Posamezna številka I R* Poštnina plačana v gotovini.
Stev. 83.	v LMooi, v torek, dne >3. aprila m
Leto XLVE
»SLOVENEC« velja
po polti na vas strani Jugoslavije ia t Ljubljani; «a oelo lato naprej. K 180-— aa pol leta „ .. „ 9>— ta četrt leta „ .. „ 45*— aa aa me$ee „ .. „ 15-—
ta Inozemstvo oelotetno K240'-
BS Sobotna izdaja: ==
Za oelo leto.....K 30'—
sa Inozemstvo, 35 —
InsaratL
Kaostotpna petttvrsta (M nui Uroka in 3 mm visoka aU nje
prostor) sa enkrat ... po K 4'M uradni razglasi, poslana itd. .... po K 6*-*«
Pri večjem naročilu popust
lajmanjši oglas 3fy9mm Kil,
Uhaja vsak dan Isvsemi! p®» nedeljek in dan po pr&salka, ob 5. uri sjutraj.
W Uredništvo je v Kopitarjevi alloi Stev. 8/IU. Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredn. telef. Siv. 50, upram. Stv. 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava je v Kopitarjevi al. 6. — Račun poštne hran. ljubljanske St. 650 sa naročnino in St 349 aa oglase, avstr. in češke 24.797, ogr. 23.511, bosn.-haro. 7583.
Krščanske ^rgani-zacais.
Kulturnobojno razpoloženo časopisje fe dobilo nov »povod* za razburjenje. Prvi slovanski orlovski tabor v Mariboru jim je pognal strah v mozeg in kosti. Pomislite! Pridejo češke in poljske bratske telovadne organizacije, zanimajo se za tabor organizacije iz skoro vseh prijateljskih nam držav, celo skautska or-
Šanizacija iz Angleške bo zastopana. Za-eva ni pomembna samo z organizatorič-nega orlovskega stališča, nego je cminent-ne važnosti tudi z državnega stališča. Gostje iz raznih prijateljskih nam držav bodo. videli v Mariboru kulturne uspehe naših organiza.cij, ki so zgrajene na krščanskih načelih. Toda to je ravno, kar tako strašno bode kulturnobojne elemente! Govore neprestano o svobodi, pa nihče ni tako proti svobodi, kakor ravno ti ljudje, ki poznajo svobodo samo zase; govore o reakcionarstvu (nazadnjaštvu), pa nihče ni tako nazadnjaški, kakor ti čudni zagovorniki naprednjaštva. Govore o kulturi, pa njihova kultura je na trhlih temeljih, kakor je pokazala svetovna vojna in kar opazujemo pri vseh njihovih organizacijah. Prava podoba razpadajoče in razkrajajoče se buržoazije, ki živi ob frazah, nezmožna za velik, idealističen in hkrati realen pokret, brez svežega življenja. In-trigantstvo in korupcija pa med njo tem bolje prospeva. Naše organizacije niso krepke samo po številu, ampak krepke in sveže vsled svojih krščanskih načel, na katerih je v jedru zgrajena evropska kultura; evropska kultura je ponekod prešla v nezdravo hiperkulturo, ki razjeda človeško družbo in jo inficira z gnilobo, ker se je oddaljila od krščanskih načel, ker se je premaknila s tal, na katerih je zrasla.
Klerikalna internacionala! kličejo in očitajo krščanskim organizacijam svobo-domisleci. Ako so našim organizacijam smernice krščanska načela, zato še niso klerikalne, Ko bi bila v celem javnem življenju merodajna krščanska načela, bi bi! svet danes v drugem položaju, kakor je, ne bi gledal z zdvojenimi čustvi v negotovo bodočnost. Sicer pa nam vedno ponavljajoči očitek klerikalizma od strani destruktivnih strank prav nič ne imponira in gremo mirno preko takih malomeščanskih »šlagerjev«, ki morejo danes imponirati samo za petdeset let zaostalemu špisarju.
Naša internacionala je bila vedno nacionalna in je državo gradila; internacionalna ni v obrambi lastne države in. lastnega naroda, internacionalna je, v kolikor jo druži krščansko prepričanje z enakomislečimi vseh narodov, vseh držav.
Internacionala zmaguje, vprašanje pa fe, ali bo končna zmaga pripadla anacio-
nalni internacionali, boljševizmu, ali krščanski internacionali, ki vidi sicer v vsakem človeku enakopravnega člana človeške družbe, a nc vidi v vsakem človeku svojega rojaka.
Ljudje, ki v svojem topem nazadnjaštvu istovetijo slovansko misel s protikr-ščanstvom, ne spadajo več v novo dobo. Preživeli so sc in ž njimi njih enostranski kulturni sestav. Kakor spoštujemo vsako politično prepričanje — seveda ne intri-gantstva in hinavščine — spoštujemo tudi vsako drugo versko prepričanje in zahtevamo svobodo verskega udejstvovanja. Ako svobodomisleci očitajo orlovskemu taboru, da bodo tam zastopane, samo katoliške organizacije, ne pa tudi pravoslavne, je to čisto naravno. Kadar bodo imeli pravoslavni krščanske organizacije, bodo katoliške in pravoslavne telovadne organizacije ramo ob rami sodelovale in se strnile v močno falango proti krščanstvu sovražnim elementom. Srbski Sokol ni kulturnobojno razpoložen, kakor je slovenski Sokol; Srbijanci so sploh preveč pametni, da bi se spuščali v kulturne boje. Želeti bi bilo samo, da bi se mariborskega orlovskega tabora udeležili Srbi v kar največjem številu, da se na lastne oči prepričajo, kakšni »klerikalci« da so naši kr. ščansko-kulturni pijonirji. Poznamo prave svobodomislece v drugih državah, pa tako breztaktnih, kakor so naši svobodomisleci, ne poznamo. »Obzor« se je ponižal na tc-Ie vrstice: »Legat, kojega če poslati Benedikto XV. na taj slet (v Maribor) za cijelo ne če u svojoj grimiznoj kardinalskoj rizi (kuri) praviti vježbe na preči,..«
Preko takih ljudi preidemo mirno na dnevni red!
nsfe?ega upra£an!a
Zagreb, 12. aprila 1920.
