Stev. 2.
V Mariboru 9. januvarija 1890.
List ljudstvu v poduk.
Izhaja rsak četrtek In velja a poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3 ;ld„ za pol leta 1 gid. 60 kr., za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja upraTništro v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice, hšt. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Posamezni listi dobe se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trgu po 6 kr.
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
„Slovenska Matica" v Ljubljani in njene knjige za 1. 1889.
Naši slovstveni družbi „Slov. Matica" v Ljubljani in „Družba sv. Mohorja" v Celovci ste ravno pred Božičnimi prazniki razposlali svoje knjige za leto 1889. Udje obeh družeb so ž njimi gotovo zadovoljni, kajti obe ste letos svojemu namenu jako primerne knjige izdali.
Ker se nadjam, da bode o „Družbi sv. Mohorja", kakor druga leta, tudi letos kdo drugi primerno besedo spregovoril, hočem s temi vrsticami samo na „Slov. Matico" v Ljubljani in na njene knjige za leto 1889, opozoriti. „Slov. Matica" je slovstveno društvo za bolj omikane Slovence, recimo na ravnost: društvo za slovensko razumništvo, zato priobčuje tudi bolj učene knjige in spise, kakor družba sv. Mohorja, ki je namenjena priprostemu ljudstvu. Razumništva je sicer manj, kakor priprostega naroda, a tako malo pa ga vendar ni, da „Slov. Matica" ne bi mogla dobiti še enkrat ali dvakrat več udov, kakor jih zdaj ima.
V preteklem letu je „Slov._ Matica" imela 1909 udov, med temi iz Malega Štajarja ali la-vantinske škofije samo 425. Ako imenik udov natančneje pregledamo, najdemo često, da še tu ali tam manjka kateri duhovnik, mnogo učiteljev in jako mnogo uradnikov, in ravno v teh stanovih je iskati našega razumništva. Ker po Malem Štajarji „Slov. Gospodar" hodi v vsako vas in obiskuje vse inienitniše hiše, zato koledujem ob novem letu ravno v tem listu za „Slov. Matico" ter ob enem opozarjam na njene ravno izišle nove knjige.
Vsak ud „Matice slovenske", ki plačuje na leto 2 fl., dobil je za leto 1889 tri knjige obsegajoče 54 tiskanih pol. Prva knjiga je običajni „Letopis za 1. 1889.", ki se odlikuje po temeljitih sestavkih in različnih strokah posvetnih znanosti. Prof. Simon Rutar popisuje „Pra zgodovinske izkopine po Slovenskem" in „Kosovo polje", Janko B. pripoveduje „Zenitvanjske ME* Denešnji list ima '/s pole „
običaje Belih Krajncev", J. Steklasa kaže zanimivo zgodovinsko podobo „Herbart Turjaški" in J. Šubic podaja obširno razpravo o fotografiji. Na koncu letopisa pa se nahaja, kakor vsako leto pregled novih slovenskih časnikov in knjig, poročilo o odborovem delovanji in imenik udov, razvrščen po škofijah in dekanijah.
Druga knjiga je prvi del „D uš e s lo v j a", ki ga spisuje dr. Fr. Lampe. „Slov. Matici" moramo čestitati, da si je pridobila za modro-slovska dela takega sodelavca, ki razume tudi težavne in visoke resnice tako poljudno razlagati in nam že s svojim imenom jamči, da bodo ti modfoslovski spisi v dobrem duhu pisani. Bog mu daj le zdravja in dobre volje, da nam po že narejenem načrtu spiše knjige za celi modroslovski sistem! To bode velika čast in duševna korist za „Slov. Matico" in za slov. narod. Ker pa je modroslovje, če tudi silno koristna znanost, v naših srednjih šolah še pepeluška, zato priporočam vsakemu najprej dobro prečitati „Vvod v modroslovje" od istega pisatelja, katerega je „Matica slovenska" pred dvema letoma izdala.
Tretja knjiga je drugi del „Erjavčevih izbranih spisov". Erjavčeve spise smo že raztresene po časnikih radi čitali, še ljubši pa so nam v teh dveh zvezkih, ki jih je „Slov. Matica" izdala. Pisatelju Erjavčevega življenja radi pritrdimo, da je Erjavčevo pero bilo vedno čisto, da ni nikoli zapisal nobene besede, ob katero bi se mogel kdo spodtikati v moralnem ali etičnem obziru. To je velika pohvala za pokojnega Erjavca in želimo, da bi si tako pohvalo iskali vsi naši pisatelji. Sicer pa lehko o vseh Matičnih knjigah trdimo, da krščanskim načelom nikjer ne nasprotujejo, in imena odbornikov so nam porok, da se to tudi ne bo godilo. Z ozirom na vse to pa je slov. razumništva dolžnost, da „Slov. Matico" podpira s tem, da jej v obilnišem številu pristopa in njene knjige razumno in marljivo čita, potem bodo se spolnile Cimpermanove želje o petindvajset-
letnici „Slov. Matice", da bode iz njenega hrama odsevala luč prosvete po celi Sloveniji.
_	J. S-a.
Izvolitev lavantinskih škofov.
(Dalje.)
Ko so bili tedaj novi škof potrjeni, oglasi se znova njih opravitelj dr. Kaserer in pravi: „Slednjič še je moja dolžnost, prevzvi-šeni knez in nadškof, da te ponižno prosim: blagovoli zapovedati, naj se zdaj potrjenemu škofu in knezu lavantinskemu Mihaelu, kakor je to navada, napiše listina, v kateri se naj potrjenje zabileži, da se tako danešujega slovesnega čina spomin za bodoče čase ohrani."
Nadškof odgovorijo : „To tedaj zapovemo."
