, organizacijskim in drugim potrebam.
Obrtna kooperacija
Razvoj motornega kolesa Vespa
Razvoj obrtne kooperacije v delovni organizaciji Avtotehnika je šel do sedaj v dve smeri in sicer v razvoj motornega kolesa Tori in v razvoj nekaterih drugih izdelkov, predvsem pa nadomestnih delov za to področje avto-stroke.
Pri razvoju so se pojavili tudi določeni problemi, ki pa so bili . podobni vsem podobnim razvojem tovrstnih dejavnosti pri drugih delovnih organizacijah. S pomočjo strokovnih služb sozda pa so odpravili nekatere probleme in tako je delovna organizacija Avtotehnika v letošnjem letu že prešla na višjo stopnjo organiziranosti in pospešeno razširitev proizvodnje v sodelovanju z vsemi kooperanti.
Že sam podatek nam pove. da se je število izdelanih motornih koles Tori od lanskega leta podvojilo, kljub vsem problemom, ki so bili prisotni v prvi polovici leta. To pa pomeni, da bodo letos izdelali že več kot 2000 motornih . koles, za leto 1987 pa jih načrtujejo že več kot 4000. Izdelki druge obrtne kooperacije pa so že v tem letu nekajkrat povečali obseg.
Rezultati so torej pokazali na upravičenost usmeritve delovne organizacije Avtotehnika in sozda Merx v razvoj obrtne kooperacije na splošno in še posebej motornega kolesa TORI. Tako tudi dolgoročni program, kar je razvidno tudi iz sanacijskega programa, predvideva močno povečanje deleža obrtne kooperacije v bodoči strukturi poslovanja nasproti trgovskemu poslovanju. V ta namen se bo delovna organizacija Avtotehnika tudi organizacijsko in kadrovsko krepila.
\ Izrednega pomena pa je tudi ustreznejši asortiment v proizvodnji v povezavi z možnostmi kooperantov, delovne organizacije in tržišča. Zato je tudi v bodoče težišče na proizvodnji motornih koles, ker pač seveda tržišče zahteva vedno nekaj novega, razvojna prizadevanja pa so
Kreditni odbor
Čeprav je od zadnje seje kreditnega odbora interne banke minilo že nekaj časa in je seja že malo odmaknjena, pa naj vas vseeno seznanimo s kratko vsebino te seje.
Po pregledu sklepov ter potrditvi najetih in danih kratkoročnih posojil in depozitov za mesec julij in avgust so delegate še seznanili s problematiko likvidnosti, kontokorenta in avaliranja menic v interni banki za obdobje avgust-september.	^
KPO na razgovoru v MPI
stalna obveza. Zato so si na tem področju zastavili nalogo o razvoju motornega kolesa VESPA. Izdelali so že zasnovo razvojno raziskovalne naloge, izvajalec pa bo tudi tokrat TONI RIFEL, kot že pri motornem kolesu Toriju. Da je naloga resno zastavljena in cilji konkretni, pove že podatek, da so določili rokovnik, po katerem bi že v drugi polovici leta 1987 začeli serijsko proizvodnjo več izvedb. Delovna organizacija Avtotehnika in razvojni sektor sozda Merx pa tudi že skupaj snujeta razvojni program do leta 1990, ki načrtuje razvijanje novih izdelkov v programu motornih koles in drugih izdelkov. Razvojni program pa načrtuje tudi posodobitev sedanjih proizvodnih zmogljivosti pri kooperantih in gradnjo skupne montažne dvorane s skladiščem.
Pa še to. Sedanja proizvodnja motornih koles je še vedno manjša, kot so trenutno potrebe na tržišču, s povečanjem proi-
zvodnje v prihodnjem letu in razširitvijo asortimenta pa bi prihodnje leto motorna kolesa že začeli tudi izvažati.
Kolegijski poslovodni organ sestavljene organizacije nadaljuje s svojo stalno prakso, da obiskuje naše delovne organizacije in se s poslovodnimi delavci pogovarja o trenutni problematiki ter skupaj z njimi poskuša najti rešitve.
Pred kratkim so bili tudi v delovni organizaciji Mlinsko predelovalna industrija, kjer so obravnavali: pregled uresničevanj a preskrbljenosti in nadaljnja strategija, konkretne naložbe v delovni organizaciji in nadaljnjo razvojno strategijo, strategijo povečanja proizvodnje in kadrovska ter prostorska vprašanja.
Ugotovili so, da prodaja moke in kruha v okviru sestavljene organizacije Merx nekoliko upada.
Zato morajo v delovni organizaciji ponudbo blaga izboljšati tudi z uvajanjem novih dohodkovno zanimivejših artiklov ter morajo za leto 1987 pripraviti takšno strategijo, ki bo bolj varovala prodajni prostor, na katerem je prisotna naša sestavljena organizacija.
Gradnja nove industrijske pekarne je v zadnji fazi. Kljub temu, da se je nekoliko zapletlo pri dobavi opreme, so se dogovorili, da pripravijo vse aktivnosti za otvoritev pekarne ob praznovanju dneva Merxa in za ureditev okolice celotnega kompleksa na Spodnji Hudinji.
Nadalje so se dogovorili, da vodstvo delovne organizacije pripravi oceno poslovanja do konca leta, da skupaj s kolegijskim poslovodnim organom in
marketing sektorjem vodi vse aktivnosti za pridobitev dodatnih količin pšenice in da skupaj pripravijo program za sovlaganje v druge republike za prihodnje leto.
Še vedno jih pestijo težave s poslovnimi prostori, medtem ko so kadrovsko vprašanje za dokončno oblikovanje celotne komerciale s poudarkom na prodajni službi že skoraj rešili.
Vodstvo delovne organizacije je tudi seznanilo kolegijski poslovodni organ, da si na področju osebnih dohodkov prizadevajo, da bi bili v sklopu panožnega sporazuma na ravni sorodnih delovnih organizacij, zato že tudi pripravljajo nove ocenitve del in nalog, tako da bi jih do konca leta že uskladili.
Seminar za kmetijce
Sektor za razvoj in investicije sestavljene organizacije Merx je po več mesečnih pripravah sedaj pripravil (23. oktobra) seminar za vse vodilne, strokovne in tehnične delavce temeljnih združenih organizacij in temeljnih organizacij kooperantov v kmetijskih delovnih organizacijah, članicah sozda.
Osnovni namen in cilj tega seminarja je bila predstavitev dolgoročnega koncepta poenotenja delovanja strokovno pospeševalnih in tehničnih služb v TZO in TOK z namenom boljšega organiziranja in povečanja kmetijske tržne proizvodnje na
področju zasebnega sektorja kmetijstva. Na seminarju so se tudi dogovorili in dobili navodila za operativno izvajanje poenotene strokovno tehnične evidence v TZO in TOK v povezavi z dopolnjenim načinom in konceptom delovanja strokovno tehničnih služb v TZO in TOK. Predstavili pa so tudi dolgoročno perspektivo in možnost povečanja kmetijske proizvodnje z vidika nadaljnjega razvoja mesno predelovalnega in mlečnega kompleksa v regiji.
Več o samem seminarju pa preberite v naslednji številki.
Ozdravitev TO Savinja v Laškem
Storiti vse, da izgubo pokrijejo
Kakp smo veliki
Sektor za ekonomiko in organizacijo sozda je pripravil izredno zanimiv izbor podatkov o sozdu Merx, ki nam pove, kako smo veliki. Ker vemo, da marsikateri delavec sozda nima predstave o tem, koliko ima Mera rodovitnih kmetijskih površin, koliko imamo prodajaln, koliko gostinskih objektov in podobno, smo se odločili, da vam v rubriki Kako smo veliki prikažemo samo nekaj najbolj zanimivih podatkov.
e
Pred kratkim so se člani kolegijskega poslovodnega organa sozda pogovarjali tudi s poslovodnimi delavci delovne organizacije Gostinsko podjetje Celje. Na razgovoru so obravnavali samo eno temo, to je dolgoročna temeljita ozdravitev temeljne organizacije Savinja Laško.
Po kritični oceni obeh strani so prišli do zaključka, da so v zadnjih letih na področju gostinstva in turizma dosegli dobre rezultate, da je politika razvoja dogovorjena. da imamo določene ambicije, za katere se bomo tudi zavzemali in da prav zaradi tega v okviru sozda Mera ne pristajamo na nikakršne dezintegracijske težnje.
Za preprečevanje prevelike fluktuacije delovne sile in lažje reševanje kadrovske problematike mora delovna organizacija
Gostinsko podjetje storiti vse. da poveča osebne dohodke delavcev.
V prihodnje bodo morali nameniti tudi več pozornosti razrešitvi medsebojnih odnosov v sami temeljni organizaciji Savinja Laško in poiskati vzroke zanje. Imenovali so tudi delovno skupino kot strokovno pomoč tej temeljni organizaciji, njena prvenstvena naloga pa je. da pripravi dodatek k sanacijskemu programu. Vodstvo delovne organizacije pa mora ob pomoči kolegijskega poslovodnega organa in s pomočjo ustreznih aktivnosti v občini Laško storiti vse, da načrtovano izgubo pokrije. Za to bo potrebno vložiti veliko naporov, toda praksa iz preteklega leta je pokazala, da s skupnimi močmi in voljo lahko premagajo marsikatero težavo.
STRAN 3
MERK
Vfc5>TNHC	OKTOBER 1986
Kako so gospodarili pri Potrošniku
Pogovor z direktorjem Alojzom Forštnerjem
Največja delovna organizacija v okviru sestavljene organizacije Mera je vsekakor delovna organizacija Potrošnik. Letos je družbenoekonomski položaj te delovne organizacije dosti boljši tudi zaradi nekaterih notranjih ukrepov, ki so jih sprejeli delavci te delovne organizacije na svojih samoupravnih organih. Več o tem pa boste lahko razbrali v nadaljevanju kratkega zapisa, ko smo se z glavnim direktorjem te delovne organizacije Aiojzem Forštnerjem pogovarjali o tem, kako so gospodarili v letošnjem letu.
Letos je delovna organizacija bistveno prebrodila probleme, s katerimi ste se srečevali prej. Kako ste uspeli?
»Res je, da smo letos bistveno presegli probleme, s katerimi smo se srečevali v letu 1984, pa tudi še delno lani. Dobri in realni sanacijski programi po temeljnih organizacijah ob podpori kolegijskega poslovodnega organa sozda in naših strokovnih služb so vsekakor rezultat tega boljšega gospodarjenja v vseh temeljnih organizacijah združenega dela znotraj delovne organizacije, razen v dveh, to je v prodaji Šoštanj in Prodaji Radeče. Obe temeljni organizaciji sta dejansko še v težavah, ki pa izhajajo iz preteklih obdobij oziroma naložb, ki so jih končali v letu 1985, vendar pase kljub temu tudi ti dve znotraj delovne organizacije pokrivata. Vse temeljne organizacije so tudi za letošnje leto sprejele dokaj smele gospodarske načrte, sledile inflacijskim gibanjem, zato smo tudi sedaj v mesecu septembru sprejeli dodatni rebalans načrta. Ta je v povprečju za 24 odstotkov večji, kot smo načrtovali in moram povedati, da ga v skupnem seštevku tudi dosegamo.«
Vemo, da so želje porabnikov glede novogradenj in obnove posameznih prodajaln vedno velike. Kako ste jih uspevali uresničiti?
»Delovna organizacija Potrošnik se zaveda, da ima kot nosilka preskrbe z osnovnimi prehrambenimi izdelki tudi velike obveznosti do krajanov povsod tam. kjer ima svoja prodajna mesta, to je od posodobitve do obnove posameznih prodajaln, za kar pa so seveda naše temeljne organizacije sprejele ustrezne programe. Tako je temeljna organizacija Prodaja Šoštanj dala v najem restavracijske prostore delovni organizaciji Hoteli gostinstvo, obnovila nekaj poslovalnic v Šoštanju in okolici, enako tudi temeljne organizacije Prodaja Šentjur. Prodaja Radeče in Prodaja Slovenj Gradec. Naj naštejem samo še nekaj večjih obnovitev. Te so Obrtservis v Slovenj Gradcu, diskontna trgovina v Slovenj Gradcu, v Celju pa prodajalna Ada, Soča, preureditev prostorov v blagovnici Nova vas in Vitanje, bife na Ljubečni, prodajalna v Limbušu, prav sedaj tečejo večja obnovitvena dela v temeljni organizaciji Prodaja Laško.«
Kako so se v to vključevale družbenopolitične organizacije in samoupravni organi?