Na Wilsonovem trgu je zborovala danes dopoldne velika protestna skupščina za Reko in zasedene kraje. Otvoril jo je publicist Milan Marijanovič povdarjajoč, da je sklicala skupščina protesta in bolesti. Nočemo se umakniti z Jadrana; ne dopustimo, da vstane nova Avstrija. Narodno edinstvo — Srbov, Hrvatov in Slovencev zahteva za našo državo ozemlje od Soče do Vardarja. V imenu hrvatske zajednice jc govoril dr. Karlovič: »Naša država se mora razširiti tako daleč, kolikor daleč prebiva naš narod.« Gjuro Ljubic, predsednik seljačke stranke je naglašal, da hoče iti mirovna konferenca Italijanom na roke, ker se hoče preseliti na italijanski teritorij, toda ako nas kdo napade, zadene na 12 milijonov seljaških prsi, katere bodo znale odbiti vsaki napad. — V imenu
beguncev je govoril hrvatski pesnik Rikard
Katelinič Jeretov: »Ako hoče konferenca nam vzeti Reko, naj ve, da smo pripravljeni, da poginemo za Reko in Istro.« Ko sta govorila šc avtomaš Gothardi in v ime-nc akademske mladine g. Raven, so se sprejele soglasno resolucije, katere so glase:
Jugoslovani, zbrani danes na skupščini v Zagrebu, na VVilsonovem trgu, nagla-šajo odločno in ponovno, da po Wilsonovih načelih samoodločbe, ki so jih sprejeli zavezniki in vsa Evropa, nihče nima pravice, da trga narode in pokrajine izpod ene državne suverenosti pod drugo brez dovoljenja naroda, za katerega gre. Ugotavljajo z ogorčenim srcem, da se kljub temu načelu žrtvuje po VVilsonovem predlogu nad 400 tisoč Jugoslovanov ln kakor, da ta žrtev že ni dovolj strašna, se namerava po najnovejših vesteh odtrgati Jugoslaviji Kvarner, od davnine naša Reka ter nujno potrebna luka za izhod na morje. Zaradi tega Jugoslovani, zbrani danes v Zagrebu, brez razliko strank in stanu na skupnem zboru, složno in enodušno najresneje in najener-gičneje protestirajo: 1. proti nameravani ugrabitvi; 2. proti vsakemu nadaljnemu popuščanju v jadranskem vprašanju ter odločno povdarjajo, da brez Reke in Kvar-nera nima Jugoslavija bodočnosti in razvoja; brez Reke in Kvarncra je gotova smrt v kulturnem in gospodarskem ozira mladi Jugoslaviji; 3. zahteva z vsem poudarkom, da vlada države SHS in njena delegacija v Parizu ne popusti niti za ped več ou onega, kar je že popustila pod pritiskom razmer, naj pride ponovni pritisk od katerekoli strani. Izjavljajo svečano, da na bo naš narod nikdar pristal na nepravično rešitev jadranskega vprašanja in zlasti ne bo dopustil nobenega tujega vpliva na Reko in Kvarner.
To resolucije se odpošljejo vladi in naši delegaciji v Parizu. Nato je povzel besedo ban dr. Laginja, ki je izjavil, da je bila prvotna misel prirediteljev skupščine, naj bi tudi zastopniki vlade rekli svojo besedo. Toda hrvatski ban noče sedaj govoriti, govoril bo takrat, ko bo pozival na združitev pod zastavami.
Zatem so se udeležniki veličastnega zbora razvili v sprevod, na čelu Sokoli in godba. Sprevod je krenil pred stan savske divizije, kjer so manifestanti priredili navdušene manifestacije naši vojski, kralju in regentu prestolonasledniku Aleksandru. Pri tej priliki se je general Matič zahvalil za manifestacije.
Na skupščino so došli številni brzojavni pozdravi, med drugimi od Jugoslovanske Matice v Ljubljani, SLS, SKSZ in Slov. Straže iz Ljubljane ter drugod. Hkrati se je vršil v Zagrebu tucli shod komunistov, ki se vsled kratkega roka ni mogel odpovedati, toda tudi hrvatski komunisti za-
stopajo glede jadranskega vprašanja Islo stališče, kakor ga je zavzela velika mani-festacijska skupščina.
Stranka samostojnih prefepačeu.
Jugoslovanska kmetska zveza je sklicala dne 11. t. m. po prvi maši javen ljudski shod v Veliki Gaber. Stranka samostojnih pretepačev je hotela na vsak način naš shod preprečiti, zato sta njihova voditelja, neki bivši študent Bukovec in konjski mešetar Jože Erlah, podomače Hlade, organizirala med tednom vse pobalinstvo in barabstvo v celem okraju in prišla s to četo shod razbijat. Napajala sta fante med shodom s šnopsom in jih hujskala, naj na-bijejo govornike in žandarje. Med to zločinsko druhaljo je bil eden najglasnejših neki Arton Strojin iz Malega Grabna, ki je navduševal zbrano divjaško tolpo z besedami: »Le porinimo, le porinimo, ob zid jih spravimo te-le može in govornike!« Ko je poskušal Brodar shod otvoriti in je spregovoril uvodne pomirjevalne besede, je isti Anton Strojin navalil proti njemu in kričal: »Doli ga potegnimo!« Nato je druhal navalila na poslanca Brodarja in ga vlekla v svojo sredo, suvala, tepla, vlačila in brcali. Dr. Stanovnik je skušal oteti poslanca Brodarja iz pijane druhali, a navalili so na oba in ju pretepali, da sta jim komaj ušla in v cerkvi iskala zavetja pred divjo, nahujskano tolpo. Par naših mož, odbornikov okrajne Kmetske zveze, so vrgli na Ma, hodili po njih in jih pretepali. Posestnika Josipa Galeta iz Trebeljevega je dejansko napadel konjski mešetar Erlih podomače Hlade, ga podrl na tla in brcal, da mu je komaj ušel. Med razbijalci in pretepači je bil zlasti hud tudi Klemenčič podomače Slak iz Medvedjeka.