Ker so se tedaj gospodu opravitelju izpolnile vse želje, je zavoljo tega najpred dolžno hvalo pel svojemu nadškofu, a potem tudi novem škofu čestitko splel.
Prečastnemu nadškofu se je tako le zahvalil: „Slobodno smo veseli, da so se nam danes vse naše srčne želje izpolnile; dopusti tedaj blage volje, gospod knez in nadškof, da ti izrekam v imenu lavantinske škofije, katerej si oskrbel novega pastirja, najtoplejšo zahvalo. Danes gotovo srca Lavantincev, dasi niso prisotna v tej škofijski cerkvi, hvaležno bijejo ter pripoznavajo, da si jim dober ter očetovsko za nje skrbiš, ker njim pošlješ tega-le moža izrstnega, katerega so si brž vsi skup želeli, pa tudi goreče prosijo in molijo Boga, naj se nad teboj razlije obilni blagoslov božji ter te naj nam ohrani čvrstega in zdravega do naj-skrajnjše starosti."
Castitki našega novega škofa pa je to-le suknjico oblekel : „Zdaj se naj še podvizam, da tebi, prevzvišeni knezoškof, moj premilostni gospodar, ki si tedaj. povzdignjen v visoko škofijsko čast, spodobno čestitam ter ti prvence častitek darujem. Ker si visoko stopinjo te pre-imenitne službe zavoljo velikih in izrednih svojih zaslug po vsej pravici dosegel, trdno upam in želim, kar gotovo tudi želijo vsi prisotni izborni svedoki in gostje, naj bo ta visoka čast in pretežko breme, naloženo tvojim ramenom, v blagor tvoji in tvojih tebi izročenih ovčic. Naj te doma Lavantinci preveselo in svečano vsprejmejo, ne kakor tujca in inostranca, ampak kakor ljubljenca svojega in kakor znanca, ki je bil predrag že svojemu predniku, pa je tudi zavoljo svoje gorečnosti za katoliško reč zdaj vsem predobro znan."
„Naj ti tedaj lavantinska škofija vedno blago in hvaležno srce ohrani, naj čreda tebi izročena rada posluša tvoj pastirski glas, da bo slednji in vsak, katerega ti je nebeški oče izročil, v njegovem imenn ohranjen, naj Bog tvojo setev obrani, da bodeš slednjič z vsemi,

ki so tvoji skrbi izročeni, deležen večnega veselja; vse pač, kar je dobrega in srečnega, naj ti želimo od Darilca najbogatejšega, po Gospodu našem Jezusu Kristusu, kateremu gre čast in hvala vekomaj. Amen."
(Dalje prih.)
Gospodarske stvari.
Zima 111 konjereja,
V času trde zime ni za konje veliko dela, ali za to jih vendar-le ne kaže pustiti v ne-mar ali jim streči samo v toliko, da jih pre-živimo. V tem bi bila le naša škoda. Kaj pa je torej storiti v tem času za konje? Najprej bodi nam skrb za hleve. V njih ne sme biti mrzlo, pa tudi ne zaduhel zrak. Zato je treba gledati na to, da je toplota blizo zmerom enaka, 12 do 14° H. zadostuje, tedaj naj je bo blizo toliko, kolikor je je treba človeku v hiši, pri lehkein delu. Cisti, zdravi zrak dč človeku dobro pa tudi živali in je torej treba, da se iz hlevov vsak dan izpravi gnoj in se iztrebijo scav-nični žlebi. Ko bi pa pri tem še vendar le bilo preveč amonijaka v hlevu in to se čuti, ako silijo človeku ali živali solze v oči ali če po stane sopenje težko, tedaj se naj vsako jutro vrže za lopato mavca ali gipsa pod živali. Mavec veže amonijakovec, osnaži zrak in po vrhu še drži gnojne snovi v gnoji in scavnici. To pa ju dela več vredna. Mali stroški za mavec se plačajo torej sami in to že samo v tem, da dobimo boljega gnoja.
Kobile, izlasti tiste, ki so postale rano breje, dobivajo v tem časa že širji život in ne smeš jih več jemati za kako težko delo, lehka vožnja pa jim ne škoduje. Težavniše delo, ki ga opravi kobila, škoduje vselej več ali manj mladiču, ki ga nosi. Na slabih cestah pa se naj nikoli ne vprega breja kobila, kajti ojč, ki se sem ter tje zaletava, lehko jo udari v trebuh in ona ti izvrže ali pa se mladič vsaj kje kako oškoduje.
Za to pa je vselej skrbeti, da pride vsak dan taka kobila na zrak ter se tudi naj pusti, ako ni preveč mrzlo, nekaj časa vsak den na prostem, da se pregiblje. Kedar je na zajah gladko, stori gospodar dobro, ako raztrese nekaj slame, ali razmeče suhega gnoja po dvorišči, kjer se živina mudi.
Ni dobro za brejo kobilo, ako se privezuje k jaslim, ampak naj ostane prosta, vendar pa tako, da stoji sama, na prostoru, ki bi bil sicer za dva konja.
Tudi žrebetom ugaja, ako se pustč vsak den nekaj časa na prostem zraku; naj se puste tudi nekaj časa na dolgi vrvi „v trab" na desno in na levo. V tem pa glej na to, da se
žival stegne, kedar teče v trabu. To je pač pri tem glavno.