»Družbenopolitične organizacije in samoupravni organi delovne organizacije so v letošnjem letu namenjali predvsem veliko pozornost vprašanju družbenega standarda in osebnim dohodkom zaposlenih in v ta namen so tudi dokaj pogumno zviševali osebne dohodke, čeprav le-ti še vedno niso v povprečju naše podskupine. Zato bo potrebno za vprašanje nagrajevanja po delu storiti še veliko.«
Na ravni delovne organizacije ste sprejeli tudi sporazum za združevanje sredstev.
»Ja, delovna organizacija je predlagala in tako smo sprejeli samoupravni sporazum o združevanju delaSnvesticijskih sredstev za izgradnjo objektov po posameznih temeljnih organizacijah, za katere menimo, da so prednostnega pomena in tako omogočajo enakomeren razvoj vseh temeljnih organizacij. Tako združujemo sredstva za naložbe na ravni delovne organizacije, pa tudi na ravni sozda. Menim pa, da smo edina delovna organizacija, ki se je odločila tudi za združevanje na ravni delovne organizacije.«
Kakšno nalogo pa so ob vsem tem imele strokovne službe znotraj delovne skupnosti delovne organizacije?
»Strokovne službe znotraj delovne skupnosti delovne organizacije so imele posebno nalogo, ko so sproti spremljale rezultate poslovanja vsake poslovalnice posebej. To nam je služilo tudi kot osnova za predlog revitalizacije in spremembo predmeta poslovanja v takšno obliko, da bi lahko poslovalnice poslovale rentabilno. To nam je uspevalo le delno, v večini primerov pa ne predvsem zato, ker so bile to predvsem podeželske prodajalne, kjer ne morejo bistveno spreminjati blagovne skupine, ki bi prinašale večji dohodek. Za srednjeročni program pa so si strokovne službe delovne organizacije tudi zadale nalogo, da bodo poskušale posodobiti opremo po posameznih poslovalnicah. S tem bo mogoča boljša in hitrejša prodaja in tako bodo tudi kupci še bolj zadovoljni z nami.«
In kako naprej?
»Naši nadaljni programi razvoja so znani. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da so ti programi razvoja lahko stvarni samo, če se sami pogoji gospodarjenja ne bodo bistveno spremenili na slabše, kar se trenutno že kaže v nekaterih primerih. Vendar upamo, da bomo z maksimalnimi napori vseh zaposlenih v delovni organizaciji Potrošnik, predvsem pa komerciale, uspeli vzpostaviti takšne poslovne odnose z našimi dobavitelji, da si bomo zagotovili naš stvarni nadaljnji razvoj.«

Predsednik slovenskih sindikatov v Tkanini
Konec septembra je bil v DO TKANINA Celje predsednik slovenskih sindikatov Miha Ravnik. Delovnega srečanja so se udeležili tudi predstavniki občinskega sindikalnega sveta Peter Privšek, Franci Vrbnjak in Majda Meštrov, tozde in DO pa so zastopali sindikalni delavci, predstavniki drugih DPO in poslovodni delavci.
V več kot dveurnem srečanju so predstavniki TKANINE predsednika najprej seznanili z delovno organizacijo, njenim položajem v slovenskem in jugoslovanskem prostoru, o rezultatih poslovanja, ki so za prvo polletje ugodni v primerjavi s podskupinami (tekstil-Veleprodaja, tekstil-Maloprodaja, živila-Ma-loprodaja). Nadalje so podčrtali tudi OD delavcev v tozdih in DSSS, ki je glede na metodologijo nagrajevanja tisti pravi rezultat uspeha obračunskih enot in delavcev v njej. Zajamčeni OD je v TKANINI za približno deset tisoč dinarjev večji, kot je v republiki. Nadalje je tekla beseda tudi o reševanju družbenega standarda, in to na področju stanovanjske problematike, kjer DO daje velik pomen kreditiranju nakupa etažnih stanovanj, individualni gradnji in adaptaciji ter letovanju v počit-
niških zmogljivostih na Šilu, Lo-parih, Kopah in avtokamp prikolicah. V prostih počitniških zmogljivostih, ki jih nudi delovna organizacija, je letos letovalo 70 % delavcev tozda in DSSS. Predsednik je pri tem obravnavanju še dodal, da je prava usmeritev in cilj DO, da bo v prihodnjem letu še povečala počitniške zmogljivosti za 20 novih lezisc.
Osrednje točke razprave so bile:
— razprava o pripombah in dopolnitvah na Samoupravni sporazum o skupnih izhodiščih in nekaterih osnovah za razporejanje dohodka, čistega dohodka ter za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v de-
javnosti trgovine SR Slovenije
—	investicijska vlaganja oz. vlaganja v nove zmogljivosti
—	povezovanje med proizvodnjo in trgovino, predvsem z vidika oblikovanja cen (sodelovanje trgovine).
Stališča in mnenja TKANINE so, Miha Ravnik pa jih je tudi podprl, da je potrebno kategorijo izjemni dohodek jasneje opredeliti. Pri udeleženkah sporazumevanja v panogi je vprašljivo interpretiranje kazalnikov repro sposobnosti oz. akumulacije, vsaj 10% višje od kazalnika OD SP na delavca. Potrebno je dati tudi poudarek trgovini pri oblikovanju cen.
Janez Krbavac
Mlinsko predelovalna industrija
Gospodarski položaj zahteva večjo učinkovitost
Mlinsko predelovalna dejavnost je bila v svojem poslovanju vedno razpeta med željami in potrebami zaposlenih delavcev in potrebami oziroma zahtevami širše družbe. Takšen je položaj tudi danes in kot kaže, bo še nekaj časa. Še vedno ostajata moka in kruh osnovna življenjska artikla, nad katerima »bdi« državna administracija. Takšen položaj pa od vseh zaposlenih zahteva na eni strani določena odrekanja, na drugi pa veliko aktivnost v iskanju notranjih rezerv. Teh pravzaprav ni več veliko, ker že vsa leta nanje opozarjamo in jih vključujemo v vse oblike raznih sanacij. Ob letošnji žetvi, ko smo dobili zeleno luč za popravek cen, se je ponovila že znana slika. Veliko govorjenja, dogovarjanja in indeksiranja, potem pa odločitev o najvišjem cenovnem nivo-
Delovna organizacija MODA, naša članica, že obnavlja bivše prostore Kreatorja v Zidanškovi ulici 9, kjer bo v sredi novembra odprla novo prodajno enoto, v kateri bodo pretežno prodajali mladinski športni program. In zakaj bodo prodajalno, kjer boste lahko kupili vse sodobno in udobno, imenovali Formula L? Zato, ker bo z deležem sredstev pri tej obnovi sodelovala delovna organizacija Elkroj iz Mozirja, ki se prav od spomladanskega sejma mode v Ljubljani predstavlja z geslom moderno, sodobno, udobno, to je formula L.
V tej novi prodajalni, površine 67 kvadratnih metrov, boste
ju, ki daje le kratkotrajne učinke, ob tem, da so osnovne surovine (pšenica, olje, sladkor) ter energija nenehno dražje.
lahko kupili pretežno proizvode Elkroj a iz Mozirja, torej moške in ženske hlače, seveda pa ne bo manjkalo tudi raznih dodatkov, kot so bluze, srajce, pasovi in podobno.	______ _ •
Naložba bo veljala dve stari milijardi din. To pa še ni vse, kar načrtujejo, seveda poleg pred kratkim odprte prodajalne Čipka, v delovni organizaciji Moda. Trenutno bo novo zunanjo podobo dobila še prodajna enota Vesna, obnovili so ogrevanje v enoti Volna, v prihodnjem letu pa nameravajo to enoto tudi preurediti v bolj sodobno in ekonomično in s tem pridobiti čim več kupcev.
Vse to so že dobro znane resnice, vendar v DO MPI ne gradimo na teh, želimo več in boljše. Upamo in želimo, da poslovanje normaliziramo, da začnejo delovati zakoni trga, da postaneta ponudba in povpraševanje — regulatorja naše poslovnosti. Danes se resneje pripravljamo na ta trenutek, ker smo ga v preteklosti nekoliko zanemarili. Vedno bolj spoznavamo, da mora v ospredje kakovost izdelkov, da moramo biti bolj prisotni z novimi izdelki ter prisluhniti željam in potrebam porabnikov.
Ugotovimo lahko, da imamo neprimerno boljše možnosti kot pred leti, da se bomo z dokončanjem osrednje naložbe, gradnjo pekarne na Hudinji, približali drugim DO iz dejavnosti.
Potrebno bo veliko naporov, veliko volje, inovativnosti in medsebojnega sodelovanja, da bomo dosegli tisto stopnjo v našem razvoju, ki nam gre in da bomo vsaj delno zadovoljili naše potrebe in zahteve.
Zavedati se moramo, da smo za vsem tem ljudje, delavci DO MPI, ki bomo morali uresničiti načrtovano, da dosežemo zastavljene cilje. Zavedajmo se, da nam ne bo lahko, toliko težje bo, če ne bomo delali z roko v roki, če ne bomo čutili pripadnosti delovni organizaciji.
Tistim, ki se ne bodo vključevali v napore za nadaljnji razvoj in večjo učinkovitost pri gospodarjenju v DO, ne bo mesta med nami.
Edvard Stepišnik
Formula L
Sodobno in udobno
MERK
VESTNIK
OKTOBER 1986
Kmetijski kombinat Šentjur je nosilec kooperacijske reje kuncev
Uvozili so prva tunela za rejo iz Italije
V okviru Kmetijskega kombinata Šentjur so se pred tremi leti lotili kooperacijske reje kuncev in s tem omogočili lastnikom majhnih kmetij intenzivno proizvodnjo, ki daje tudi dohodek, ne terja pa veliko zemlje. Ob Merxu so te aktivnosti takrat tekle še tudi drugje, vendar pa je praksa pokazala, da osvojitev takega programa ni enostavna, da zahteva veliko strokovnjakov, organizacijo dela in velika vlaganja. V dogovoru z Emono iz Ljubljane je Kmetijski kombinat Šentjur prevzel reprocenter za kooperacijsko proizvodnjo, Emona pa še naprej ohranja svojo dejavnost nudenja inženi- -ringa. Pa o tem smo že pisali. Kako pa je danes, sta nam nekaj več povedala direktor Stanko Lesnika in tehnolog Savo Ostrožnik.
Danes je kmetijski kombinat Šentjur nosilec kooperacijske reje kuncev v Sloveniji. Ima več kot 20 kooperantov pa vsej Sloveni-
ji, v samem Šentjurju jih je deset. Farme kuncev so različno velike, večina jih ima okrog 200 samic, drugače pa je velikost farme od 50 do 800 samic. Ker je to pač zelo zahtevna proizvodnja, so pri kombinatu izbirali sposobne rejce. Pri reji kuncev so predvsem pomembni štirje dejavniki: dober objekt, kakovostna žival, dobra krma in pa seveda čistoča.
In kakšni so odnosi med kombinatom in kooperantom? Prevladuje koncept skupnega vlaganja, tako da v večini primerov temeljna organizacija kooperantov vlaga v tehnološko opremo in plemenske živali, kmet pa v sam objekt. V samem poslovanju ta temeljna organizacija kooperantov daje krmila, veterinarske usluge in ostale strokovno tehnološke nasvete, poskrbi za prevoze in prodajo, kmet pa vlaga svoje delo, energijo, vodo in še nekatere druge stvari. V takšnem razmerju, kot je vložek kmeta, je tudi njegov dohodek. Pri pov-
prečni farmi 200 samic je predvidena letna proizvodnja kuncev 20 ton žive teže in za to količino bo v letošnjem letu kmet dobil približno 10 milijonov povprečnega osebnega dohodka in stroške, ki jih je vlagal.
V	vsakem hlevu približno 200 samic tečeta obe fazi-reproduk-cija in pitanje — seveda v dveh ločenih oddelkih. Mladiče po 30 dneh starosti preselijo v oddelek za pitanje, kjer ostanejo približno 70 do 80 dni in ko dosežejo zadostno težo, to je okrog 2,5 kilograma, skoraj 99 odstotkov kuncev izvozijo v Italijo, 1 odstotek pa je do sedaj ostal za osvajanje domačega trga. Za bodoče načrtujejo, da bo nekaj več ostalo tudi za domače tržišče. Pri izvozu dosegajo dobro ceno, tako so v prvem letu večjega izvoza, ko so izvozili približno 100 ton žive teže kuncev, prislužili 120.000 tisoč dolarjev. In kaj Kmetijski kombinat Šentjur uvaža za dobro rejo kuncev? Uvažajo stare starše iz Francije in sicer v razmerju 1:10, torej enega samca na deset samic. Vsako leto uvozijo približno 500 kuncev, iz katerih potem v šentjurskem reprocentru pridobijo približno 8000 staršev za farme, te pa nadalje letno proizvedejo 200 ton žive teže ali 80.000 do 100.000 kuncev. Nadalje uvažajo 3 odstotke raznih vitaminskih dodatkov za krmila. Pred kratkim pa so uvozili tudi prva dva montažna tunela za rejo kuncev za svoja dva kooperanta Boža Artno.ka iz Hrasta pri Loki in Danico Podkrajšek iz Hotunj pri Ponikvi. V enem tunelu je 3000 stojišč za pitanje.