Med cerkvenim opravilom so samo-stojneži podrli pred cerkvijo govorniški oder, ki so ga med tednom pripravili za shod naši vrli Gaberci. Po maši je bilo takoj jasno, da med pijano samostojno druhaljo ne bo mogoče zborovati. Zaletavali so se proti govornikom, podirali naše može in jih pretepali, začelo sc je divje vpitje in rjovenje, najglasnejša sta bila Hlade in Bukovec. Podrli so na tla tudi nekaj naših žena in hodili po njih. Pokazali so svojo samostojno oliko. Orož-niška asistenca, po številu dva, je prišla, ko je bil naval in pretep ravno najhujši. Ker je bil položaj nevaren, naši somišljeniki pa mirni in navajeni dostojno zborovati, je stopil dr. Stanovnik na cerkven prag in izjavil: »Vsled nasilstva od strani samostojne kmetijske stranke se danes napovedan shod Kmetske Zv. ne bo vršil!« Nato pa je stopil na cerkveni prag organizator samostojnih razbijalccv shodov Bu-
Spomšni starega dekleta.
francoski spisal Renč Bazin. Prcvcl F. P. Hrast.
(Dalje.)
Starost je prišla, kakor pride zmerom, zavratno; potrkala je na senca, in so obelčla, na prsa, in začela so težko dihati, na prste na nogi, in začeli so otekati. Lepi Lionel je čutil, da je bil zrel in obenem sc ga je polasitl neki čuden, nepremagljiv strah. On, ki je preskočil na lovu vse ovire, je začel, kadar ga ni nihče videl, izogibati se zaprek in laziti po dolinah. On, ki se je bil tolikokrat branil »študirati«, kakor so ga prosili, kak načrt o ženitvi, je sprejemal »principijelno« vedno redkejše ponudbe, ki so mu jih delali, in ugovarjal ter se izgovarjal, da so drugi rekli nc, predno je on odgovoril da. Pravili so o njem sentimentalne storije — seveda čisto izmišljene — in ki jim ni ugovarjal, kot nekako priliznjeno razlago njegovega obotavljanja. Se zmerom imam v ušesih pogovor dveb mladih žeusk v nekem salonu v rue de Monceau. Gospod Lionel je ncl s svojim globokim glasom ogrske melodije, ki ima nanje menda monopol.
\KrasnoL Gotovo ie moral doživeti
veliko ljubezen?«
»Da, in ni oženjen.«
»Nesrečna ljubezen?«
»Da.«
»Kaka ženska iz »družbe«-, kaj ne?«
>Da.«
»Je-li bogat?«
»Zelo.«
V tem hipu se je gospod Lionel, ki so mu zelo ploskali, dvignil in rekel malomarno: »Včasi jih spremljamo na dva klavirja, tedaj je to nekaj čudovitega.« Ena izmed dam — opazila sem na njenih ustnicah — je odprla že usta, da bi vprašala? »Kdo je ta drugi piano?« Zadovoljila sc jc s tem, da je zašepetala, dovolj glasno, da so jo slišali, in dovolj tiho, da bi se zdelo, da govori zaupljivo:
»Kako lepo je žrtvovati se tako za nesrečno ljubezen!«
No, ta drugi piano sem poznala dobro — bila sem jaz. Pred kakim mesecem sva poizkusila spremljati oba, on na epinetu, jaz pa na pianu, ki stoji v velikem salonu moje sestre.
Druga perijoda se je začela preu par leti. Zelo verjetno je sedaj, da umre moj sosed samec, kakor jaz. Toda zakaj govori tako slabo o zakonu, če ga še skusil ni? Na lov ne hodi več tako pogosto, ostaja dalje v Parizu; vabijo ga še boli kot kdaj
prej; on je mož, okrog katerega se radi zbirajo moški in ki pripoveduje šepetaje v kakem kotu anekdote kake prisotne osebe. Pove vse, zgodovino in legende, zlasti še legende, ne da bi delal kake razlike: on pač ni iz Ecole des Chartes1. In ljudje, ki jih je zabaval,, odhajajo rekoč: »Ta Lionel je zloben človek.« Jaz pa vem, da je ravno nasprotno res. To jc človek, ki mu je žal in ki sc maščuje zato nad zakonskimi, da jc naredil prostovoljno to napako, da ni storil tako kot oni.
Najhujša njegova manija je, da ne more trpeti, da bi govoril kdo pred njim o kakem srečnem zakonu. Srečen vdovec? To pač, gotovo; srečen samec? Morda; srečen zakonski mož? Kaj še! Tega ni in ne sme biti! »Nisem ga^ vide! nikoli!« jc zaključil gospod Lionel. Zavzel sc jc zato, da ga ne vidi.
Pred kratkim ga je bil pripeljal njegov šofer na vaško županstvo — gospod Lionel ni občinski svetnik, zadovoljuje se z dostojanstvom največjega davkoplačevalca v občini —; šofer je čakal na »gospodarja«; sedel je brezskrbno v avtomobilu, zavarovan proti vetru z avtom obilo-vo streho, s čepico, kakor jih imajo ruski vojaki, s sivo kozjo kožo in njegov mladi.
1 Zavod v Parizu, kjer se navajajo zgodovinarji in arhivarji teoretično in praktično na znoistvcno raziskavanje zgodovinskih virov-
rdeči in okrogli obraz je iskal po trgu od okna do okna kako stvar, ki bi mogla zanimati kakega šoferja. Našel jo je. Takoj zraven deške šole na voglu trga je stala nizka hiša z velikim oknom, na katerem jc stala vaza s hijacintom in nad njim petero zelenih palic in za to ograjo se je vi-dela glava in ramena neke ženske, ki jc brala, Prenehala je včasih čitati in gledala tudi ona, misleč gotovo, kako lepa je ta ura in kako nekaj novega jc. v vasi, ki je Bogu za hrbtom, čc stoji na trgu avtomobil.
Ko jc stopil gospod Lionel dvajset minut pozneje iz občinske hiše, je videl šoferja, da jc govoril z učiteljico.
»To jc nerodno,« jc rekel, »župan se bo šele zvečer dogovoril s paznikom; treba bo priti še enkrat nazaj!«
Vrnil sc je malo pred solnčnim zahodom. Na trgu pred cerkvijo je bilo še malo svetlo, radi belega peska, neba in morda radi žita, ki pušča po zidovih boškili hiš nekaj slamnatega prahu. Učiteljica ic bila pri istem oknu. Bila je sama. Zjutraj je bila rekla ravnateljici — ki je bila podobna Ru-bensovim ženskinim portretom, razun klobuka, nevede —:
-Gospodična Klementina, veliko lepša ste kot jaz. Čc vidi Vas. nc bo hotel več mene. Nc kažite se, kadar pride nazaj!« * Gospodična Klementina ni samo lepa
kovec in zavpil : »Vsi v samostojno kmet-sko stranko! Vsi naročite »Kmetijski list!«
Poslanec Brodar, dr. Stanovnik in Gale so se nato umaknili pred podivjano tolpo v župnišče.