Da dobi žival dovolj krme in breja kobila tečne, na to ima gospodar v tem času še posebej skrb. Mladič je namreč v njej že precej velik, zato potrebuje že sam reje in za nj ter za se jemlje je kobila v svoji krmi. Ker ji pa mladič napolnjuje zadnjo stran života in še jo tišči tudi na prednji strani na pljučih in srci, zato kobila nima več prostora za veliko krme, le-ta mora torej taka biti, da ne potrebuje veliko prostora, pa je vendar tečna ir> taka krma je v prvi vrsti — oves. Ne odreci ji ga tedaj v tem času, to še izlasti za to ne, ker si mora žival sama delati toploto in to le more, ako ima nje želodec česa za prekuho.
Zrebeta, ki bodo ali so že leta dni stari, imajo tudi rada ovsa, kajti treba jim je snovi za kosti. Čem bolja je njih hrana, tem močniše jim raste okostje.
Ako se konj v zimi vprega, mora dobiti ostre podkve; najbolje so take, pri katerih se dajo zobje odviti in zameniti v hlevu z navadnimi, ki niso ostri. Ostrih ni varno puščati živali, ako stoji v hlevu, kajti če že druga ne, rani se lehko žival, kedar leže ali vstane.
Ce ni veliko dela, popravlja pa se naj vprega, namaže jermenje in sploh se naj vse v red spravi, kar je pri vozovih ali pri homo-tih potrebno popravila.
Sejmovi. Dne 11. januvarija na Planini in v Poličanah (za svinje). Dne 13. januvarija pri Novi cerkvi in v Šmarji. Dne 14. januvarija pri sv. Filipu v Kozjanskem okraji. Dne 15. januvarija v Imenem (za svinje) in dne 16. istotako na Bregu v Ptuji.
Dopisi.
Od sv. Križa pri Mariboru. (Bralno društvo.) Kolikor zmore trdna volja in navdušenje s celo skromnimi močmi, pokazalo se je sijajno znova pri nas na Štefanovo. Bralno društvo je imelo svoj občni shod in o tej priliki je svojim udom in drugim prijateljem priredilo veselico. No ljudij je kar privrelo. Domači naši fantje so nas kaj prijetno iznenadili s petjem; kajti nikdo ni hotel verjeti, da bi se utegnila kmetska grla v tako kratkem času priučiti toliko lepim pesmam; ali „fant iz fare" je z neumorno svojo stanovitnostjo vse težave premagal. Petje se je vrstilo s podukom. G. S. nam je naslikal v kratkih potezah prežalostno zgodovino Slovanov, zlasti grozno osodo naših prednikov na Nemškem. Narisal nam je živo, kako da so do čistega izginili iz dežel, kjer zapoveduje sedaj mogočna Nemčija. Culi smo, kako okrutno je Nemec zatiral in ponemčeval Slovana, kako je slednji Slovenec izginil iz
Gornjega Štajarja, da ondi ni ostalo o našem narodu drugega sleda, kakor imena gora, rek, vasi in mest. Do Slovenskih goric so nas po tisnili Nemci, a še tu nam je nadaljevati boj za naš obstanek, ker nas hočeta uničiti,, šul-verein" in „Siidmark — Bismark." Ali te zemlje, katero je močilo tisoč in tisoč Slovencev s krvjo svojo in solzami, ne damo si vzeti nikakor in nikoli ne. Bojevati se hočemo in tudi zmagati s tem, da bomo narod značajen, delaven in varčen. — Po tem je kaj lepo prednašal kmetski fant Ant. Hauptman v srce segajočo pesem Gregorčičevo; „Na potujčenej zemlji", in Anka Tojzeljnova milo Gorazdovo: „Anka." — Gosp. Svetoslav Hauptman razlagal nam je jako umevno in natančno, kako se je treba braniti novega sovražnika naših vingradov, to je, strupene vose. Kazal je dejanski, kako je škropiti, in kolik razloček je med vinom, ki je priraslo v vinogradu, v katerem niso škropili in med onim, kjer so škropili: zadnje je pjtno, prvo pa prazno, rekli bi, samo voda. Zalibog, da smo se prepričali, da bode treba škropiti vino-gradcu, če hoče za svoj pridelek kaj dobiti. Res stane to delo nekoliko truda in denarja, f vendar je to neznatno v razmerji s škodo, katero imamo, če nam uniči strupena rosa vinograde. Presrčna hvala odboru, da nam je pripravil tako zares prijetno in podučno zabavo; to ni bila plesna veselica, temveč to je bila šola in takšne bi morale na kmetih biti vse; potlej bodo naša društva kaj koristila; inače se kmetsko ljudstvo zavaja po gostem v za-pravljivost, nepotrebne stroške in dostikrat v druge, grde vavade.