V	kmetijskem kombinatu Šentjur se še srečujejo z določenimi problemi pri kooperacijski reji kuncev, kajti to je zelo zahtevna proizvodnja, vendar pa pravijo, da s trmo in vztrajnostjo rinejo naprej.
Na posnetku je del montažnega tunela za kunce italijanske firme La opiz International iz Trevisa. Dva je Kmetijski kombinat iz Šentjurja, temeljna organizacija kooperantov, uvozil za svoje kooperante. Predstavili so ga tudi na kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni.
Konstrukcija, ki jo odlikuje enostavna in hitra montaža ter odlična toplotna zaščita, faktor K 0,38, je vzbudila precejšnje zanimanje obiskovalcev sejma.
Gostinstvo in turizem
Prodajna služba je turistična pisarna
O samem začetnem programu prodajne službe gostinstva in turizma smo že pisali. Prav tako ste lahko v Vestniku že prebrali razgovor z vodjo te službe Bredo Kovač in njen pogled na razvoj te službe. Danes pa bi želela s tem prispevkom (pogovarjala sem se z vsemi tremi zaposlenimi v tej službi Bredo Kovač, Slavkom Liscem in Ado Pečnik) odgovor vsem tistim odgovornim gostinsko■ turističnim delavcem v sestavljeni organizaciji Merx, ki so v zadnjem času kar prevečkrat izražali nezadovoljstvo nad delom te službe. Ali mi je to uspelo ali ne, presodite sami.
Začetni program ste izredno široko zastavili. Ali ste ga uspeli v celoti uresničiti?
BREDA KOVAČ: »Mogoče bi samo za boljše razumevanje najprej ponovila, kaj je naš takratni program obsegal. Naša služba naj bi bila v prvi vrsti informativna služba, ki zbira podatke o vseh dogajanjih in jih potem posreduje naprej, nadalje naj bi usklajevala vse aktivnosti v tej panogi in ne nazadnje, morala bi skrbeti tudi za obdelavo tržišča. Upam si trditi, da je informativna služba tekla...«
Oprosti, da te prekinjam, toda iz delovnih organizacij slišimo, da v sredstvih javnega obveščanja vse premalo izvemo o raznih pomembnih prireditvah, predvsem na celjskem območju. Tu mislim na radio, Novi tednik in podobno.
BREDA KOVAČ: »Če smo podatke imeli, smo jih tudi posredovali naprej, vendar pa je problem v tem, da moramo sami iskati informacije, navadno kličemo vsak ponedeljek in nekateri prireditelji do zadnjega trenutka ne vedo, kako bo vse skupaj potekalo. Zgodilo se nam je celo, da smo izvedeli informacijo od vodje recepcije, jo poslali v naše osrednje glasilo Delo, potem pa iz tega ni bilo nič.«
ADA PEČNIK: »Vse informacije, ki jih uspem pridobiti pravočasno, vemo pa, da naše prireditve v večini primerov pripravijo zadnji trenutek, damo na našo oglasno desko, na celjsko turistično zvezo in v vsa druga sredstva javnega obveščanja. Res pa je, da z Radiom Celje in Novim tednikom še nismo dosegli tako dobrih stikov kot z dru'°i-mi.«
No, in če nadaljujemo...
BREDA KOVAČ: »Drugo pomembno področje, smo rekli, da je usklajevanje vseh aktivnosti. To smo najslabše obdelali in to tudi najmanj delamo. Organizacija vsake posamezne prireditve zahteva veliko operativnega dela, ki ga pa mi fizično ne zmoremo. V začetku leta smo za vsak objekt pripravili tudi program, s tem da smo takrat tudi zapisali, da prodajna služba poišče samo izvajalce, dogovarjanje z izvajalcem glede same izvedbe in postavljanja scen pa je naloga nosilca. Od takrat do danes na program ni bilo pripomb. In -zakaj sedaj ne pride do izvajanja programa? Ker' enostavno ni izvajalcev teh programov.«
Ampak jaz mislim na koordinacijo ansamblov, večjih pomembnejših prireditev ob naših praznikih!
BREDA KOVAČ: »Tistih že tradicionalnih stvari, ki tečejo v delovnih organizacijah že več let (Noč pod kostanji, razne kuhinje in podobno) in so utečene, nam ne prepustijo (mislim samo organizacijo) in jih v tem primeru tudi popolnoma razumem. Mislim pa, da bi morali biti bolj elastični, ko se pogovarjamo o terminih, ki so za tržišče zanimivi. Kajti če bomo prodajali te termine, potem bomo lahko zapolnili tudi tako imenovane mrtve sezone. Glede snsamblov pa to: vemo, da se hotelirji danes neposredno obračajo na razne ansamble in da tu nimamo nobene moči.«
In tretje področje, obdelava tržišča?
BREDA KOVAČ: »Menim, da smo bili tu bolj uspešni. Prvič, da smo obdelali tržišče tako, da smo ugotovili, kaj je za posamezno področje zanimivo in na osnovi tega smo pripravili programe za posamezne objekte...«
Ali jih članice uporabljajo?
BREDA KOVAČ: »Dostikrat jih, s tem da se prilagajajo vsaki skupini posebej. Težava je le v tem, da si nekateri hotelirji predstavljajo, da je prodajna služba tudi komerciala, da bomo prodajali storitve. Vendar danes v taki obliki organiziranosti to ne gre. Pa o tem malo kasneje. Mislim, da smo pa lahko izredno zadovoljni z samo predstavitvijo gostinsko turistične dejavnosti sozda
Breda Kovač
Merx. Ko smo našo službo ustanovili, so vse agei, cije iz Merxa poznale samo Dobrno, hotel Turška mačka, Golte. Danes je to povsem drugače. Agencije poznajo sozd Merx in njegove zmogljivosti, malo manj pozornosti pa smo namenili delovnim organizacijam in družbeno političnim skupnostim.
SLAVKO LISEC:'»Želimo premostiti to, da nismo samo prodajalci zimskih kart, ampak želimo tudi sindikalni, tranzitni izletniški in športni turizem, če ne, nismo tukaj potrebni trije. Iz zimskih centrov že vodimo določene skupine v druge naše gostinske objekte in s tem popestrimo našo ponudbo in popolnimo zasedenost.«
In če vas vprašam, kaj ste v letošnjem letu predvsem delali?
BREDA KOVAČ: »Mislim, da bi bilo preob-
sežno, če-bi danes vse to naštevali. Napisali smo poročilo o naših aktivnostih in mislim, da ga imajo
V prejšnjem razgovoru ste tudi omenili, da ste imeli težave s propagandnim, materialom, da nimamo prospekta gostinsko turistične ponudbe sozda Merx? Kaj pa danes?
BREDA KOVAČ: »Propagandnega materiala je še vedno premalo. Imamo že dva prospekta o Kopah in Golteh, pa tudi film o Golteh, vsaka delovna organizacija ima še nekaj za sebe, kakega enotnega prospekta pa nimamo.
In da zaključiva. Iz tega razgovora lahko sklepam, da naša prodajna služba organizacijsko ne ustreza najbolj za opravljanje vseh teh nalog?
BREDA KOVAČ: »V tej obliki ne vem, kako dolgo bomo še, jaz pravim, da je to samo turistična pisarna, ker v bistvu samo zbiramo in podajamo informacijo navzven. Če bi hoteli biti tudi to, kar delovne organizacije, vsaj nekatere od nas pričakujejo, da bomo opravljali tudi del komerciale, koordinirali vse aktivnosti in podobno, bi to morala biti turistična agencija. To pa pomeni, ali več ljudi ali pa računalnik. S tem bi naša služba lahko opravljala tudi rezervacijsko službo, ne samo Merxovih objektov, ampak tudi drugih dejavnosti (letalske, železniške karte). Mogoče bi tudi lažje sodelovali z delovnimi organizacijami, če bi se enkrat usedli skupaj z direktorji in vse to ocenili. V letošnjem letu se, kljub večkratnim obljubam, z direktorji gostinsko turističnih delovnih organizacij še nismo sestali.«
pri sebi vsaj vsi direktorji naših gostinsko turistič nih delovnih organizacij.«
Mislim, da smo vsaj delno odgovorili nekaterim, ki so delo prodajne službe večkrat gledali samo s svoje strani. Ta prispevek jih bo verjetno prepričal o tem, da se v tej službi vendarle skupaj trudimo, da rezultati ne morejo priti čez noč in da imajo verjetno tudi malo premalo podpore s strani ljudi, ki to panogo že dobro poznajo in ki jim bi lahko pomagali z nasveti. To je mlad kolektiv in prepričana sem, da bi prav radi prisluhnili vsakemu nasvetu.	, ,,
OKTOBER 1986
Akcija NNNP 86
Na podlagi sklepa komitejev DO TEKO, MODA in POTROŠNIK in letnega programa smo pripravili akcijo NNNP 86.
V	akciji je sodelovalo po 8 ekip iz vsake delovne organizacije, ki so štele po tri člane ter po sest članov komiteja za splosni ljudski odpor in družbeno samozaščito.
Akcija je potekala na relaciji:
Skalna klet, Celjska koča, Vrunčev dom in dom Železarjev Svetina, kjer je bil tudi zaključek.
Program akcije je vseboval streljanje z zračno puško, teste iz CZ in NZ, praktična dela s področja nudenja prve pomoči in pisne teste s področja varstva pri delu, turizma in zgodovine Celja ter samoupravljanja.
Namen akcije je bil preveriti akcijsko mobilno usposobljenost delovanja sistema obveščanja in informiranja ter pripravljenost pripadnikov NZ in CZ za opravljanje raznih nalog na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Med štiriindvajsetimi ekipami, kolikor jih je sodelovalo v tej akciji, sta prvo in drugo mesto zasedli ekipi DO TEKO, tretje pa ekipa DO MODA.
V	skupnem številu točk je prvo mesto dosegla DO MODA, ki je
osvojila prehodni pokal, drugo mesto DO TEKO in tretjo DO POTROŠNIK. Poudariti moramo, da so POTROŠNIK zastopale tudi ekipe iz tozdov izven celjskega območja, kot so: Ravne, Šoštanj, Šentjur, Laško in Radeče ter so se kljub nepoznanemu okolju dobro znašle.
Menimo, da je tak način tekmovanja oz. vodenja aktivnosti na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozašči-
te zelo spodbuden in koristen, saj nastopa tekmovalni duh med ekipami v posamezni delovni organizaciji kakor tudi moštveno med delovnimi organizacijami.
Zato bo ta zvrst aktivnosti naša vsakoletna praksa oz. bo postala tradicionalna in se bomo razširili še na druga področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, kajti le s praktičnim preverjanjem potrjujemo teorijo.
Gostinsko turistični zbor
Slovenije bo letos
12. in 13. novembra na Bledu
Največja strokovna, proi-zvodno-tekmovalna manifestacija delavcev gostinstva in turizma iz vse Slovenije je vsakoletni Gostinsko turistični zbor, ki je letos že 34. po vrsti.
Za pripravo in izvedbo skrbi poseben organizacijski odbor, ki šteje 34 članov, sestavljajo pa ga strokovni delavci s področja gostinstva in turizma iz vseh krajev Slovenije. Z njimi tesno sodeluje tudi Turistična poslovna skupnost Ljubljana, ki skrbi za redno izdajo njihovega informativnega biltena.
Letošnji GTZ bo 12. in 13. novembra na Bledu, sestavljajo pa ga naslednje prireditve:
—	tekmovanje ekip gostinskih OZD v sestavi: kuhar, slaščičar, natakar in barman.
Tega tekmovanja se bodo udeležili tudi delavci gostinskega podjetja Celje.
—	tekmovanje ekip v pripravi in postrežbi slovenskega narodnega menuja
—	tekmovanje v pripravi slovenskih narodnih jedi
—	tekmovanje v pripravi zdrave prehrane
—	tekmovanje v pripravi gastronomske ponudbe samostojnih gostincev
—	tekmovanje mladih natakarjev — učencev srednjih šol za gostinstvo in turizem Slovenije
—	tekmovanje v pripravi obare v kotliču
—	tekmovanje v poznavanju pijač
—	tekmovanje hotelskih gospodinj
—	tekmovanje hotelskih receptorjev
—	tekmovanje v mešanju pijač s proizvodi SLOVINA
Na voljo bodo tudi strokovne razstave:
—	spominkov, jedilnih listov, vinskih kart in razglednic
—	propagandnih edicij
—	izdelkov, namenjenih za uporabo v gostinstvu in turizmu.