Dopoldne ob ti. uri bi se imel vršiti shod okrajne Kmetske Zveze na Primsko-vem. Razgrajači so se podali takoj tjekaj, da bi tudi ondi shod preprečili. Naši možje niso bili varni življenja pred to samostojno pobijalsko drhaljo, zato so morali opustiti svojo namero. Podali so se vsi trije govorniki iz Vel. Gabra proti Št. Lovrencu z orožniško asistenco. Ko sta se pa orožnika vrnila, se je zakadila za našimi zastopniki pijana tolpa, vpila ter grozila z dejansKimi napadi. Komaj so naši možje pred to surovo, podivjano druhaljo ubežali po železniškem tiru proti Št. Lovrencu, kamor je teklo za njimi kakih 15—20 fantalinov, na čelu jim Blažev iz Velike Loke v rujavi obleki in postranskim klobukom. Slednji se je tudi pretepa na shodu udeleževal in naše bože dejansko napadel.
Takega barabstva doslej r^smo bili vajeni v političnem boju. V časih, ko so bile politične strasti najbolj razpaliene, so nasprotne stranke sicer motile naša zborovanja, a nasilstev in pretepov niso vpri- J zarjale, »Kmetijski list« in njegova klika j je uvedla nove manire v naše javno življenje. Ker nimajo gospodarskega programa, s katerim bi stopili pred ljudstvo, poskušajo z organizacijo podivjanih elementov prepričati javnost o svoji važnosti. Namen jim je, razcepiti enotno organiziranega kmeta, za sredstvo jim pa služi žganje in kol. Taka stranka samostojnih pretepačev nima pravice do obstanka, zato je nujno, da mora likvidirati. Politični tolovaji in pobijalci se bodo pridružil najsorodnejši stranki, poštenjaki pa bodo našli pot v Kmetske zveze, kjer je doma kmetska dostojnost in olika.
Besedo imajo zdaj javni organi! Dolgo smo molčali in čakali, da se stranka pretepačev strežne, pa zaman. Nam bi ne bilo prav nič težko organizirati našo ogromno večino z enakimi sredstvi, kakor se jih poslužujejo samostojni pretepači; zdrabili bi jih! Toda kot poštena stranka se takih sredstev ne bomo posluževali. Kam pa bi tudi prišli v državi, ako bi se posplošila politika pretepaštval? Politični oblasti pravimo: To je smelo biti zadnje pretepaško nasilstvo!
Akcijski odbor za vnovčenje vojnih posojil nam pošilja;
Med vojno je prejšnja avstrijska vlada deloma z dobra, deloma s huda vojna po sojila spravila med ljudstvo. Vpregla je vse javne činitelje, uradnike, učitelje, župane in tudi cerkvene kroge, da so ljudstvo opozarjali na vojna posojila in mu priporočali, da jih po možnosti podpišejo. Tako se je v resnici pri nas podpisala precejšnja svota vsem osem vojnih posojil, ne samo od zasebnikov, temveč tudi od denarnih zavodov, ustanovnih zakladov, občin in drugih javnih korporacij. Posebno prizadeti so mladoletni, kojih premoženje so sodnije večinoma naložile v vojnih posojilih. Vsi ti podpisovalci bi bili silno udarjeni, če bi država ne prevzela vojnih posojil ali pa če bi jih samo deloma vnovčila. Kako stoji pravna stran vprašanja vojnih posojil? Po St. Germainski mirovni pogodbi ni nobena nasleds.tvenih držav Avstrijska republika se ne smatra za nasledstveno državo — primorana priznati obveznic avstrijskega vojnega posojila, ki se nahajajo na njenem ozemlju, ali ki so last njenih dr-
žavljanov. Ta določba nasprotuje sicer dosedanjemu običaju, ker so se doslej po končanih vejs-kah ozein.jd ki jiti je premaganec moral odstopiti zmagovalcu, vedno obremenila s primernim delom državnega dolga premagančeve države. Vendar pa moramo s to določbo računati ravno tako, kakor jo morajo vpoštevati državljani drugih nasledstvenih držav. Navzlic tej določbi morajo udeleženci zahtevati, da jih država ščiti. Prvič odgovarja pravičnosti, da država, ki podeduje kot delna naslednica prejšnje Avstrije bogato jugoslovansko ozemlje v svojo last, tudi prevzame del bremen, ki so bila zvezana s tem ozemljem. Da pa je bilo do prevrata obremenjeno z vojnim posojilom vse prešnji Avstriji pripadajoče ozemlje, o tem ne more biti dvoma, kajti vojna posojila so se za vse države obvezno razpisala in najela od oblasti, ki je bila pred prevratom upravičena razpolagati z ljudskim imetjem cele države. Večji del vojnega posojila se sicer ni razpisal po sklepu državnega zbora, temveč na podlagi cesarskega pooblastila, ko pa se je sestal državni zbor, je.prejšnja posojila sankcioniral in poznejšim posojilom dal zakonito podlago. Tozadevni sldepi državnega zbora so bili obvezni tudi za ozemlje, ki je sedaj del države SHS, navzlic temu, da so jugoslovanski poslanci glasovali proti predlogom. Pa ne samo pravičnost zahteva, da prizna naša država vojna posojila, v kolikor se nahajajo na njenem ozemlju ali v posesti njenih državljanov, temveč tudi njen lastni interes. Če bi se naša država branila prevzeti jih v celoti ali vsaj deloma, bi bilo uničenih rrnogo tisoč pridnih in varčnih državljanov, kar bi povzročilo znatni udarec gospodarstvu ter bi pomagalo razširjati nezadovoljnost in mržnjo napram državni ideji. Predvsem pa sc oziri na državni kredit, ki silijo vlado, da prevzame vojna posojila v svoio plačilno zavezo.