Od sv. Andraža v Leskovci. Minolo nedeljo popoldne pripeljal se je g. Balon iz Ptuja vsled prošnje okrajnega zastopa, da je zbranim gospodarjem in posestnikom vinogradov razložil, kako jim bode postopati prosti perono-spori ali strupeni rosi, ki mori in uničuje gorice. Ker minolega leta v celi župniji nobeden posestnik razun gospoda župnika Vodušeka ni goric škropil in še celo mestjani so to opustili, niso imeli župljani dosti prilike opazovati, da je tam listje ves čas lepo zeleno ostalo, kjer so trte škropili, da je grozdje dozorelo in je dalo dobro kapljo, med tem, ko so oni posestniki, ki niso škropili, dobili le malo neke ki-seline, ki ni za rabo, ni seveda prodati. Tam, kjer niso škropili, tudi les ni dozorel in to leto bode tu trta še menja sadu prinesla. G. Balon razložil je ljudem, koliko vitrijola in , apna se potrebuje na polovnjak vode, koliko se more s polovnjakom vode poškropiti in koliko priprava stane. Dozdaj so nekateri posestniki mislili, da stane vitrijol in apno, kar ga je potrebno za en oral, 40 gld. do 67, da tedaj stroškov ne morejo zmagati. Iz računa g. Balona sq se prepričali, da ni ree, da stroiki
dosti menjši. Dalje je g. Balon zbranim tudi razložil, kake škropilnice se navadno rabijo, kaj posamezna stane in katere se morejo in smejo priporočati. Eno, kakor njih izdeluje v Ptuji g. Planinšek, je zbranim posestnikom tudi pokazal in njim je razložil, zakaj je ta vsega priporočila vredna. G. dr. Jurtela priporočal je zbranim, da si že zdaj naročijo vitrijol, ker bode pozneje dražji, mogoče pa je, da ga ne bode dobiti za nobeno ceno, kakor ga je že lani zmenjkalo; priporoča, da si veči in premožneji posestniki sami nakupijo škropilnice, in si njih naročijo že zdaj, revnejši pa da se naj združijo. Ker je g. Balon obljubil, da bode „"Weinbau verein" posestnike in občine podpiral pri nakupu vitrijola, ker bode po obljubi g. dr. Jurtele okrajni zastop tisto storil glede strojev ali inašin, ker so g. župnik Vo-dušek tudi obljubili svojo pomoč občinam in posestnikom, upati je, da se bode to leto začela strupena rosa ali peronospora preganjati po vseh vinogradih Leskovške fare. V to pomozi Bog! -
lz Ormoške okolice. (Čitalnica) Naša čitalnica v Ormoži služi že pet let tukajšnjim rodoljubom kot zbirališče; to ima ostati in želeti je, da pridobi čedalje več udov in tako zadostuje svojemu namenu od leta do leta bolje in uspešneje. Precejšnil število udov že šteje in dosti še bi jih lahko pristopilo. Za-toraj Vas opozorim, dragi rojaki in narodni kmetje, na občni zbor le te čitalnice, ki bo v nedeljo, dne 12. januvarija ob '/2 4 uri v društveni sobi v Ormoži; takrat lahko pristopite k temu društvu, ker se bodo vsprejemali tudi novi udi, kakor stoji na dnevnem redu. Dru-štvenina znaša za zunanje ude na leto 1 gld. To je mala svota, pa bode veliko koristila naši čitalnici, kakor tudi vam; kdor za svoj narod kaj žrtvuje, tisti pokaže, da je njegov ljubitelj in iskreni domoljub in rojak. Tedaj na svidanje!	Citalničar.
Iz Laškega trga. (Marsikaj.) Pri nas je sedaj v zimskem času vse jako mirno in vsakdanje; kajti gospoda in gostje, katerih pride sicer vsako leto manj v Laške toplice, so nas že davno zapustili in se vrnili vsak na svoj dom, če že ne okrepčani po dobro dejnih kopelih, pa vsaj do dobrega olajšani na žepih; za to skrbi namreč že sedanji posestnik toplic. Pa dragi bralec, ko se morebiti pelješ po železnici tukaj mimo, opazuješ tu vladajočo tihoto, jako se motiš, ako misliš, da je v prijaznem Laškem trgu tudi res vse tako mirno, kakor se ti dozdeva. Zalibog, da ne! Kajti tukaj imajo tako imenovani Nemci društvo pod imenom „Fortschritt"; leto sicer ne šteje mnogo udov, pa naročijo si jih iz Celja, kadar imajo zborovanje. Samo na sebi je to društvo pač smešno in človek bi mislil, da ni vredno,
da se o njem kaj omeni: pa kar se je tukaj v zadnjih dneh minolega leta dogodilo, vredno je vendar, da svet o tem izve in spozna nekatere osebe tudi od te strani. To društvo, katerega načelnik in predsednik je nekdanji barvarski pomočnik in sedanji župan v Laškem trgu, je imelo pred nekaj dnevi svoje zborovanje, h kateremu so razun nekaj zagrizencev iz Celja še tudi komisarja g. Tax-a povabili. Da je imenovani načelnik, kteri si je vso svojo modrost iz tetke „Tagespošte", katero on na stroške trške občine vsaki dan bere, nasrkal in jo še vedno srka, strašen zagrizenec vsega, kar je slovensko in slovansko, tega pač ni treba še posebno omenjati ; razumljivo je toraj, da mu je vsaka slovenska beseda trn v peti, ter da uraduje le nemški, napis nad občinsko hišo*je sicer ponovljen, a samo v nemškem jeziku in obč. sluga mora po trgu le v nemškem jeziku oklicevati.	(Konec prih.)