Zvrstila pa se bodo tudi številna strokovna posvetovanja.
srečanja in sestanki, pokušnje in prikaz izdelkov za uporabo v gostinstvu, športna tekmovanja, spretnostna in rekreacijska tekmovanja, delovni razgovori in drugo.
Ob zaključku prireditve pa bodo podelili priznanja in odličja republiških strokovnih organizacij Turistične društvene organizacije in republiškega odbora sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije.
Na tej manifestaciji lahko vidimo prave mojstrovine kulinarične, slaščičarske in barmanske umetnosti ter množico načinov priprave in okrasitve hrane. Vsi razstavljeni predmeti so na ogled nedoločenim obiskovalcem in kdor ima rad dobro hrano, lepo postrežbo, tega ogleda gotovo ne bo zamudil. Turistična poslovna skupnost Bled pa nam je zagotovila. da bo v dnevih GTZ dovolj prostora v hotelih za vse obiskovalce. pričakalo pa jih bo tudi obilo zabave.
F. 1.
Nič nas ne sme presenetiti
Vaja v Gostinskem podjetju Celje
Vaja NNNP/86 je bila 11. 10.
1986 po odobritvi Občinskega sekretariata za ljudsko obrambo Celje in na podlagi elaborata, ki so ga za to vajo izdelali.
Za izvedbo vaje smo pripravili smernice na osnovi opažanja pomanjkljivosti z vaje NNNP v preteklem letu ter potrebe usposabljanja pripadnikov splošne enote civilne zaščite za samostojno izvajanje ukrepov pred učinki jedrskega, biološkega in kemičnega orožja, nudenje prve medicinske pomoči, za tehnično reševanje ter za protipožarno zaščito.
V pripravljalnem obdobju smo v delo vključili vse družbenopolitične organizacije v DO in tozdih, ki so idejno in moralno podprle program dela ter nadzirale aktivnosti in spodbujale svoje člane k uspešni izvedbi akcije. Za vse pripadnike civilne zaščite in narodne zaščite smo izvedli tudi 16-urni dopolnilni pouk s praktičnimi prikazi in uporabo radiološkega detektorja, kemičnega detektorja, čitalca osebnega dozirnetra, osebnega zaščitnega kompleta ter lastnega pribora za dekontaminacijo. V pripravi vaje je sodelovalo 40 pripadnikov civilne zaščite.
Vaja se je začela s predpostavko obvestila sekretariata za ljudsko obrambo o izvršenem jedrskem udaru na Maribor in Ljubljano. Praktični del vaje pa je potekal pod predpostavko »Udar jedrskega projektila in dveh artilerijskih nabojev z boj-
nimi strupi v bližini gostišča Ojstrica«.
Ob 5.30 istega dne se je sestal Komite za SLO in DS delovne organizacije, ki je ocenil stanje ogroženosti in dal naloge za zaščito živil pred radioaktivnim prahom ter naloge za odstranjevanje posledic, ki so nastale z jedrskim udarom in eksplozijo artilerijskih nabojev z bojnim strupom.
Na osnovi ocene in zaključkov komiteja DO so komiteji za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v tozdih začeli s svojim delom, to je z aktiviranjem kurirske mreže in mobilizacijo splošnih enot civilne zaščite in potrebnega števila pripadnikov narodne zaščite.
Ob 7.45 se je začela praktična izvedba vaje na parkirnem prostoru pred gostiščem Ojstrica. Najprej so začele delati ekipe za RBK zaščito v sodelovanju z ekipo za nudenje prve medicinske pomoči in so:
—	zaščitili odprtine v skladišču živil pred radioaktivnim prahom in embalirali hrano v zaščitno embalažo
—	z radiološkim in kemičnim detektorjem so ugotovili količino radiacije in kemičnih učinkov in odčitali radiacijo na dozi-metru
—	dekontaminirali so pristopno zemljišče pred gostiščem Ojstrica
—	prevzeli kontaminirano hrano iz prispelega tovornega vozila ter izvršili radiološko de-
kontaminacijo vozila in hrane
—	opravili so dovoz in sprejem čiste vode iz studenca, sledila je
—	osebna in vzajemna dekontaminacija pripadnikov, ki so sodelovali na vaji
—	prvo medicinsko pomoč pa so nudili poškodovancu, zastrupljenemu z živčnimi bojnimi strupi in drugemu poškodovancu, zastrupljenemu z iperitom.
Ekipa za protipožarno zaščito pa je opravila gašenje ognja pri vžigu elektromotorja, lahko vnetljivih snovi, jedilnega- olja in vžigu stavbnega pohištva in druge opreme v stavbi.
Ekipa za reševanje poškodovancev iz ruševin je reševala poškodovanca, ki je bil zasut na terasi stavbe, pripravila oz. pričvrstila je poškodovanca na nosila in ga po vrvi spuščala z višine treh metrov.
Ekipa za nudenje prve medicinske pomoči je prikazala tudi pomoč poškodovancu z o [Deklinami II. stopnje, pri zlomu hrbtenice in stegna, ter pripravo poškodovanca za transport v nezavestnem stanju.
Vaja s praktičnim preizkusom je bila končana ob 9.20. Izvedba vaje je potekala po načrtu, strokovno, vestno ter z resnostjo in odgovornostjo vseh prisotnih udeležencev. Komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito delovne organizacije in zunanji opazovalci so ocenili celotno vajo kot zelo uspešno.
F. I.
Nova specializirana prodajalna Teka
Delovna organizacija Teko je 14. oktobra v Titovem Velenju odprla novo specializirano prodajalno LILI. Nekaj več o tem, kakšna je vrednost naložbe, kakšen je njen prodajni program in podobno smo se pogovarjali z direktorjem delovne organizacije Teko Vinkom PEČNIKOM.
Tovariš direktor, s to novo specializirano prodajalno LILI v Titovem Velenju torej sledite vašemu konceptu srednjeročnega razvoja, ki izhaja iz čim več specializiranih prodajaln. Zakaj?
»Vaša ugotovitev je pravilna. Namreč v vsakem večjem kraju, kjer je dobra kupna moč, kjer imajo kot osrednji objekt blagovnico, je nujno potrebno, da so prisotne tudi manjše trgovinice s specializiranim programom. Zakaj? Za takšne prodajalne so stroški vsekakor precej manjši, ker ne potrebujejo takšne tehnične opremljenosti kot pa velike blagovne hiše. Na drugi strani pa so tudi precej zanimive za same porabnike, ko lahko na enem samem mestu dobijo vse blago iz enega specializiranega prodajnega programa. Tako ima naša delovna organizacija trenutno poleg velike blagovne hiše še devet specializiranih prodajaln.«
Kakšen program imate v prodajalni LILI? Povejte nam kaj več o sami prodajalni?
»Prodajalna LILI v Titovem Velenju je specializirana prodajalna za volno, nogavice in tekstilno galanterijo, deloma pa bomo v tej prodajalni prodajali tudi žensko perilo delovne organizacije Lisca iz Sevnice, ker je bila ta delovna organizacija tudi sovlagatelj. Sama prodajalna ima 40 kvadratnih metrov prodajnih površin, vsega skupaj jih je 82 kvadratnih metrov, izvajalec del je bila delovna organizacija Veko iz Velenja, opremo p* je izdelala delovna organizacija Pohištvo iz Celja.«
In kakšna je vrednost objekta? Kako ste zbrali potrebna sredstva?
»Vrednost objekta je približno tri stare milijarde. Sredstva smo zbrali pretežno v delovni organizaciji, na veliko razumevanje smo naleteli tudi pri vodstvu sestavljene organizacije, tako da smo del sredstev dobili tudi iz združenih sredstev Interne banke, del sredstev pa je prispevala tudi delovna organizacija Lisca iz Sevnice, ker bomo prodajali tudi njihove izdelke.«
In kako v prihodnje?
»Ker je naša delovna organizacija Teko pač nosilec programa YU butikov v Sloveniji, bodo prihodnja naša prizadeva-
nja tekla v to smer. Tako bomo že konec novembra v Kranjski gori odprli YU boutique, ki je tik pred zaključkom, približno v enakem času bomo odprli tudi YU boutique v Zrečah v sklopu novega kompleksa, odprto je samo še vprašanje v Rogaški Slatini, ki ga bomo, upam, kmalu uredili. Tečejo pa že tudi razgovori za YU boutique v Dravogradu, Mariboru, na Bledu in Dobrni. Morda bi zapisali še to, da smo v blagovnici T odprli turistično pisarno Golfturist, ki vam ponuja vse storitve, povezane s potovanji, letovanji, rezervacijo letalskih kart in vse podobno, kar sodi v delo takšnih turističnih poslovalnic.«
TZ Center za razvijanje obveščanja 22 T združene* delu
Jk Predsedniku poslovodnega odbora 1^ sozda MERZ
5 6)000 CELJE mmm Ulica 29» novembra 16
Ljubljana,2o.lo.1966 Štev.s2)0/75
Zadeva: Zahvala za pomoč pri organizaciji 7. srečanja novinarjev in organizatorjev obveščanja v združenem delu
iZ zadovoljstvom ugotavljamo, da smo letošnje 7. srečanje novinarjev in organizatorjev obveščanja v združenem delu i-n 26« septembra na Rogli uspešno izpeljali. In to ne le v vsebinskem smislu, ampak tudi v organizacijskem in finančnem*
T imenu vseh udeležencev srečanja se zahvaljujemo Tam in vaši organizaciji združenega dela za prispevek. Med srečanjem jim je bila postrežena oba dneva Merrova kava, kar smo tudi sproti po teletekstu sporočali v informativnem programu.
T pričakovanju, da bomo Še naprej uspešno sodelovali, Vas pozdravljamo sodelavci centra!
Sozd Merx pokrovitelj
14. teden domačega filma
Letos naša sestavljena organizacija Merx ni med glavnimi pokrovitelji tedna domačega filma, zato pa smo pokrovitelji posameznih delov programa tedna domačega filma, ki bo od 4. do 11. novembra v Celju. Celju.
Poleg sestavljene organizacije Merx nastopajo kot pokrovitelji še Tkanina Celje, Avto Celje in Savinjski magazin Žalec.
Filmski program 14. TDF pa je naslednji:
PREMIERNI SPORED — KINO UNION CELJE
4.	11. KORMORAN (ob 20. uri slavnostna otvoritev 14. TDF)
5.	11. POLETJE	V
ŠKOLJKI
6.	11. PLES NA VODI
7.	11. SANJE O ROŽI
8.	11. VEČERNI	ZVO-
NOVI
9.	11. SREČNO " NOVO LETO 49
10.11. ČAS BREZ PRAVLJIC
11. il. PRIMOŽ TRUBAR Predstave so ob 15., 17.30 in 20. uri, zadnji dve predstavi sta premierni z udeležbo ekip ustvarjalcev filmov.
SPORED KRATKIH FILMOV — MALI UNION CELJE 4. 11. SLOVENSKI KRATKI FILMI
5. 11. SLOVENSKI KRATKI FILMI
6.	11. FILMI ŠTUDENTOV AGRFTV
7.	11. TURISTIČNI FILMI
8.	11. FILMI ŠKUC IN SLOVENSKI AMATERSKI FILMI
10.	11. ŠPORTNI FILMI
11.	11. ŠPORTNI FILMI
Predstave bodo ob 17. uri. Do roka oddaje biltena v tisk še ni potrjena udeležba študentov AGRFTV.
NOVI JUGOSLOVANSKI FILMI — KINO METROPOL CELJE
4.11. OBLJUBLJENA DEŽELA
5.11 PROSTOVOLJCI 6. 11. ŠMEKER 7.11. ČRNA MARIJA 8. 11. PLES NA VODI
9.	11. LEPOTA GREHA
10. 11. ZA SREČO SO POTREBNI TRIJE
11.11.	SREČNO NOVO LETO 49
Predstave bodo ob 16., 18. in 20. uri.