Do svetovne vojne je pri nas le malokdo nalagal premoženje v državnih papirjih zlasti med kmetskim ljudstvom so bile državne obveznice skoro nepoznane. Šele med vojno se je ljudstvo vsled velike agitacije začelo boli zanimati za državne obveznice. Državi je tako nagnjenje v prid, ker je zanjo mnogo koristneje, da si prideva denarna sredstva za svoje potrebe med lastnim liudstvom, nego v tujih državah, kamor rr-ora obresti plačevati v dragi tuji valuti Če se zaupanje našega ljudstva do državnih papirjev z uničenjem vojnega posojila docela podere, potem je tudi mslo upa, d? bi se še kdaj udeležilo v večji.meri podpisovanja posojil, ki jih bo država še mnogokrat potrebovala. Da je notranji kredit za državo velikega pomena, za to imamo že peučen vzgled. Kakor znano, \z bilo lansko ic tc razpisano posojilo v državnih bonih, uspeh tega posojila pa ni bil posebno povoljen. ker je posojilo doneslo le 2^>0 milijonov kron, mnogo manj, kakor se je pričakovalo in kakor bi bilo odgovarjalo finančni sili našega ljudstva. Da se ni dosegla večja svota, temu je bilo krivo slabo razpoloženje širokih plasti našega ljudstva, ki se mu je z govoricami o propasti vojnega posojila omajalo zaupanje.
Nič manj važen nego notranji kredit države, je njen kredit na zunaj. Če se država odteguje svoji dolžnosti, potem tudi inozemstvo, kojega dobro mnenje o nas zelo porebujemo, ne veruje v nas in odreka kredit. Vsi ti razlogi govorijo za to, da mora olržava priznati vojna posojila svoiih državljanov. Doslej v tem oziru še nismo slišali odločne beseda, treba bo torej, da se vlada pripravi do tega koraka, Kako pa naj se to povzroči? Poglejmo, kako postopajo v sosednjih državah, kjer so slične razmere!	A, O.
stvarica; razumela je in storila, za kar jo je prosila učiteljica. Ker se je ena skrivala, druga pa kazala, se je zgodilo, kar ste gotovo že uganili, da se je šofer zaljubil, Ko je povedal včeraj gospodu Lione-lu, da se bo kmalu ženil, je računal, da bo ta zvišal »honorar« svojemu šoferju, kajti če se ženi, potrebuje več. Pa ne. Gospod Lionel se je začel smejati s tistim grdim zaničljivim smehom:
»Ubogi fant,« je rekel, »nimam navade podpirati neumnosti: ena sama lepa ženska je bila v šoli, Vi si pa vzamete drugo!«
, Ves drugi dan je bil slabe volje. Ravnokar mi je zaupal sam. Kaj mu je pa bilo pravzaprav na tem? In ta zadnja poteza mi je dokazala še gotoveje, da moj samski sosed kot mladenič, zrel mož ali že star ni imel nikdar poklica.
17. Gospa Cantereine.
Občudujem nekatere roke in vem za res čudovito lepe. Najdejo se tudi, ki človeka ganejo. Te niso najbolj bele niti najbolj fine; one so trudne, one so zibale, šivale, krpale, kvačkale, popravljale klobuke in hlače in čepice fantom, dejale so vse, kar je bilo treba delati vse dolge dneve in tako so postale raskave in nagubane. To so roke, ki rih nc poljubuje nihče, ki bi pa imele pravico, da bi jih vsi blagoslavljali,
Gospa Cantereine že ni bila v Parizu, odkar ie bila. mlada, in kakor se zdi.
lepa z gospodom Cantereinom na ženito-vanjskem potovanju. Koliko dni je preteklo od tedaj, koliko težkih ur je preživela ali se jih bala! Bila je vdova, ko sem jo spoznala; stanovala je čisto blizu katedrale v Orleansu; imela je četvero otrok — peti je bil umrl čisto mlad — in pravila je: »Med četverimi otroci, ki so mi ostali, je en sam, ki bo kmalu na konju, ampak raje bi videla, da bi bil še majhen in da bi še skrbela zanj.« Gospa Cantereine je pripadala tisti legiji Francozinj, ki so strastne matere in ki skrbe vedno za otrokovo telo, dušo, za daljno prihodnjost, za bližnje izpite, za vse, kar morejo videti ali uganiti, za vedno rastoči del nepoznanega v otrokovem življenju. Presenečene so in žalostne, da ne vedo več vsega, Ni je bilo meje drugikrat na dedščini in sedaj je tu in smrdi in morda cvete, ki pa vseeno loči in zakriva toliko stvari in vedno bolj in bolj!
Živelo jih je četvero v Orleansu od pridelka malega posestva, ki je nosilo malo in neenako in od penzije, ki jo je dobivala gospa Cantereine od države kot vdova po častniku,
Najstarejši sin, Claude, tajnik pri nekem notarju v Parizu, že poldrugo leto ni štel več pasiva materinega budgela. Mati
je govorila o njem z nekim zadovoljstvom, kjer je bilo nekaj hvaležnosti, ker je zaslužil zase dovolj, ponosa, ker je imel že službo in srčne želje, da bi ga oženila, kajti bil ie že v štiriindvajsetem letu. Go-
Bržssm SMS.
Protestni shodi.
LDU. Split, 12. aprila. (DDU.) Vsled glasov, da bi se Reka utegnila žrtvovati za Skadar, so se včeraj povsod vršili protestni shodi za našo Reko. Doslej so prispele protestne brzojavke iz teh-le krajev: Kuna, Selca, Orebič, Cavtat, Janjina, Po-stire, Pučišče, Dol, Grobote, Vrgorac, Si-pan, Metkovič, Kaksrska, Sutivan, Opo-zen, Milna, Supetar, Gradac, Ložišče in Bobovišče.
Avstrijska republika.
Dr. Renner v Rimo.
LDU. Rim, 12. aprila. (Brezžično.) Pri posvetovanjih o prehranjevalnem vprašanju med italijanskimi ministri in avstrijskim državnim kancelarjem dr. Rennerjem so Italijani obetali, da bodo dobavljali Avstriji iz Trsta in Benetk, kakor tudi iz Milana moko, pod pogojem, da dobe iz Amerike žita.