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Od sobote sem se pogaja nekaj nemških in čeških veljakov na Du naj i za to, da se odpravi sedanji razpor med njimi, ki se čuti sicer najbolj v dež. zboru v Pragi pa sega tudi v drž. zbor na Dunaji in še dalje. Razprave vodi v tem zboru grof Taaffe in dokler se ne sklene, ne sme se o njem ničesar naznaniti. Vled tega nam bode pačakati, da se zbor sklene in upajmo, da bode srečen v svojem sklepanji — Nekdanji predsednik v avstrijskem ministerstvu, knez Karol Auersperg je umrl v Pragi in nemška, liberalna stranka izgubi v njem moža velike veljave. — Da so slov. odpadniki najhujši nasprotniki slov. ljudstvu, to nam kaže tudi društvo „Siidmark" v Grad ci; njemu je na čelu neki dr. Derschatta, mož je po imenu in pokolenji svojem — Slovenec. Taki so vam vsi odpadniki! — Štajarski dež. zbor je znižal dež. priklade za 3u/o. zat° pa je mestni zastop v Gradci jih brž za 3°/n nategnil. No nam je lahko oboje prav. — Na Koroškem še nemški liberalci vedno lové zastope slov. občin za to, naj bi se izrekli za nemške ljudske šole in žal, da jim še zmerom sem ter tje kateri ob-( sedi na limanicah. Tako v novem času bojda tudi obč. zastop v Zitari vesi. — Slov. telovadno društvo v Ljubljani, .Sokol" je imelo lani 1844 gold. dohodkov, vendar pa mu je za 448 gold. jih bilo premalo: njegova 2b-letnica mu je pač veliko stroškov prizadjala — Hripa se je na Kranj s k em že tudi kmetov lotila, po nekaterih krajih so zavoljo nje že tudi šole zaprli, umrl pa še za-njo ondi ni nihče. — V Gorici ni prišlo do sprave med moži, ki stojé za „Sočo" in „Novo Sočo" in to obžaljuje vsak rodoljub, kajti težko, če bode iz tega prepira

kake koristi za slov. ljudstvo, škode pa je že zdaj več, kakor je treba. — Na Pri mor j i pogreša ljudstvo uradnikov, ki bi znali z njim govoriti slovenski in za to kroži ondi prošnja za slov. srednje šole, da se na njih izuee slov. dijaki ter postanejo uradniki, kakor jih je slov. ljudstvu treba. — Novi župan v Trstu dr. Bazzoni je bil zadnjo soboto slovesno vmeščen. Kar je mož pri tem govoril, to je pač hvale vredno, toda počakajmo, bode-li tudi mestni zastop poslej v resnici domač, avstrijski. — V Zagrebu so zaprli pristava dež. blagajnice, ker je bilo smuknilo čez 5000 gld. iz blagajnice v njegove žepe. — Ogerska vlada ima k redu načrt nove postave gledč domovinske pravice. Take postave jim je brž že treba, toda bojimo se, da Tisza ni mož za to, da bode nova postava kaj prida. V moži je preveč Madjarja.
Vunanje države. Sv. Oče Leon XIII. niso uslišali prošnje dr. Rampfa, naj bi ne obveljalo vjegovo imenovanje za škofa v Ratis-boni na Bavarskem. Velezaslužni mož torej le pride tje za škofa. — It al j. minister, Crispi in nemški kancelar, Bismarck sta si dobra prijatelja, predobra, ako je vse resnica, kar sta si moža voščila za novo leto. Kralj Umberto pa je padel uni dan raz konja a trdi se, da mu ni bilo škode vsled pada. — Na Francoskem je 300 župnikov, katerim je vlada vzela plačo ali pa celo kazen naložila, vse zato, ker so bili neki kaj rekli zoper ravnanje sedanje vlade. Lepa vam vlada, ki dela le silo! — V ' Belgiji je pogorela kraljeva graščina Laecken, malo dni pozneje pa veliko gledišče v Briisselji. Nekaterim se to ne dozdeva, da je golo naključje. — V Dublinu, irskem mestu, imajo v spomladi veliko razstavo ali odbor, ki jo pripravlja, noče kraljice Viktorije povabiti, naj pride k razstavi. Brani pa se tega zato, ker krati nje sedanja vlada, ki ji je Salisbury na čelu, slej ko prej pravice irskemu ljudstvu. — Iz Nemčije prihaja glas, da misli Bismarck zopet na povišanje armade in zato mu je nek mal pretep na francoskih mejah prav po godu, češ, da so Francozje še vedno k redu, da mahnejo brž ko brž nad Nemčijo. — Cesarica Avgusta, žena Viljema I, tedaj stara mati Viljema II. je nevarno zbolela in sodi se, da ne bode dolgo, da umrje Najnovejše poročilo pravi, da je včeraj že umrla. — Ruska vlada ugovarja sedaj zoper posojilo Bolgarov ter pravi, da je ono zoper Berolinsko pogodbo. Države, katerih se tiče to uprašanje, pa menimo, da niso te misli. Rusija se boji menda po pravici, da dobiva v Perziji, ki meji z njo v Aziji, ne ona, ampak Anglija čedalje več moči. — Turški sultan je izdal prepoved, vsled katere se ne sme več tržiti z ljudmi, s sužnjiki. Volja je dobra, toda ali ona tudi obvelja pri uradnijah, to še je
vprašanje. — V Afriki, v nje vzhodnjem delu, je nemška naselbina že precej drzna, ali domačini še niso vgnani. — Brazilija, ta najnovejša republika bode težko se vzdržala, vsaj brez „rdeče krvi" ne. Nobena država še je ni doslej pripoznala. Kako tudi, saj že lehko izgine čez noč vsa republikanska vlada! — V New-Yorku kaže se hripa za prav nevarno in umrlo je ondi že veliko ljudi za njo. — V Kini je po severnih krajih huda lakota, ljudje uživajo skorijo dreves in koreninje. Sem ter tje prodava se že otrok ali žena samo, da še oče ali mož dobi denar za — podgano. To je hudo.
Za poduk in kratek čas.
Škofija in nadduliovnija Ptujska.
(Dalje.)
Komaj je bil župan Ptujski izvedel, da dobijo v Ptuj novega župnika in da vtegne vladna komisija v kratkem priti tudi k njim, si je mnogo prizadeval, da^bi mesto dobilo nekoliko bolj katoliško lice. Že dne 17. sept. leta 1599. je v mestno hišo poklical svetovalec Boštjana Jäger-ja ter ga je vprašal o njegovem verskem mišljenji. Odgovoril je, da hoče v dokaz svoje pravovernosti v kratkem prejeti v katoliški cerkvi presv. rešnje Telo. Ravno tisto je trdil kužnar Jurij Leysel. Tudi Mihael Granster podkovač je objavil, da je že pred 14 dnevi bil pri takratnem mestnem kaplanu in sedanjem župniku pri sv. Rupertu v Slov. gor , Ožbaldu Pernauer-ji pri spovedi in sv. obhajilu.