MLADINSKI FILMI — JUGOSLOVANSKE KRIMINALKE —- KINO DOM CELJE
4.11.	DRŽANJE	ZA
ZRAK — SANJE O ROŽI
5.	11. SLOVENSKE RISANKE — DEPS
6.	11. ČAS BREZ PRAVLJIC — NEVARNA SLED
7.	11. POLETJE	V
ŠKOLJKI — HALO TAXI
8.	11. HRVAŠKE	RI-
SANKE — GLEDALIŠKA ZVEZA
9.11.	GREMO NAPREJ — NEKA DRUGA ŽENSKA
10.	11. VLAK V SNEGU — RITEM ZLOČINA
11.11. SREČNO KEKEC — JAGUARJEV SKOK
Predstave mladinskih filmov so ob 15., kriminalk pa ob 17. in 19. uri.
Šestkratni prvak letnih športnih iger sozda Merx Blagovni center
Drugi prehodni pokal smo dobili v trajno last
Rezultati, doseženi na letnih in tudi zimskih športnih igrah SOZD MERK, športnikov in športnih delavcev TDO Blagovni center niso naključni, temveč so plod organizirane športne rekreacije, ki poteka skozi vse leto.
V vsakem tozdu in DS SS smo imenovali športne referente, ki so medsebojno povezani v komisijo za šport in rekreacijo. Tu se vse akcije in naloge skupaj dogovorijo in uskladijo. Tako pripravijo vrsto internih tekmovanj v vseh disciplinah v telovadnici, na kegljišču, na strelišču, v bazenih in vseh drugih zunanjih telesno-kulturnih objektih. Posamezne ekipe se rade udeležujejo tudi vseh tekmovanj, ki jih pripravijo druge delovne organizacije, društva ali krajevne skupnosti. Vsa leta nazaj tudi ženske in moške ekipe sodelujejo v vseh panogah na sindikalnih športnih igrah in občinskih prvenstvih, ki jih pripravlja ZTKO Celje in to izredno uspešno. Tudi v točkovanju množičnosti smo v celjski občini že nekaj let med najboljšimi.
Za vse to pa gre seveda zahvala vsem sodelujočim športnikom in organizatorjem, saj temu namenijo dosti prostega časa. Prav zadnji uspeh pa je spodbudil glavnega direktorja, vodstvo delovne organizacije in vodstvo družbenopolitičnih organizacij, da je potrebno izreči za vse dosežene športne uspehe tudi zahvalo. Tako je pripravil srečanje z vsemi vodji posameznih ekip vseh disciplin ter organizatorji oziroma člani komisije. Vabilo je bilo za vse pravo presenečenje in so se mu radi odzvali. Ob tej priložnosti se je glavni direktor Venčeslav Zalezina zahvalil vsem vodjem in izrazil željo, da zahvalo prenesejo do slehernega športnika v vseh delovnih okoljih, kakor tudi upanje, da bodo tudi v prihodnje tako uspešni.
Še posebej pa se je glavni direktor za dolgoleten trud pri organiziranosti športa in rekreacije v delovni organizaciji ter vse dosežene športne rezultate zahvalil Zdenki Zimšek ter ji podaril monografijo Celja.
Srečanju je prisostvoval tudi predsednik organizacijskega odbora Mitja Pipan ter v imenu odsotnega predsednika KPO Franca Bana izrekel vsem prisotnim in preko njih vsem šport-
nikom iskrene čestitke za dosežene rezultate in v šali dejal, da mu je prav všeč, da so športniki Blagovnega centra v igre vnesli nekaj olimpijskega duha, rekoč: »Važno je sodelovati, Blagovni center bo tako prvi«.
Obvestilo
SMUČARJI!
Novembra letos že lahko plačate članarino ali se včlanite v smučarsko sekcijo sozda Merx.
V Tkaninini trgovini TRIM v Celju bo določen športni delavec vsak dan od 15.30 naprej pobiral članarino, dajal nove izkaznice ter smučarske kupone.
Članarina v letošnjem letu je naslednja:
— odrasli 2.000
.— otroci-pionirji 1.000 din.
Vsak član bo dobil tudi darilno kartico PODARIM-DOBIM.
Popusti so naslednji:
10 % popust pri nakupu smuči (alpske ali tekaške), smučarskih čevljev, palic, vezi, smučarskih oblačil in vozovnic (dnevnih).
Pri vplačilu ali vpisu izjavite, da boste ali ste že član smučarske sekcije Mera, ker ima le-ta za svoje člane program (začetni, nadaljevalni tečaji smučanja za otroke in odrasle, smučarski izleti ipd.).
Izkoristite ugodnosti, ki vam jih nudimo.
Slavko Lisec
Nato so navzoči v prijetnem vzdušju pokramljali o posameznih dogodivščinah na igrah in posameznih tekmovanjih, o uspehih in neuspehih in kar prehitro je menil čas, ko so se morali posloviti.	ag
Tenis
Tekmovanje
članic
sozda
Na teniških igriščih Rekreacijsko turističnega centra Golovec so se med sabo pomerili na turnirju delavci delovnih organizacij, članic sestavljene organizacije Mera.
Za turnir posameznikov so se prijavile naslednje delovne organizacije: Blagovni center, Tkanina, Zdravilišče Dobrna, Avto Celje, RTC Golte, Mlinsko predelovalna industrija. Potrošnik in delovna skupnost sozda Mera.
Tekmovanje je bilo v nedeljo, 12. oktobra z začetkom ob 8. uri ter se je končalo ob 14. uri. Igrali so po cup-sistemu na izpadanje, do devet dobljenih gemov.
Med sedemnajstimi prijavljenimi tekmovalci so se v polfinalu srečali Slavko Lisec iz delovne skupnosti sozda in Zmago Tajn-šek iz Zdravilišča Dobrna, rezultat je bil 9:8 in pa Milan Rožič iz Blagovnega centra in Alojz Podgoršek iz Avto Celja, rezultat je bil 9:3.
V finalu pa sta se srečala Slavko Lisec in Milan Rožič, rezultat,pa je bil 9:7 za Lisca.
Slavko Lisec
MERK
VESTNIK
Tokrat naj še nekaj besed spregovorimo o izobraževanju, kar v poslovnem sistemu, ki ima takšen družbeni pomen kakor sozd Mera, nikakor ne more biti postranska stvar.
Na pragu informacijske družbe smo, torej Časa, ko bo znanje tisto, od česar bo odvisen vsak nadaljnji razvoj, pa ne samo razvoj, ampak tudi obstoj neodvisne družbe. Tako je jasno, da v naši in ne samo v naši, ampak v vseh modernih' družbah, dobiva znanje, sicer počasi, toda zanesljivo primarni pomen. Človek bi to ilustriral takole: ko enkrat veš kaj in kako, je dejanska izvedba že drugotno vprašanje. V družbi, ki prinaša računalniško podprte informacijske sisteme, ki naj bi zagotavljali tudi čimveč potrebnega znanja, ki se v takih informacijah skriva, bo znanje najpomembnejše bogastvo posameznika in družbe. Edina možnost, da bomo sploh mogli dobiti take informacije, bo torej znanje, kako jih pridobiti in nato uporabiti. Toda tokrat ne bo govora o taki družbi, saj ga v publikacijah ne manjka, temveč dovolite, da spregovorim o eni izmed poti za pridobivanje znanja, ki predstavlja strateško pomembno osnovo take družbe. Tako naj spregovorim o nekaterih napakah, ki se pojavljajo v izobraževanju, pa ne v našem šolskem sistemu, temveč v naših organizacijah združenega dela.
Tokrat naj tudi zanemarimo izobraževanje štipendistov in štipendijsko politiko za redno izobraževanje in namenimo nekaj besed izobraževanju ob delu in iz dela.
Delovne organizacije v okviru sozda Mera imajo to področje s svojimi samoupravnimi akti zelo različno urejeno. Ponekod se zavedajo pomena vloge, ki jo ima izobraževanje za jutrišnji dan, drugod pa jo povsem zanemarjajo. Tako npr. znajo v nekaterih DO prisluhniti potrebam po izobraževanju, priskočiti na pomoč tudi takemu izobraževanju, ki ni neposredno nujno potrebno za samo DO, ampak je splošno družbeno koristno in potrebno. Da je tako prav vsako izobraževanje, pa menda ni potrebno posebej poudarjati. Tako poznam okolja, ki svoje delavce stimulirajo za dodatno izobraževanje, in druga, ki delujejo ravno nasprotno.
Naj mimogrede omenim, da tudi sicer ni lahko delavcem, ki se šolajo ob delu. Že če upoštevamo, da morajo poleg izpolnjevanja svojih delovnih obveznosti, dosti časa posvetiti študiju, je jasno, da jim ostane le malo ali pa celo nič časa za družino ipd. Tako je torej razumljivo, da so taki delavci v težjem položaju in da morajo vložiti dobršno mero truda, da bi zastavljene cilje dosegli. Pa se vprašajmo, koliko večje težave lahko imajo taki delavci, če se znajdejo v okolju, ki ne zna niti prisluhniti njihovim težavam, kaj šele, da bi jim pomagali. Često smo celo srečevali pojave, ko jim nekateri posamezniki »mečejo polena pod noge«.
Kar samo od sebe se postavi vprašanje, zakaj tak mačehovski odnos do takih delavcev, čeprav bi moralo biti vsem jasno, da je to edina pot v lepši jutri. Nehote človek pomisli na to, da tako nerazumljivo ravnajo predvsem tisti posamezniki, ki sami nimajo ustrezne izobrazbe in zato tudi nimajo razumevanja za napredovanje uka željnih. To pa so tisti osebni interesi, ki so prava cokla razvoja celotnih poslovnih sistemov. Prava katastrofa pa j e, če so takšni vodilni kadri, ki imajo, če priznamo ali ne, dokaj velik vpliv na dogajanja v svojih okoljih.
Seveda pa je situacija od DO do DO zelo različna. Tako poznamo v nekaterih tozdih samoupravne akte, v katerih imajo predvidene tudi štipendije (plačana šolnina) in celo študijski dopust. V drugih DO pa morajo taki delavci porabiti tudi do četrtine svojega letnega dopusta, da lahko svoje šolske obveznosti opravljajo sprotno in uspešno. Tako lahko omenimo stalne težave pri izmenskem delu takih delav-
cev, čeprav je jasno, da bi se lahko zamenjali posamezni delavci, ki imajo tako željo po dodatnem izobraževanju, čeprav le tako, da ni motena reprodukcija oz. proces prodaje ali uslug.
Res je, da takih primerov ne moremo posploševati, saj je marsikje boljše, toda tam, kjer ni tako, bi se le morali vprašati, zakaj ni bolje. Zato bi kazalo razmisliti o tem, da bi poenotili samoupravne akte, ki se nanašajo na izobraževanje in na nivoju sozda na tak način zagotovili pot v lepšo bodočnost.	p. m.
Tokrat naj še nekaj besed spregovorimo o izobraževanju, kar v poslovnem sistemu, ki ima takšen družbeni pomen kakor sozd Mera, nikakor ne more biti postranska stvar.
Na pragu informacijske družbe smo, torej časa, ko bo znanje tisto, od česar bo odvisen vsak nadaljnji razvoj, pa ne samo razvoj, ampak tudi obstoj neodvisne družbe. Tako je jasno, da v naši in ne samo
ODGOVOR:
Kljub močni želji, da bi lahko ugovarjala trditvam, ki jih P. M. navaja v svojem članku »ŠE TO ME ŽULI, MAR VAS NE?«, se moram s temi trditvami žal povsem strinjati.
Da imamo mačehovski odnos do znanja oz. do pridobivanja znanja tudi še danes, ko je naslonitev na lastne sile postala nujnost, enostavno ni razumljivo. Vendar je tako! Ne moremo trditi, da se v določenih sredinah ne zavedajo pomembnosti znanja kot osnovnega dejavnika razvoja, vendar nam praksa kaže, da pri vseh članicah sozda Merx in njihovih DSSS ni bilo in še danes ni enotnega obravnavanja zadev s področja izobraževanja kadrov.
V sozdu Merx se vseskozi zavzemamo za enotno urejanje vseh tistih področij, ki se lahko enotno urejajo. Med temi je tudi področje izobraževanja. Zato smo leta 1982 pripravili in na izvršilnem organu delavskega sveta sozda Merx verificirali osnutek pravilnika o izobraževanju ter ga posredovali vsem članicam sozda, da ga v preambuli in nekaj členih prilagodijo lastni sredini. S tem pravilnikom smo želeli doseči poenotenje na tem področju. Ker pa ta akt ni bil obligatornega značaja, je tudi danes to področje tako različno obravnavano. Praksa pa tudi kaže, da v nekaterih okoljih, kljub temu, da imajo kvaliteten pravilnik o izobraževanju, le-tega ne upoštevajo, ker o večini zadev hočejo odločati posamezniki po lastnem preudarku ali po sugestijah. Zato v širši in ožji družbi kljub poplavi normati-vizva prevladuje subjektivizem, proti kateremu pa se moramo množično boriti, če hočemo biti enakopravno obravnavani in zato tudi zadovoljni pri svojem delu in urejanju delovnih razmerij.