LDU. Rim, 12. aprila. (Brezžično.) Av. dijenca avstrijskega državnega kancelarja dr. Renerja pri papežu je imela zelo prisrčen značaj. Papež je kazal živahno zanimanje za gospodarske in politične razmere v avstrijski republiki, Izrazil je svoje sočutje nad bedo avstrijskega prebivalstva in je izročil kanceiarju v ta namen ček za milijon lir.
LDU Rim, 11, aprila. PunKU) »Cor-riere del Parlamento« priobčuje razgovor z avstrijskim državnim kancelarjem, kjer dr. Renner izjavlja: Ko bodo določbe saint-germainske mirovne pogodbe gospodarsko življenje v Avstriji zadušile, bo Avstrija morala tvoriti del večjega gospodarskega ozemlja. Državni kancelar je nadalje dejal: Ko se sestane na podlagi jesenskih volitev izbrana narodna skupščina, bo morala sklepati in se približati zvezi narodov, ki mora priznati življenske pogoje Avstrije kot svobodne države v zvezi narodov.
* • *
LDU. Deutschhaltenburg, 12. aprila. (Brezžično.) Vsled izvršilne naredbe drž. urada za finance se bodo vrednostni papirji, ki so se posodili državi, sedaj nakupili, ne glede na to, ali so bili državi izročeni ali pa le prijavljeni. Nakup prevzame devizna centrala. Protivrednost za nakup-ljene vrednostne papirje se izplača v avstrijskih kronah, in sicer po tečaju onega dne, ko bo devizna centrala imel* na raz-. polago potrebne vsote za izplačilo.
LDU. Deutschhaltenburg, 12. aprila. (Brezžično.) Vsled posredovanja zveze sodnikov se je glede zahtev stavkujočih sodnijskih uradnikov dosegel sporazum, tako da se bodo stavkujoči nemara že danes povrnili na delo,
LDU Dimaj, 12, aprila. (ČTU) Komisija za preiskavo kršitev dolžnosti za vojne se bavi z obtožbo proti gensia	>
dorfti in Ljubličiču, ki sta na ruski in srbski fronti dala ustreliti vojne ujetnike, ki so se branili delati v strelskih jarkih, ker bi postopali zoper svoje sodeželane,
LDU Dunaj, 12. aprila. (ČTU) Kakor poroča »Sonn- und Montags-Zeitung«, bi se prvotno moralo spojiti Rennerjevo potovanje v Rim z onim v Belgrad. Takrat je bil italijanski poslanik na Dunaju di Torretta izjavil, da bi se oficielen poset načelnika avstrijske vlad,e v Belgradu, dokler med Italijo in Jugoslavijo ni rešeno reško vprašanje, v Rimu smatral kot akt, ki baš ni preveč prijazen napram Italiji, Vsled tega koi aka je izostalo potovanje v Belgrad.
spa Cautereine je bila mnenja, da se morajo moški ženiti mladi. »Ali mi verjamete,« je rekla, »da mi sedaj on pošilja darila! Ne prosi me ničesar več.«
Dvajseti mesec je pa prosil za nekaj. Pisal je: »Devetnajstega junija delam doktorat. Naredi se. vedno, naredim ga tudi jaz. Mama, Vi morate biti zraven, ne, da me poslušale govoriti o privilegijih prodajalca, ampak da se veselite z menoj, ko dobim doktorski naslov in pravico nositi rdeč trak na treh kosih ponarejenega her-melina. Zvečer pojdeva v gledališče!«
Gospa Cautreine se je branila, da bi ne izgubila dobrega glasu kot pametna žena, toda takoj v prvem hipu je bila v dnu _ srca za to. Šla bi. Načrt se je uresničil. Pa-' riz, ki je zanj taka malenkost ni nič posebnega, je videl neko majhno damo več, vso v črnem, ki je hodila z drobnimi koraki, preplašena in pomlajena od ropota, množice, večnega prerivanja po ulicah in se pogovarjala neprestano — razun, če jc drdral mimo avtomobil — z velikim mladim možem, ki je naredil en sam korak medtem, ko je stopila ona dvakrat. Prisegla je bila, da bbiče največje spomenike in zlasti muzeje, v spomin na dvoje izpre-hodov, ki jih je bila naredila pred štiriin-! dvajsetimi leti ob strani poročnika Can-! teriena: obiskala je res Bon Marche — obljubila je otrokom, v Orleansu — in No-! tre Dame des Victoires. In zvečer i*> šla v I gledališče,
Nemčija.
LDU Pariz, 11. aprila, (DunKU-Agen-ce Havas,) Nemški opravnik v Parizu dr, Mayer je izročil včeraj francoskemu ministrskemu predsedniku noto z vprašanjem, ali je res, da namerava francoska vlada zasedbo levega renskega brega še razširiti. Millerand je odgovoril, da francoski vladi o tem še ni ničesar znanega.
LDU London, 12. aprila. (Brezžično.) Kakor javljajo iz Washingtona, je državni urad izjavil, da bo nemški vladi dovoljeno poslati v. ruhrsko ozemlje toliko čet, kolikor jih je potrebnih, da zagotovijo red in suvereniteto Nemčije.
LDU Berlin, 12. aprila. (DunKU) »Lo-kalanzeiger« javlja iz Kamenice: Čete državne brambe so zasedle kraje Riesa, Floe-ha, Mittweida in Frankenberg.
Rusija.
LDU Pariz, 12. aprila. (Brezžično.) Po
poročilu kodanjskega borznega lista je ruska gospod, delegacija izjavila, da ne more biti govora o tem, da bi se nevtralcem vrnilo vse, kar jim je zaplenila ruska sovjetska vlada. £e same skandinavske reklamacije bi iznašale na milijone kron (švedskih namreč). Nevtralne države bodo v tem pogledu najbrže sklenile skupen nastop. V kratkem se snide konferenca delegatov zavezniških in nevtralnih držav in bo sklepala o tem, s kakimi pogoji se dajo obnoviti trgovske zveze z Rusijo. Prvi teh pogojev bo gotovo ta, da se mora ruska sovjetska vlada zavezati, da izvrši vse obveznosti, ki jih je bila prevzela Rusija napram tujim državam, . i --- ''-.'■■■
LDU London, 12. aprila. (Brezžično.)