Isto tako bilo je tudi 12. novembra leta 1599 več meščanov pred mestnim županom Janezom Schwarz om zaradi vere izprašanih. Pri tej priložnosti je Jurij Sorger naravnost izrekel. da noče augsburške vere zapustiti. Dali so mu 14 dni časa za premislek, a ker vse prigovarjanje ni nič pomagalo, zaprli so mu šta-cuno in vzeli pravico trgovine.
Daniel Himbelsteiner ni pri neki volitvi hotel katoliško priseči. Rekel je, da katoliških obredov nikakor ne zaničuje, pač pa je pripravljen obiskovati brezizjemno le katoliško cerkev, ako se mu bode sv. obhajilo podelilo v obeh podobah. Zupan Schwarz mu je naroČil, naj se prej ko prej oglasi pri novem župniku, ki ga bode o presv. rešnjem Telesu in o drugih resnicah podučil.
Tudi Štefanu Fabijaniču, pozlatarji in Mateji Dacher-ji, ki se je hotel kot ključavničar v mestu naseliti, bilo je istega dne ukazano, naj se gledč svojega verskega mišljenja ali pismeno ali ustmeno pri županu izjavita. l)
26. Janez Ripšer, magister bogoslovja,
duhovni komisar za spodnje Štajarsko in nad-župnik v Ptuji. (1599-1644 )1)
Ta za Ptuj in okolico vsekako zaslužen mož se je narodil L 1570. pri sv. Rupertu ob Rabi na nemškem Stajarskem, kjer so njegovi stariši Evstahij in Poliksena Ripšer bili čislani in imoviti tržani.2) Dovršivši z izvrstnim uspehom svoje študije pri jezvitih v Gradci bil je kot „summi Pontificis Alumnus" od Sekov-skega škofa Martina 1. 1596. v mešnika posvečen. Kaplanoval je potem v Gradci, kjer se je izvanredno gorečnostjo v oznanjevanji božje besede in z izglednim življenjem za vse dobro unetemu nadvojvodi Ferdinandu toliko prikupil, da ga je dne 14. sept 1. 1599. prezentiral za župnika v Ptuji. Imenovan od Solnograškega nadškofa Bolfenka vrhu tega še duhovnim ko misarjem za spodnje Štajarsko, prevzel je od dosedanjega župnika Boštjana Kobelja, ki je postal prošt v Doberlavesi, dne 21. t. 1. župnijo Ptujsko, katero je potem blizo 45 let hvalevredno vodil.
Pred vsem mu je bila skrb za to, da v mestu in okolici zopet oživi prava vera, prote» stantizma plevel pa se do cela iztrebi. Zaradi tega je s porazumljenjem škofa Martina takoj po nastopu svoje službe obnovil njemu podložne duhovnije sv. Ožbalda, sv. Marjete niže Ptuja in sv. Lovrenca v Slov. gor., katere so v dobi protestantizma bile prenehale. Tudi pri podružnici sv. Urbana in pri sv. Rupertu v Slov. gor. je vpeljal redno službo božjo in vsled tega je postal nadžupnik in patron ovih od njega vsta-novljenih duhovnij. In ker je zlasti v dobi reformacije moral kot komisar večkrat od doma, ustanovil je z dovoljenjem škofovim pri mestni cerkvi v Ptuji službo „chorimagistra". Ta naj bi namestoval župnika ter na to gledal, da se božja služba redno vrši in kakor v cerkvi, tako na koru vse dostojno opravlja. (Dalje prih.)
Smešnica 2. V vojaški bolnišnici je ležal vojak K. Čevljar bolen in po pomoti so mu obesili nad posteljo tablo: J. Kušar. Vojak umrje in v dnevnem povelji se torej razglasi, da je vojak J. Kušar umrl. Ali vojak J. Kušar je bil zdrav, za to je drugi dan korporal to naznanil stotniku: „Naznanjam", reče, „g. stotnik, da je včeraj po pomoti umrl vojak J. Kušar na mesto vojaka K. Uevljarja".
Razne stvari.
(Najvišje odlikovanje.) Nj. veličanstvo, svitli cesar je dovolil, da obdržijo mil. knezoškof, dr. Mihael Napotnik še naprej ime in časti c. in kr. dvornega kapelana.
') Po izvirnih listinali in zapisnikih knezošk. arhiva v Gradci in Mariboru.
s)*Cesar Friderik je povzdignil škofjo ves: sv. Ru-pert ob Rabi dno 1. sept. 1462 v trg z vsemi pravicami, katere imajo drugi cesarski trgi na Stajarskem,
(Požarna bramba.) Vsled ukaza svit-lega cesarja dobi požarna bramba v St Jurji ixa Ščavnici 60 gld. iz njih blagajnice za svoje potrebe.
(Smrtna kosa) V nedeljo, dne 5. janu-varija je umrl vlč g. Anton vit. Wretschko, vitez žel. krone III. vrste, kn. šk. konsistori-jalni svetovalec, opat in župnik v Celji. Pogreb je bil v torek, dne 7. januvarija. Pridi-goval je vlč. g. Ivan Krušič, profesor na c. kr. gimnaziji v Celji, sprevod pa so imeli mil. g. Ig. Orožen, stolni dekan iz Maribora. Bilo je pri njem 38 duhovnikov, in se ve, da tudi brez števila ljudstva iz mesta in okolice.
(Volilo.) Kakor se sliši, volil je vlč. g. A. vit. Wretschko, inf. opat v Celji svoje premoženje župnijskim revežem v Celji in po nekolikem tudi svoji ožji rodbini. Vse premoženje pa ne znaša veliko in je vsa oporoka na čast ranjcenm gospodu.