Ob tem pa moramo tudi omeniti, da se v sozdu Merx že vrsto let zavzemamo za organiziranje izobraževalne dejavnosti na nivoju sozda, ki bi omogočala vsem strukturam v vseh okoljih sozda Merx enakopravno vključevanje v razne vrste in oblike izobraževanja delavcev. Vendar zaradi tistih, ki še niso spregledali, da se vsako znanje amortizira že v štirih do petih letih in da brez stalnega izpopolnjevanja znanja namreč ne gre več, nam organiziranje izobraževalne dejavnosti še ni uspelo. Vendar upamo, da bodo v najkrajšem času tudi zaviralci napredka spregledali tako ali drugače, in da bo tudi izobraževalna dejavnost dobila svojo veljavo in pomembnost, ki ji gre.
Do takrat pa tistim entuziastom, ki se kljub mnogim odrekanjem izobražujejo ob delu, predlagamo, naj le vztrajajo v osebnem razvoju, kajti znanje je edino, ki nam ga ne more vzeti nihče.
Ana Koprivc, vodja sektorja za kadre in splošne zadeve sozda Merx
Se to me žuli, mar vas ne
Morda se bo koga prijelo
Teden je minil, odkar so bili mladinci in malo starejši mladinci Dravinjskega doma na izletu.
O izletu in ostalih dejavnostih OO ZSMS sem se pogovarjal z njenim predsednikom Vasjo Podkrižnikom.
V delovni organizaciji Dravinjski dom je zaposlenih okrog 140 delavcev, starih do 27 let, torej je osnovni pogoj za obstoj OO ZSMS zagotovljen. Potrebna finančna sredstva za izvajanje programa zagotavljamo iz članarine, prostor za zbiranje pa pri nas tudi ni problem. Na prvi pogled bi lahko rekli, da so razmere za delo idealne. Ko pa stvari pogledaš globlje, je prej svetla plat medalje precej zasenčena. Od 140 možnih aktivnih članov OO ZSMS jih kaže zanimanje za delo le kakšnih 15. Vsak ima seveda za to svojo
neaktivnost opravičilo. Kaj vse ne povedo? Od deljenega delovnega časa, oddaljenosti od sedeža OO, aktivnosti v svoji KS, pa do družinskih obveznosti itd.
Žalostna resnica pri večini teh pa je v tem. da je bilo njihovo edino srečanje z ZSMS v sedmem razredu osnovne šole, ko so bili sprejeti v ZSMS. Da ne bo vse skupaj izzveni kritizersko, naj te stvari argumentiram. Vzemimo primer zadnjega izleta OO ZSMS. Izlet naj bi bil po nepisanem pravilu ena najzanimivejših aktivnosti med mladimi . Nobenih fizičnih naporov ne zahteva, en dan, kolikor je trajal izlet, pa si lahko doma izposluje vsaka mladinka ob še tako strogem zakonskem tovarišu. Prispevek za izlet po Halozah, Slovenskih Goricah in Prekmurju z vračunanim kosilom,malico z degustacijo vin v Jeruzalemski kleti
je znašal 1.000 din. Nihče se niti ni mogel izgovarjati na delovne obveznosti, ker smo izlet pripravili v nedeljo. Ob vseh teh ugodnostih je bilo na izletu le 14 mladincev. Pa še bi lahko našteli nekaj podobnih primerov.
Edina sreča je, da smo mladi kar dobro zastopani v ' drugih DPO in organih upravljanja. Tako lahko vsaj tam uveljavljamo svoja hotenja, kajti ob takšnem delu mladih si kaj več od formalnega obstoja OO ZSMS ne moremo misliti.
Nekaj sestankov smo namenili samo aktivnosti članov ZSMS v naši DO, vendar še nismo uspeli najti pravega recepta. Tistih, ki jim je sestanek namenjen, preprosto ni.	>
Morda pa bodo prebrali vsaj to in si rekli: »Saj res, v Dravinjskem domu imamo OO ZSMS.«
Herbi.
MIE ICC VESTNIK
Rezultati 6. letnih športnih iger sozda Merx
Na 6. letnih igrah SOZD MERK Celje so sodelovale delovne organizacije:
AVTO CELJE
BLAGOVNI CENTER CELJE DRAVINJSKI DOM SLOVENSKE KONJICE GOSTINSKO PODJETJE CEUE HOTELI-GOSTINSTVO CELJE KMETIJSKA ZADRUGA CELJE KMETIJSKA ZADRUGA LAŠKO MODA CEUE
MLINSKO PREDELOVALNA INDUSTRUA CEUE
POTROŠNIK CEUE
SOZD MERK — DSSS
TEKO CEUE
TKANINA CEUE
ZDRAVILIŠČE DOBRNA
Posamezno ženske v teku na 600 m — do 35 let
1.	Marjana Sluga, Blagovni center	2:35
2.	Darinka Krajnc, Tkanina Celje	2:46
3.	Erika Štravs, Tkanina Celje	2:46
4.	Saša Lamut, Blagovni center	2:53
5.	Renata Gobec, Blagovni center	2:54
6.	Tatjana Šmid, Potršnik Celje	2:56
7.	-8. Jožica Mejaš, Potrošnik Celje	2:57
Anka Gubo, Tkanina Celje	2:57
9.	Zdenka Kovačec, Blagovni center	2:58
10.	Marija Drobež, MPI Celje	3:01
11.	Liljana Krajnc, MPI Celje	3:02
12.	Katarina Bračič, Gost. pod. Celje	3:03
13.	Tonika Jazbec, MPI Celje	3:05
14.	Iris Tomažin, Tkanina Celje	3:08
15.	Anica Kračun, Dravinjski dom	3:09
16.	Marija Zatler, Dravinjski dom	3:14
17.	Majda Preložnik, Gost. pod. Celje	3:18
18.	Duška Premrl, Gost. pod. Celje	3:20
19.	Olga Dornik, Avto Celje	3:21
20.	Boža Krajnc, Gost. pod. Celje	3:25
21.	Franja Sire, Dravinjski dom	3:27
22.	Alenka Trglavčnik, Avto Celje	3:32
23.	Blanka Tomažič, Avto Celje	3:34
24.	Milena Volasko, Avto Celje	3:46
25.	Milica Preložnik, Dravinjski dom	3:48
Ekipno ženske.v teku na 600 m — do 35 let
1.	Blagovni center Celje	25	točk
2.	" Tkanina Celje	20	točk
3.	Gostinsko podjetje Celje	-15	točk
4.	Dravinjski dom Slovenske Konjice	12	točk
5.	Avto Celje	11	točk
6.	Mlinsko predelovalna industrija	Celje	10	točk
7.	Potrošnik Celje	9	točk
Posamezno ženske v teku na 600 m — nad 35 let
8.	Boris Skamen, Blagovni center	3:22
9.	Peter Vrečko, Avto Celje	3:26
10.	Dani Stropnik, Tkanina Celje	3:30
11.	Jani Lojen, Tkanina Celje	3:31
12.	Robert Zorman, Blagovni center	3:32
13.	Marjan Soršak, Avto Celje	3:36
14.	Tomo Končan, Avto Celje	3:38
15.	Jože Laščak, Dravinjski dom	3:54
16.	Silvo Kolar, Tkanina Celje	3:56
17.	Alojz Nerat, Tkanina Celje	4:08
Ekipno moški v teku na 1000 m — do 35 let
1.	Blagovni center Celje	25	točk
2.	Tkanina Celje	20	točk
3.	Mlinsko predelovalna industrija Celje	15	točk
4.	Avto Celje	'	12	točk
5.	Dravinjski dom Slovenske Konjice	11	točk
6.	Potrošnik Celje	10	točk
Posamezno moški v teku na 1000 m — nad 35 let
1.	Robert Cimerman, Blagovni center	3:17
2.	Jože Tavčar, Blagovni center	3:19
3.	Jože Kolar, MPI Celje	3:35
4.	Jože Leskovšek, Potrošnik Celje	3:39
5.	Edi Stepišnik, MPI Celje	3:40
6.	Jože Pirc, Blagovni center	3:41
7.	Brane Hriberšek, Blagovni center	3:54
8.	Jože Šantl,	Avto Celje	3:57
9.	Janko Kolar, Avto Celje	4:18
10.	Janez Krbavec, Tkanina Celje	4:21
11.	Stane Jekoš, Avto Celje	*	4:30
12.	Ivo Potočnik, Tkanina Celje	4:48
13.	-14. Janez Tajnšek, Avto Celje	4:49
Rudi Štante, Tkanina Celje *	4:49
Ekipno moški v teku na 1000m — nad 35 let
1.	Blagovni center Celje	25	točk
2.	Avto Celje	20	točk
3.	Tkanina Celje	15	točk
4.	Mlinsko predelovalna industrija Celje	12	točk
5.	Potrošnik Celje	11	točk
Posamezno ženske v kegljanju — prvih 10
1.	Zdenka Zimšek, Blagovni center
2.	Olga Lešar, Teko Celje
3.	Nevenka Janc, Tkanina Celje
4.	Blanka Tomažič, Avto Celje
5.	Vilma Premšak, Blagovni center
6.	Marta Romih, Teko Celje
7.	Marjana Gils, Moda Celje
8.	Zofka Voler, Avto Celje
9.	Jasmina Gajšek, Moda Celje 10. Majda Vrtačnik, Tkanina Celje
202 keglja 199 kegljev 195 kegljev 194 kegljev 189 kegljev 188 kegljev 171 kegljev 170 kegljev 167 kegljev 161 kegljev
1.	Ivanka Romih, Dravinjski dom
2.	Marija Pevec, Tkanina Celje
3.	-4. Zdenka Zimšek, Blagovni center
Josipa Jagodič, Tkanina Celje
5.	Anica Lipovic, Dravinjski dom
6.	Zofka Voler, Avto Celje
7.	-8. Beti Poljski, MPI Celje
Alenka Štravs, MPI Celje 9. Dragica Fijavž, Dravinjski dom
10.	Jožica Kelner, MPI Celje
11.	Nada Peperko, Blagovni center
12.	Olga Krampi, Blagovni center
13.	Marija Kokol, Dravinjski dom
14.	Marija Mesarič, MPI Celje
15.	Aleksandra Miličinovič, Avto Celje
16.	Aleksandra Krauthaker, Avto Celje
17.	Nada Šrekl, MPI Celje
Ekipno ženske v teku na 600 m — nad 35 let
1.	Dravinjski dom Slovenske Konjice
2.	Blagovni Center Celje
3.	Mlinsko predelovalna industrija Celje
4.	Avto Celje
5.	Tkanina Celje
2:58
3:04
3:15
3:15
3:19
3:21
3:23
3:23
3:25
3:28
3:30
3:34
3:35
3:42
3:49
3:50
4:00
25 točk 20 točk 15 točk 12 točk 11 točk
Ekipno ženske v kegljanju
1.	Blagovni center
2.	Teko Celje
3.	Tkanina Celje
4.	Avto Celje
5.	Moda Celje
6.	Potrošnik Celje
7.	DSSS SOZD MERK
8.	Gostinsko podjetje Celje
9.	Dravinjski dom Slov. Konjice 10. Mlinsko pred. ind. Celje
25 točk 685 kegljev 20 točk 674 kegljev 15 točk 667 kegljev 12 točk 641 kegljev 11 točk 566 kegljev 10 točk 498 kegljev 9 točk 436 kegljev 8 točk 403 keglji 7 točk 383 kegljev 6 točk 326 kegljev
Posamezno moški v kegljanju — prvih 10
1.	Pavel Podjed, Teko Celje
2.	Jože Šantelj, Avto Celje
3.	Zlatko Radič, Blagovni center
4.	Marjan Tratnik, Avto Celje
5.	Vlado Jakop, Zdravilišče Dobrna
6.	Ljubo Mlinarič, Tkanina Celje
7.	Maks Maček, Potrošnik Celje
8.	Ivan Kompan, Zdravilišče Dobrna
9.	Zoran Hendler, Potrošnik Celje 10. Ivan Hajnšek, Avto Celje
213 kegljev 211 kegljev 208 kegljev 202 keglja 196 kegljev 195 kegljev 194 kegljev 193 kegljev 189 kegljev 188 kegljev
8.	Mlinsko pred. ind. Celje	8	točk	571	kegljev
9.	Dravinjski dom Slov. Konjice	7	točk	497 kegljev
10.	DSSS SOZD MERK Celje	6	točk	492 kegljev