Pri dopolnilnih volitvah v Dartfordu je bil kandidat delavske stranke Milles izvoljen s 13.610 glasovi, j
J&merSka.
En milijon železničarjev stavka.
LDU Berlin, 12. aprila. (DunKU) »Ber-liner Tageblatt« javlja iz Haaga: Število v Ameriki stavkujočih železničarjev znaša že milijon.	. • .*'.'
LDU Naw York, 12. aprila. (Brezžično.) Stavka ogibališkega osebja na železnicah se je razširila na Ney York. Ker so vsled tega prizadete najvažnejše železniške proge, je zelo dvomljivo,, ali so bodo mogla, živila redno dovažati. Zakasnil še bo nemara tudi odhod parnikov. Državni urad za pravosodje v Washingtonu je odredil preiskavo.
PoiitSžne novice.
+ Dr. Korošec — srečen dedič! Demokrati so ob nastopu sedanje vlade proglasili skorajšen sodnji dan za celokupno državno upravo in niso pustili na sedanjih ministrih ene same dlake dobre. Ker pa sodnjega dne le ni in se na vseh straneh čuti krepka roka sedanje vlade, so demokrati od jeze zeleni in dcvljejo v nič njeno delo kakor vedo in znajo. Posebno jih ježi, da se je »pop« dr. Korošec tako dobro obnesel kot minister železnic, ko so se preje norčevali, da bo delal na železnicah z blagoslovljeno vodo. Ker njegovih uspehov ne morejo utajiti, pa pravijo, da je vsa izboljšanja, ki se sedaj kažejo na železnicah, napovedal, zasnoval in započel že prejšnji njihov minister dr. Draškovič.
Katero gledališče je bil izbral Claude in katero igro? Ne vem tega — nič zato. Vem samo, da dvorana ni bila Comedie fran9aise in da igra ni imela opraviti ničesar z repertoarjem. V neki stranski loži, kjer sta bila sama, sta nadaljevala Claude in nejgova mati popoldanski pogovor. Gospa Cautereine je bila zateknila na svojo najboljšo črno suknjo šopek vijoličastih cvetlic in izvlekla iz skrinje broško z majhnim biserom in mnogo zlata naokrog. Sedla je bila na desno svojega sina, na svetlo in sledila igri, se precej pegosto celo smejala, diskretno, kakršna je ibla. vsa njena osebnost in vse njeno življenje, toda začetek in konec ničnega veselja je bil — uganili ste že — da je bil poleg nje ta mladi plavolasi mož, ki jc bil še malo lep, kakor se spodobi, da je človek po kaki dolgi argumentaciji, ali pravzaprav bila je slika malega dečka, ki ga je bila nekoč ozdravila — kako mu je stregla in čula pri njem — najmanj dveh smrtnih bolezni, ki ga je bila začela učiti latinsko in grško in ga varovala z neko trdovratno in vsevidno ljubeznijo pred vplivom slabe druščine in slabega čtiva. Bila jc kakor vse matere in kakor mnogo onih, ki se starajo: mladinar je pri njih vedno mlada. Vprašala je Clau-da: »Povej mi, malček, ne boš li preveč utrujen nocoj? Pozno je, polnoč. Jutri zjutraj napišem tvojemu notarju par besedi.« Pisala bi bila, če bi bil Claude hotel, kakor ie bila storila tolikokrat poprej, ko je
Ste*. 83.
SLOVENEC, Sae VS. aprili im
Stran 3.
»Pop Korošec — piše »Riječ« — je prišel na gotovo. Toda mi smo srečni, to objektivno priznamo, ako KoroŠcc nc kvari onega, kar se je bilo začelo, ako se ne peča s »prekopavanjem« spisov svojega prednika.« Dr. Korošcu torej za ves sedanji in bodoči napredek na železnicah ni bilo treba in ni treba migniti niti z mezincem, on le z rokami navzkriž uživa srečno dedšči-no svojega prednika Draškoviča. Temu nasproti pa seveda vsa javnost dobro ve, da je dr. Korošec jako na globoko prekopal spise svojega prednika in izkopal iz njih lepo število pozabljenih lokomotiv ter še marsikaj drugega. Sploh jc dr. Korošec z Vso Draškovičevo zapuščino tako temeljito obračunal, da v par mesecih ne bo več — na srečo Jugoslavije — sluha o nejj.
-f Velik shod Kmetske zveze v Trebnjem. V nedeljo dne 11. t. m. se je vršil v Trebnjem na Dolenjskem zelo dobro obiskan shod Kmetske zveze. Govorila sta gg. Stanovnik iz Horjula in Iv. Gostinčar iz Ljubljane. Nad tisočglava množica je obljubila trdno in neomajno zvestobo S. L. S:
-f Organizacija Ljudske stranke v OalmacljL Zadnje dni so se osnovali Kmetski sveti Ljudske stranke v Dobranju, Vidonju in Vidu pri Metkoviču.
i+ Zadnji poizkus celovških mogotcev. Dunajski korespondenčni urad javlja; V nedeljo dopoldne se je na poziv celovškega župana vršilo tu ljudsko zborovanje proti jugoslovenskim izgredom v glasovalnem pasu A nad Celovcem, kakor tudi v glasovalnem pasu B. Skupščine se je udeležilo zlasti mnogo prebivalstva z dežele. Zboroval-ci so »oglasno sprejeli sklep, ki zavrača vse poizkuse Jugoslov eno v, vplivati s surovo silo in neizpolnjivimi obljubami na koroško ljudstvo, ki zahteva takojšnjo izvedbo glasovanja in ki izraža nado, da bo rezultat ljudskega glasovanja ustvaril zopet enotno Koroško od Visokih Tur do grebena Karavank. — (To so poslednji obupni poizkusi potapljajočih se celovških mogotcev, ki vedo, da jih je ljudstvo sito, in da jim bo z glasovanjem odbila ura za vedno. Vajeni smo celovških neresnic in zavijanj ter mirno pričakujemo ljudske odločitve.)