(Povabilo.) Bralno društvo pri sv. Ro-pertu v slov. gor. priredi prihodnjo nedeljo, t. j. dne 12. januvarija t. 1. zabavni večer. Začetek ob 4. uri popoludne. Vljudno vabi
Predsedništvo.
(Vabilo.) Podružnica sv. Cirila in Metoda v Št. Juriji ob juž. žel. bode imela v nedeljo, dne 19. t. m. pri „Cestnem Jožu" popoludne ob V,5. ure svoj občni zbor po naslednjem vzporedu: 1. Nagovor predsednikov. 3. Poročilo o podružničnem delovanji. 3. Volitev novega odbora. 4. Volitev zastopnika podružničnega k glavnemu zboru. 5. Nasveti. K obilni udeležbi vabi najuljudneje Podpredsednik.
(Bralno d ruš t y o) pri sv. Juriju ob Ščavnici ima v nedeljo, dne 12. prosiuca t. 1. po večernicah v narodni šoli tukaj svoj redni glavni zbor s sledečim vsporedom: 1. Poročilo predsednika in račun preteklega leta. 2. Prenaredba pravil. 3. Volitev novega odbora. 4. Razni nasveti. K obilni udeležbi vabi odbor.
(Nova maša.) Pri sv. Lovrenci na Dravskem polji je pel v nedeljo, dne 29. decembra pr. 1. č. g. o. Salezij Vodošek, frančiškan iz Kamnika, svojo prvo sv. mešo. Pridigoval mu je č. g. Matej Slekovec, župnik pri sv. Marku nižje Ptuja.
(Častni občan.) Obč. zastop v Ljutomeru, ki še je iz večine v službi nemškutarije, izklical je barona Fr. Mac Nevin 0'Kelly, c. kr. okr. glavarja v Ljutomeru, za svojega „častnega občana".
(„Sudmark".) Mestni zastop v Celji je sklenil, da pristopi društvu „Siidmark" ter mu odšteje takoj vsoto ustanovnika. Se ve, da to ni hujskanje, ampak domoljubje.
(K a t. podporno društvo.) Včeraj do-poludne so se predstavili milost, knezoškofu v imenu kat. podpornega društva v Celji ti le p. n. gg.: prof, Ivan Krušic, c. kr. dvorni sve-
tovalec K. Vasic in kaplan Lj. Hudovernik. Kakor je znano, ima to društvo slov. šolo čč. šolskih sester za deklice iz okolice na skrbi.
(Belo b a n d e r o.) Na den sv. treh kraljev je plapolalo iznad strehe c. kr. okr. sod-nije v Celji belo bandero, kajti tisti den ni bilo nobenega jetnika v nje prostorih. To je redko.
(Brezvestna), kakor vselej, kaže se „D. W." tudi sedaj po smrti opata Wretschko ter spravlja vse zmote njegove zopet na svitlo. Takih prijateljev, kakor je „D. W.". pač Bog varuj človeka!
(C. kr. biležnik.) Na Ptuji je eno mesto c. kr. biležnika ali notarja prazno.
(Iz A rje vesi) pri Žalci piše se nam ó neki čudni košnji na travniku J. Ježovnika pri Celji. Mi ne priobčimo dopisa iz ozira na poštene kmete, vendar pa jim naj ostane tista košnja kot svarilo vedno v spominu!
(Svarilo.) Iz Gradca pošilja nekdo pisma do obč. tajnikov ter jih prosi, naj mu naznanijo take posestnike, ki bi radi posojila na obresti po Íl¡2 °/0. Upamo, da mu gg. tajniki ne storé tega, posestnike pa svarimo, naj se ne spuščajo s tistim človekom v dopisovanje.
(Mestni proračun.) Mesto Maribor ima to leto 281.901 gld. 81/2 kr. stroškov, prihodkov pa rai uni na 271.348 gld. 33/2 kr. in mu primanjkuje torej 10.553 gld. in 5 kr. To so pač precejšnje svote, ako se pomisli, da ni v v proračunu nič novih, doslej neznanih stroškov.
(V okr. zastopu) Maribora sedé skorej sami Mariborski mestjani in za to sta tudi g. dr. Ivan Schmiderer, načelnik in g. J. Banca-lari, njegov namestnik — oba velika Nemca iz Maribora. Kaj pa je tem ljudem potlej za koristi okraja, to Čuti človek najbolj na cesti v Št. Lenart, k sv. Jakobu v slov. gor., za Meljem itd.
(Visoka d o k 1 a d a.) Okr. zastop v Birk-feldu na nemškem Štajarji jemlje poslej 45 °/o doklade na c. kr. davke. Dobro je to pa samo za tega voljo, ker se ne izgodi pri nas v slov. okrajih.
(Za dijaško kuhinjo v Mariboru) so darovali p. n. gg. Fr. Kocbek, kapi. pri sv. Ilji 3 fl , Fr. Zmazek župn. pri sv. Urbanu 5 fl., Marko Črnko vikar ptujski 5 fl, Al. Šijanec žup. pri Negovi 2 fl , M. Rop, gospodična 2 fl., Kari Hribovšek, spiritual 5 fl., Lov. Kram-berger, kapi. v Slivnici 3 fl , N. 4 fl. 20 kr., Fr. Petan, žup. v Venčeslji 2 fl., J. O. 2 fl., M M. 2 fl., žalostno društvo pri pogrebu rajn. g. Ostrca v Cirkovcih 12 fl. 70 kr, dr. Muršec, konz. svetovalec 5 fl., J. Greif, lekarničar 2 fl., Ant. Borsečnik, stolni vikar 5 fl. Bog plati!