11.	Gostinsko podjetje Celje	5	točk	439 kegljev
Posamezno ženske v streljanju — prve tri
1.	Zofka Voler, Avto Celje	178 krogov
2.	Blanka Gorinšek, Dravinjski dom	170 krogov
3.	Saša Lamut, Blagovni center	162 krogov
Ekipno ženske v streljanju
1.	Kmetijska zadruga Laško
2.	Blagovni center Celje
3.	Avto Celje
4.	Dravinjski dom Slov. Konjice
5.	Gostinsko podjetje Celje
6.	Moda Celje 7 Teko Celie
8.	DSSS SOZD MERK Celje
9.	Tkanina Celje
10.	Zdravilišče Dobrna
11.	Potrošnik Celje
12.	Mlinsko pred. ind. Celje
13.	Hoteli-Gostinstvo Celje
25 točk 596 krogov 20 točk 589 krogov 15 točk 584 krogov 12 točk 469 krogov 11 točk 442 krogov 10 točk 412 krogov 9 točk 394 krogov 8 točk 329 krogov 7 točk 317 krogov 6 točk 307 krogov 5 točk 290 krogov 4 točke 275 krogov 3 točke 219 krogov
Posamezno moški v streljanju — prvi trije
1.	Peter Padežnik, Avto Celje	165 krogov
2.	Damjan Sluga, Zdravilišče Dobrna 160 krogov
3.	Marjan Tratnik, Avto Celje	160 krogov
Ekipno moški v streljanju
1.	Avto Celje
2.	Zdravilišče Dobrna
3.	Kmetijska zadruga Laško
4.	Mlinsko pred. ind. Celje
5.	Tkanina Celje
6.	Blagovni center Celje
7.	Hoteli-Gostinstvo Celje
8.	Dravinjski dom Slov. Konjice
9.	Potrošnik Celje
10.	Teko Celje
11.	DSSS SOZD MERK Celje
12.	Kmetijska zadruga Celje 13i Gostinsko podjetje Celje
25 točk 636 krogov 20 točk 569 krogov 15 točk 544 krogov 12 točk 539 krogov 11 točk 521 krogov 10 točk 507 krogov 9 točk 490 krogov 8 točk 461 krogov 7 točk 455 krogov 6 točk 440 krogov 5 točk 348 krogov 4 točke 353 krogov 3 točke 288 krogov
Posamezno ženske v kolesarjenju — do 35 let
1.	Špela Kmecelj, Teko Celje	10:25
2.	Verica Vrečko, Potrošnik Celje	10:25
3.	Ivanka Guček, Blagovni center Celje	11:10
4.	Marjana Sluga, Blagovni center	11:20
5.	-6. Zlata Čolovič, Potrošnik Celje	11:35
Olga Dornik, Avto Celje	11:35
7.	Ivanka Podpečan, MPI Celje	11:50
8.	Ada Pečnik, DSSS SOZD MERK	12:40
9.	Saša Šacer, Blagovni center	12:45
10.	Vera Dobovišek, MPI Celje	13:00
11.	Jana Golob, Avto Celje	18:42
Ekipno ženske v kolesarjenju — do 35 let
1.	Potrošnik Celje	25	točk
2.	Blagovni center Celje	20	točk
3.	Mlinsko pred. ind. Celje	15	točk
4.	Avto Celje	12	točk
5.	Teko Celje	11	točk
6.	DSSS SOZD MERK Celje	10	točk
Posamezno ženske v kolesarjenju — nad 35 let
1.	Zdenka Zimšek, Blagovni center	11:45
2.	Beti Poljski, MPI Celje	12:30
3.	Helena Jezovšek, MPI Celje	12:55
4.	Aleksandra Miličinovič, Avto Celje	13:00
5.	Olga Krampi, Blagovni center	13:05
6.	Zofka Voler, Avto Celje	14:10
7.	Alenka Ratej, Blagovni center Celje	15:15
Ekipno ženske v kolesarjenju — nad 35 let
1.	Blagovni center Celje	25 točk
2.	Mlinsko predelovalna	industrija Celje	20 točk
3.	Avto Celje	15 točk
Posamezno moški v kolesarjenju — do 35 let
1.	Franc Žgank, Blagovni center	18:00
2.	Boris Skamen, Blagovni center	18:01
3.	Rudi Goršič, Blagovni center	18:15
4.	Peter Vrečko, Avto Celje	19:40
5.	Bojan Požon, MPI Celje	20:40
6.	Dani Stropnik, Tkanina Celje	21:40
7.	Alojz Novak, MPI Celje	23:25
Ekipno moški v kolesarjenju — do 35 let
1.	Blagovni center Celje	25 točk
2.	Mlinsko predelovalna	industrija Celje	20 točk
3.	Avto Celje	15 točk
4.	Tkanina Celje	12 točk
Posamezno moški v kolesarjenju — nad 35 let
1.	Martin Zabukovšek, Blagovni center	20:20
2.	Jože Tavčer, Blagovni center	20:21
3.	Edi Stepišnik, MPI Celje	20:22
4.	Marjan Plankl, Potrošnik Celje	20:23
5.	Alojz Škoflek, MPI Celje	22:20
6.	Jože Turnšek, Avto Celje	23:15
7.	Janko Košar, Avto Celje	23:17
8.	Karli Lorenčak, MPI Celje	23:20
Ekipno moški v kolesarjenju — nad 35 let
1.	Blagovni center	25 točk
2.	Mlinsko predelovalna industrija Celje	20 točk
3.	Avto Celje	15 točk
4.	Potrošnik Celje	12 točk
Ekipno moški v šahu
1.	Tkanina Celje	25 točk
2.	Blagovni center Celje	20 točk
3.	Zdravilišče Dobrna	15 točk
4.	Potrošnik Celje	12 točk
5.	Avto Celje	11 točk
6.	DSSS SOZD MERK Celje	10 točk
Posamezno moški v teku na 1000m — do 35 let	Ekipno moški v kegljanju	Ekipno ženske v namiznem tenisu
1. Ramiz Mašič, MPI Celje	3:00	1. Avto Celje	25 točk 787 kegljev	1. Potrošnik Celje	25 točk
2. Herbi Lešnik, Dravinjski dom	3:01	2. Zdravilišče Dobrna	20 točk 741 kegljev	2. Teko Celje	20 točk
3. Danilo Hribernik, MPI Celje	3:03	3. Tkanina Celje	15 točk 703 keglji	3. Blagovni center Celje	15 točk
4. Edi Kolar, Potrošnik Celje	3:08	4. Potrošnik Celje	12 točk 702 keglja	4. Tkanina Celje	12 točk
5.-6. Stane Cigler, Blagovni center	3:18	5. Teko Celje	11 točk 685 kegljev	5. Avto Celje	11 točk
Abaz Čutuk, MPI Celje	3:18	6. Blagovni center Celje	10 točk 667 kegljev	6. Gostinsko podjetje Celje	10 točk
7. Dragan Tomič, Blagovni center	3:21	7. Kmetijska zadruga Celje	9 točk 583 kegljev	7. Mlinsko predelovalna industrija Celje	9 točk
8. DSSS SOZD MERK Celje	8 točk
9. Kmetijska zadruga Laško	7 točk
Ekipno moški v namiznem tenisu	
1. Zdravilišče Dobrna	25 točk
2. Potrošnik Celje	20 točk
3. Blagovni center Celje	15 točk
4. Mlinsko predelovalna industrija Celje	12 točk
5. Avto Celje	11 točk
6. Hoteli-Gostinstvo Celje	10 točk
7. Tkanina Celje	9 točk
8. DSSS SOZD MERK Celje	8 točk
9. Dravinjski dom Slovenske Konjice	7 točk
10. Gostinsko podjetje Celje	6 točk
11. Teko Celje	5 točk
Ekipno odbojka ženske	
1. Blagovni center Celje	25 točk
2. DSSS SOZD MERK Celje	20 točk
3. Dravinjski dom Slovenske Konjice	15 točk
4. Zdravilišče Dobrna	12 točk
5. Potrošnik Celje	11 točk
6. Mlinsko predelovalna industrija Celje	10 točk
7. Kmetijska zadruga Laško	9 točk
8. Kmetijska zadruga Celje	8 točk
9. Avto Celje	7 točk
10. Teko Celje	6 točk
11. Tkanina Celje	5 točk
Ekipno moški v malem nogometu 1, Dravinjski dom Slovenske Konjice	25 točk
2. Avto Celje	20 točk
3. Mlinsko predelovalna industrija Celje	15 točk
4. Blagovni center Celje	12 točk
5. Gostinsko podjetje Celje	11 točk
6. DSSS SOZD MERK Celje	' 10 točk
7. Tkanina Celje	9 točk
8. Teko Celje	8 točk
9. Potrošnik Celje	7 točk
Ekipno moški vlečenje vrvi 1. Kmetijska zadruga Celje	25 točk
2. Tkanina Celje	20 točk
3. Mlinsko predelovalna industrija Celje	15 točk
4. Potrošnik Celje	12 točk
5. Blagovni center Celje	11 točk
6. Dravinjski dom Slovenske Konjice	10 točk
7. Avto Celje	9 točk
8. DSSS SOZD MERK Celje	8 točk
9. Teko Celje Ženske skupno po delovnih organizacijah	7 točk
1.	Blagovni center Celje 2.	Avto Celje	175 točk 95 točk
3. Mlinsko predelovalna industrija Celje	89 točk
4. Potrošnik Celje	85 točk
5. Dravinjski dom Slovenske Konjice	77 točk
6. Tkanina Celje	70 točk
7. Teko Celje	66 točk
8. DSSS SOZD MERK Celje	55 točk
9. Gostinsko podjetje Celje	44 točk
10. Kmetijska zadmga Laško	41 točk
11. Moda Celje	21 točk
12. Zdravilišče Dobrna	18 točk
13. Kmetijska zadruga zadruga Celje	8 točk
14. Hoteli-Gostinstvo Celje	3 točke
Moški skupno po delovnih organizacijah	
1. Blagovni center Celje	178 točk
2. Avto Celje	163 točk
3. Tkanina Celje	136 točk
4. Mlinsko predelovalna industrija Celje	129 točk
5. Potrošnik Celje	103 točke
6. Zdravilišče Dobrna	80 točk
7. Dravinjski dom Slovenske Konjice	62 točk
8. DSSS SOZD MERK Celje	47 točk
9. Kmetijska zadruga Celje	38 točk
10. Teko Celje	37 točk
11. Gostinsko podjetje Celje	25 točk
12.-13: Kmetijska zadruga Laško	19 točk
Hoteli-Gostinstvo Celje	19 točk
Ženske in moški skupaj po delovnih organizacijah
1.	Blagovni center Celje	353	točk
2.	Avto Celje	258	točk
3.	Mlinsko predelovalna industrija Celje	218 točk
4.	Tkanina Celje	206	točk
5.	Potrošnik Celje	188	točk
6.	Dravinjski dom Slovenske	Konjice	139	točk
7.	Teko Celje	103	toOce
8.	DSSS SOZD MERK Celje	102	točki
9.	Zdravilišče Dobrna	98	točk
10.	Gostinsko podjetje Celje	69	točk
11.	Kmetijska zadruga Laško	56	točk
12.	Kmetijska zadruga Celje	46	točk
13.	Hoteli-Gostinstvo Celje	22	točk
14.	Moda Celje	21	točk
Organizacijski odbor VI. letnih iger SOZD MERX
Srečanje s športniki Tvornice sladoleda Ledo iz Zagreba
Povabilu Tvornice sladoleda LEDO iz Zagreba se je odzvala naša moška ekipa ter se udeležila turnirja v malem nogometu. Naša ekipa namreč nosi majice z njihovim reklamnim emblemom in dogovorjeni smo bili. da pripravimo medsebojno srečanje. Naši nogometaši, ki uspešno nastopajo v celjski občinski ligi, so zmagali tudi pri organizatorju in prejeli tudi pokal. Seveda so se tudi dogovorili o ponovnem srečanju. ki naj bi bilo tokrat v Celju. Takšna srečanja ne utrjujejo samo poslovnih vezi. temveč tudi tovarištvo in prijateljstvo.
Z. Z.
OKTOBER 1986
Kolesarski klub Merx Celje je pripravil
Državno kolesarsko prvenstvo
Ni naključje, da so organizacijo letošnjega prvenstva zaupali ravno kolesarskemu klub Mera iz Celja, saj so si člani tega kluba takšno zaupanje pridobili v zadnjih letih z uspešnim organiziranjem številnih kolesarskih maratonov in zadnji dve leti tudi s pripravo etapnih ciljev mednarodne kolesarske dirke Alpe-Adria.
Ekipa kolesarskega kluba Mera iz Celja je brezhibno izvedla dvodnevno dirko za naslove državnih in republiških prvakov v vseh kategorijah. Letos so prvič nastopile tudi ženske. Preko 200 kolesarjev iz vseh najpomembnejših jugoslovanskih kolesarskih klubov je s tema dvema dirkama tudi zaključilo letošnjo kolesarsko sezono na domačih tleh.
Združeno delo iz širše celjske regije je veliko pripomoglo k uspešni izvedbi tega državnega prvenstva, saj bi takšna organizacija v nasprotnem primeru za kolesarski klub MERX pomenila prevelik zalogaj.
Zavarovanje ceste predstavlja
ob takšni dirki najtežji oreh za organizatorja, zato gre na tem mestu zahvala vsem tistim, ki so kakorkoli pomagali k varni dirki, še posebej naj omenim gasilsko društvo Zreče in Kozje, združenje šoferjev in avtomehanikov Celje, društvo CB »Dušan Finžgar« iz Celja ter krajevni skupnosti Zreče in Kozje.
Na Rogli zmagali sami favoriti
V soboto, dne 4. oktobra se je v čudovitem vremenu pod pokroviteljstvom Uniorja iz Zreč odvijala gorska dirka na 16 km dolgi progi od Zreč do Rogle. Čeprav ne prestrma, pa vendar zelo dolga proga, je močno namučila vse kolesarje. V članski konkurenci je startalo 33 tekmovalcev, med njimi tudi član KK Mera Zdravko Fidler, ki je na koncu osvojil 22. mesto s časom 52:03.
Trenutno najboljši kolesar v tej sezoni Jure Pavlič (Rog, Ljubljana) je dokazal, da mu trenutno nihče ni kos. Edino
Nagradna križanka
Pravilna rešitev nagradne križanke — vodoravno: AMARANT, KRAVE, ALVA, VALENTIN, SODAR, MAES, STEZA, VINIČARIJA, LK, TRMA, PANO, TEORIJA, RIA, TAT, TOSCA, RETAR, AANRUD, KESTEN, NAV, LR, ERATOSTEN, AMARNA, IHAN, LAL, ANTARA, ION, JARA GOSPODA, SARANSK, ATONA, SAPER, DEBATA.
Izžrebani reševalci:
1.	nagrado — 1500 dinarjev prejme Štefka Razboršek, Škalce 34, 63210 Slovenske Konjice,
2.	nagrado — 1000 dinarjev prejme Marija Velca, Ja-
mnikova 1, 62342 Ruše,
3.	nagrado — 700 dinarjev prejme Matjaž Regvat, Maistrova 6, 62000 Maribor,
4.	nagrado — 500 dinarjev prejme Karla Strmole, Goriška 4, 63000 Celje.
Razpis za nagradno križanko v naslednji številki:
1.	nagrada — 1500 dinarjev,
2.	nagrada — 1000 dinarjev,
3.	nagrada — 700 dinarjev,
4.	nagrada — 500 dinarjev.
Vse reševalce nagradnih
križank prosimo, da napišejo svoje polne naslove na spodnji rob križank.
Veliko veselja pri reševanju in sreče pri žrebu vam želi uredništvo.
Srečko Glivar (Krka, Novo mesto) je še nekaj kilometrov pred ciljem upal na kakšen naslov, vendar se je na koncu moral zadovoljiti z drugim mestom. Tekmovalec novomeške Krke Janez Božič je dolenjskemu kolesarskemu klubu privozil tudi bronasto odličje.
Na cilju pred hotelom Planja je Jure Pavlič svoj nastop takole ocenil: »Proga ni bila tako strma, da bi se lahko zanesel na diktiranje tempa in nazadnje za šprint z Glivar jem, saj bi bil razplet povsem negotov. Zato sem se že vnaprej odločil za napad nekako 5km pred ciljem.«
Med starejšimi mladinci je slavil Idrijčan Valter Bončina, ki je skupaj s Hrastničanom Miranom Cvetom že od Starta narekoval oster tempo. Kako dobro so vozili starejši mladinci, pove že podatek, da bi se prvi trije v članski konkurenci lahko uvrstili med prvih pet. Najboljši Celjan jet>il Damir Kitak s 23. mestom. Tudi mlajši mladinci so pokazali veliko borbenosti, največ moči pa je imel Novomeščan Peter Judež, Celjani smo v tej kategoriji dosegli najboljši rezultat doslej z osvojitvijo 7. mesta kolesarja Sandija Šmerca, ki je za zmagovalcem zaostal samo za 1,13 minute.
Ženske so se letos prvič merile v gorski vožnji. Nastopilo je 8 kolesark, med njimi Barbara Klančnik in Špela Kmecl iz kolesarskega kluba Mera. Zmagala je z majhno prednostjo dobra No-vosadčanka, komaj 17-letna Eva Hatala.
Rezultati DP in RP v gorski vožnji:
Člani: (33 tekmovalcev)
1. Jure Pavlič (Rog, Ljubljana) 44:44 (povp. hitrost 21,460km/h), 2. Srečko Glivar (Krka, Novo mesto) 45:22, 3. Janez Božič (Krka, Novo mesto) 45:43,	22. Zdravko Fidler
(Mera, Celje) 52:03.
Starejši mladinci: 32 tekmovalcev
1. Valter Bonča (Sloga 1902, Idrija) 45:44 (povp. hitrost
20,991 km/h), 2. Miran Cvet (Hrastnik) 46:03, 3. Šmajdek (Krka, Novo mesto) 46:32, 23. Damir Kitak (Mera, Celje) 54:32, 26. Bojan Jug (Mera, Celje) 55:22.
Mlajši mladinci: 57 tekmovalcev
1. Judež (Krka, Novo mesto) 48:21 (povp. hitrost 19,855 knVh), 2. Petek (Rog, Ljubljana) 48:34, 3. Eržen (Krka, Novo mesto) 48:48, 7. Sandi Šmerc (Mera, Celje) 49:34, 17. Jure Vodeb (Mera, Celje) 51:30, 39. Milan Fajs (Mera, Celje) 58:08, 44. Miran Primožič (Mera, Celje) 59:49, 54. Ivan Tajnšek (Mera, Celje) 1:01:55.
Ženske: 8 tekmovalk
1. Eva Hatala (Mladost, Novi Sad) 1:05:03 (povp. hitr. 14,757km/h), 2. Vida Uršič (JUB, Dol) 1:05:11, 3. Renata Bregar (JUB, Dol) 1:05:15, 6. Barbara Klančnik (Mera, Celje) 1:13,27, 8. Špela Kmecl (Mera, Celje) 1:19,06.
V vožnji na kronometer malo presenečenj
V nedeljo, dne 5. oktobra je bilo na Kozjanskem na progi Kozje — Trebče — Kozje — Lesično — Kozje letošnje državno prvenstvo v vožnji na kronome-
ter. Tekmovalci so startali z enominutnimi presledki in so morali prevoziti od 11,8 km (ženske) do 41,4km (člani). Med člani je Sandi Papež še enkrat dokazal, da je v odlični formi, prav tako tudi Valter Bončina med starejšimi mladinci.
V ženski konkurenci so se slovenske tekmovalke oddolžile Novosadčanki za poraz v gorski vožnji in pobrala prva štiri mesta.
Rezultati DP in RP v vožnji na kronometer:
Člani: 30 tekmovalcev
1. Papež (Krka, Novo mesto) 57:12 (povp. hitrost 43,578 km/h), 2. Smole (Krka, Novo mesto), 3. Tahmajster (JLA), 30. Fidler (Mera, Celje).
Mlajši mladinci: 60 tekmovalcev
1. Judež R. (Krka, Novo mesto) 26:00, 2. Petek (Rog, Ljubljana) 26:26, 3. Judež P. (Rog, Ljubljana) 26:44, 18. Šmerc (Mera, Celje) 27:42, 24. Vodeb (Mera, Celje) 27:49 (povp. hitrost 43,018km/h), 26. Fajs (Mera, Celje) 27:56.
Starejši mladinci: 38 tekmovalcev
1. Bonča (Sloga 1902, Idrija) 36:47, 2. Zupanc (Rog, Ljubljana) 37:20, 3. Premožič (Rog, Ljubljana) 37:21, 36. Mitja Vodeb (Rog, Ljubljana) 42:56 (povp. hitrost 45,370km/h).
Ženske: 7 tekmovalk
1. Vida Uršič (JUB, Dol)
19:29, 2. Renata Bregar (JUB, Dol) 19:34, 3. Dunja Trebižan (Soča, Kobarid) 20:04 (povp. hitrost 37,265 kradi), 7. Marta Go-vedič (Mera, Celje) 21:37.
Pokrovitelj državnega prvenstva v vožnji na kronometer Sta bila Metka in Dekor iz Kozjega.
Kolesarski klub Merx na razpotju
Čeprav je kolesarski klub Mera mlad, je z vztrajnim delom dokazal, da rezultati niso naključni, temveč plod strokovnega dela in zagnanosti celotne ekipe. Takšna usmerjenost v klubu je prinesla dobre rezultate in enega državnega reprezentanta Iztoka Melanška. Delo z vsemi selekcijami zahteva zaradi izredno dragih koles in opreme velika finančna sredstva. Sozd Mera je kot pokrovitelj kolesarskega kluba Celje veliko pomagal, vendar takšna finančna sredstva v tem trenutku zadostujejo za normalno delo samo ene selekcije (pionirji).
Škoda bi bilo v tem trenutku prekiniti delo, zato se bodo morali čimprej dogovoriti za nadaljnje sodelovanje med sozdom Mera in kolesarskim klubom Mera po vzoru velikih klubov (Krka, Sava).
Mitja Čmer
#	CELINA OKOLI JUŽNEGA TEČAJA	AMER. FILMSKI IGRALEC JUGOSL. RODU	IGRALKA EKBERG	VREDNO- STNI PAPIR	POKRAJINA OB RDEČEM MORJU	f	PISATELJ FRANCE	SNOV ZA ZAVIRANJE JEDRSKE REAKCIJE	PETAR TRIFU- NOVIČ	TUJE MOŠKO IME	OKOLIŠ, OBMOČJE	f	ST. JUGOSL. ATLET, SPRINTER	CIMOSOV AVTO	AMER. FILMSKI IGRALEC (GREGORV)		ENES ČENGIČ	ENA OD NAŠIH REPUBLIK	NOSILEC PARTIZANSKE SPOMENICE
JORDANSKO PRISTANIŠČE						ENOTA ZA JAKOST EL. TOKA (A)						NENADNA SMRT DELO NA DOLOČ. PODROČJU				REKA V SEV .Z AH. DELU ZRN			
GORA NA NOTRANJSKEM						ZNANA PARIŠKA CERKEV										REŽISER SL. FILMA »VESNA«			
						OPRAVILO					;					OREL IZ GERM. MIT.			
OTOK PRED SEVEROVZH. OBALO VENEZUELE									DESKA IZ IVERI			-					KOTOR		
									PODNO- ŽIŠČE								UMETNO NEBESNO TELO		
NIZEK ŽEN. PEVSKI GLAS				ZASTOJ, ZASTAJANJE (v medic.) LIŠP, OKRASJE										IRAŠKI GENERAL IN POLITIK POD					
ZDRAV. TRAVNIŠKA RASTLINA					ODPRT ŽELEZNIŠKI VOZ ŠPORTNI ČOLN					VEČANJE					IGRALEC ŠERBEDŽIJA				
										FR. FILM. IGRALEC DELON					PREBIVALKA IRSKE				
KARLOVAC			ZAČETNA NOTNA ČRTA								SPIKER VODOPIVEC					GLAS, ZVOK			
			REKA V FIRENCAH								VULKAN NA SICILIJI					DAVEK V NEKDANJI AVSTRIJI			
PODLOŽNI-ŠKO DELO V FEVDALIZMU						OGLJ. VODIK PRIJETNEGA VONJA							HRIBOVJE V FRANCIJI						
						IGRALKA GARDNER							BIVŠI KUB. MINISTER						
NAŠ RUDNIK ŽIVEGA SREBRA							GOVORNIK, PRIDIGAR EDGAR DEGAS							SMUČ. SREDIŠČE PRI POSTOJNI ENAKA SOGLASNIKA					
MIT. BITJE, POL KONJ, POL ČLOVEK									IZPOSTAV- LJANJE SONCU, SONČENJE										
ČEŠKA PRI-TRDILNICA				VELIKA LESENA POSODA ZA ZELJE				SESTAVIL: R. NOČ	POKRAJINA V JUŽNOAFRIŠKI REPUBLIKI						•	HIMALAJSKA KOZA