(Dedič ali k a -1 i) Občina Ščavniška išče Šimona Peklarja, svoje dni peka v Mariboru ter čaka moža bojda večja dedščina.
(Duhovske spremembe.) Župnijo sv. Florijana na Boči oskrbuje č. g. Jože Tombah, dekan in nadžupnik v Rogatci in č. g. Franc Irgl, vikar v Celji, postal je provisor župnije sv. Daniela v Celji.
Loterijne številke:
Gradec 4. januvarija 1890: 18, 17, 1, 35, 16 Dunaj „ „	9, 31, 12, 3, 61
Oznanilo.
Od podpisanega županstva se naznanja, da kramarski in živinski sejem, ki je bil do zdaj v Št. Jurji ob Taboru 24. junija ali na kresni dan, j6 prestavljen in bo za naprej vselej
dne 29. januvarija, t. j. na dan sv. Frančiška Salezija.
Kadar pa ta dan pade na nedeljo ali praznik, bo pa sejem vselej potem prvi delavnik.
Prihodnji sejem bo toraj tukaj v Št. Jurji dne 29. januvarija 1890, to je v sredo pred Svečnico in se ta dan ne bo pobirala nikakoršna sejmarina.
Županstvo sv. Jurija ob Taboru dne 30. decembra 1889.
Zupan: \Vinter, 1. r.
Oznanilo.
Zdolej podpisana kot naslednika Borš-narjeve gostilne niže farne cerkve v Št. Juriji na Tabru, naznanjujeta, da bodeta v ravno tej hiši to obrt naprej vodila, k obilnej obi-skavi častitim gostom, katerim se zagotovi točna in poštena postrežba, točila se bodejo vsakovrstna stara in nova vina po najnižjih cenah, skrbelo se bode tudi vsaki dan z izvrstno kuhinjo, toplo in mrzlo o vsakem času.
Posebno se še priporočata daljnim potnikom, katerim se bode tudi oskrbelo dobro prenočišče. Naj tudi ne pozabijo se vedno še tu sem uglašati potniki gornje Savinjske doline, kateri v poletnem času vtrujeni, potrebni okrep-čanja potujejo, vračujoči se od plavljenja lesa na Hrvatsko, iz Hrastnika črez visoke Reške in Miklavške hribe, bode se njim v vsakem času najbolje postreglo.
Se priporočata najuljudneje
Valentin in Ana Južna.
JU
T
S tužnim srcem naznanjam vsem prijateljem in znancem, da je moja soproga
roj.
dne 5. januvarija ob V»*!- uri dopoludne, pravidena s sv. zakramenti za umirajoče, v 45. letu svoje dobe, v Gospodu zaspala; pogreb je bil v torek, dne 7. t. m. popo-ludne.
v blag spomin, januvarija 1890.
Franc Krašovic,
pozlatar v Celji.
Priporočam jo Celje, dne 6.
Id
odda se takoj mlin s 3 tečaji, z dobro in močno sestavo v najugodnejšej legi pri sv. Miklavži, s prostornim stanovanjem za pošteno obitelj, oziroma tudi kaj zemljišča. — Podrobnosti in ugodni pogoji poizvedo se pri c. kr. poštnem uradu pri sv. Miklavžu poleg Ormoža.	2-3
NOVA PESMARICA.
Zbirka najbolj znanih slovenskih, hrvatskih, srbskih, bolgarskih, čeških, poljskih in ruskih pesni j.
Sestavil	Založil
Ivan Zeleznikar. Dragotin Hribar.
Cena: Mehko vezani SO Ur., s pošto IO Ur. več. Elegantno vezani 1 fl. SO Ur., s pošto t fl. 30 Ur. Dobiva se v „Narodni tUkarni' v lijultljniil.
Naroča se pa lahko tudi v vsaki bukvami. 5-5
MiniMenic,
kateri ima veselje se štacunarskega učiti, in je najmanj 14 let star, ter je ljudsko šolo dobro izvršil in zdrave, močne narave, se sprejme pri
M. Berdajs-u
v Mariboru.
Važno za čast. duhovščino in cerkvene predstojnike!
V iS m ar j i pri Jelšah proda se po izvan-redno znižani ceni 8 okusno izdelanih svečnikov iz zapuščene Žusem-ske glažute, Kupci blagovolijo naj se obračati do
Roka Sket,
v
2-3	krojača v S m ar j i.
Pošilja naročnin blago dobro »praTljenn in |iOštnin<■ prosto !
Visokočastiti duhovščini
priporočam se vljudno podpisani v napravo cerkvenih posod in orodja iz čistega srebra, kineškega srebra in
iz medenine najnovejše oblike, kot
inonstranc, keliliov, svetilnic, svečnikov
itd. itd. po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi da se delo prepusti mojemu ukusu, bodisi da se mi je predložil načrt.
Stare reči popravim, ter jih v ognji pozlatim in posrebrim. Čč. gg. naročniki naj mi blagovole poslati iste nefrankovane.
Teodor Slabanja, 9-24 srebrar v Gorici, ulica Morelli štv. 17.
Pošilja naročeno blago «lobro spravljeno iti poštnine prosto!

Potrebno za hišo in pisarno 1

m V tiskarni sv. Cirila v Mariboru je ravnokar izšel W in se dobi
m t?* ».- ~ a a a ii ® m u % m tu m b a
fS m w M * ® « » » & S " & m 1 83
Slovenski koledar 1890.
Cen« 2© kr., jio posti 5 kr. več.	___
seeeeeeec§ Tiskan v treh barvni &eeeeeeeg|gj|