-j- Socialisti in komunisti se zopet tdrnžilL V nedeljo, dne 11. t, mes., se je vršil izredni strankarski zbor jugoslovanske socialnodemokratske stranke. Na dnevnem redu je bilo vprašanje razkola v socialističnem pokretu Slovenije ter uje-dinjenje z radničko socialističko partijo Jugoslavije. Delavsko socialistično stranko za Slovenijo je na tem zboru zastopal uradnik Golouh, ki je v daljšem govoru
Eovdarjal potrebo ujedinjenja vsega socia-stičnega proletarijata v Jugoslaviji, Sprejeta je bila soglasno resolucija, v kateri se brezpogojno odklanja ministerializem, sprejme načelo nepretrganega razrednega boja ter ugotavlja, da med delavsko socialistično in socialnodemokratsko stranko ni več bistvenih razlik. Izvoljen je bil odbor, ki ima nalogo izvesti takoj ujedinjenje z radničko socialističko stranko ter sc je zvezi s tem sklenilo, izstopiti iz druge Internacionale.
-f- Polom »Samostojnih«. V Rimskih Toplicah je Samostojna kmetijska stranka priredila na velikonočni ponedeljek shod. Prišli so kar trije govorniki. Za predsednika je bil izvoljen pristaš Kmetske zveze Lapornik iz Lož. Na koncu shoda je bila soglasno sprejeta naslednja resolucija: »Na shodu Samostojne zbrani zborovalci obsojajo Samostojno kmetijsko stranko kot kmetu in delavcu škodljivo in so zoper vsako stranko katera širi med ljudstvom medsebojni stanovski boj.«
+ Shod Radičeve stranke. V nedeljo 11. t, m. je sklicala Radičcva seljačka stran" ka shod v Zagreb kot protest proti temu, da je Radič v zaporu. Vlada je shod v Zagrebu prepovedala, zato so odšli zborovalci v Podsusjed, kjer so imeli shod, ki se ga je udeležilo krog 3000 oseb. Po shodu so se v sprevodu vrnili v Zagreb, kjer jim je na Jelačičevem trgu govoril Radičev osebni zaupnik Predovac, bivši pomorski kapitan. Po kratkem govoru so se zborovalci razšli,
+ Dijaške demonstracije v Belemgra-
du. Uprava belgrajske občine javlja, da je bilo radi zadnjih irgredov aretiranih in kaznovanih trinajst oseb, med katerimi ni niti enega dijaka. Demokratski listi so iz kričanja par stotin nezadovoljnih vročekrvne-žev in nekaj agentov-provokaterjev napravili »krvavo revolucijo«. No, ti revolucionarji so se umirili, ko so videli, da velik del treznega dijaštva noče, da bi se dijaška socialna vprašanja izrabljala v politične svrhe bratov demokratov in komunistov.
V težkih razmerah živimo in še težji se nam bližajo. To nam jasno priča zadnja enketa proti draginji, ki je dosegla ravno nasprotno, kar je hotela. Mesto, da bi se res znižale cene, j« iste le povišala, tako da bomo plačevali mleko po 7 K. Zvišala je nadalje cene surovim kožam od 18 na 34 K, vsled česar bodo poskočile cene usnju itd.
Vsi stanovi razumevajo položaj časa in se s strahom obračajo v bodočnost in skušajo odpomoči svojemu položaju; le zasebni uradnik brezskrbno živi, kakor, da se mu najboljše godi in da se mu v bodočnosti svita še lepše življenje.
Delavec se zaveda svojega stanu in čuti potrebo po zboljšanju svojega položaja. Ve pa tudi, da je sam preslab, prešibek, da bi odpomogel svojim težnjam, in je uverjen, da le smotrono-vzajemno delo ga more dvigniti, da le v organizaciji je rešitev.
In zasebni uradnik? On se ne zaveda svojega stanvt, on ne čuti, da je uradnik sodelavec svojega šefa, in ne njegov hlapec, suženj, ki naj se zadovolji lo z drob-tinami, ki padajo od bogato naložene mize njegovega šefa. Obenem pa poželjivo gleda na mesto, ki mu pristoja, a nima moči, da bi se dvignil in ga zasedel in tudi se ne poprime pomoči, ki se mu v dosego cilja nudi.
To je žalosten pojav med zasebnim uradništvom in slabo spričevalo o inteligenci, na katero sc marsikdo le prerad sklicuje.
Pomoč, ki se mu nudi, je ravno organizacija. In ker organizacije ne pojmuje, ne umeva, mu tudi ne more koristiti in ga tudi ne more voditi do uspehov kakor jih pričakuje. Zakaj? Ker je organiziran le slučajno, ker organizacija obstoja in se zaveda, da nudi organizacija pravice, da pa nalaga tudi dolžnosti, mu ne gre v glavo .Misli, da je s plačilom članarine zadostil vsem dolžnostim, kakor pri avtomatu, ko se vrže novec, pa se pokaže čudo, a samo tisto in vedno le isto, dokler sc vsebina nc porabi, avtomat sam pa izrabi in slednjič pokvari. A organizacija ni avtomat; ona je živo drevo, ki potrebuje skrbne vsestranske gojitve.
Da pa spoznamo, kako je treba gojiti organizacijo, je treba predvsem stanovske zavesti, ki tvori podlago pojmovanju in umevanju organizacije/Ne smemo iskati v društvu samo svojih osebnih koristi in
pravic, ki jih od društva zahtevamo. Ena od prvih in glavnih dolžnosti je prihajanje na sestanke, zborovanja itd., s katerimi so nam nudi prilika, da so porazgovorimo o svojem položaju, o svojih težnjah, storimo sklepe in damo odboru smernice za njih izpeljavo. Nadalje naj ne mislimo, da je samo odbor društvo, da le odbor je dolžan delati. Ne! Vsak posamezni član je dolžan delati po svojih močeh, zmožnostih in razpolaganju prostega časa. VSi za enega in eden za vsel
Vzdramite se, dokler je še čas! Gojite med sabo stanovsko zavest, strnite se v močno falango in nastopite pot resnega dela!
D finim© novice.
—	Otvoritev jnridične fakultete v Ljubljani. Juridična fakulteta ljubljanske univerze se otvori v četrtek 15. aprila ob 11. uri dopoldne s predavanjem dekana te fakultete prof. dr. Leonida Pitamica o »pravu in revoluciji«. To predavanje, ki sc vrši v bivši deželnozborski zbornici, je javno. Redna predavanja na juridični fakulteti se pričnejo za vse semestre v ponedeljek, 19. aprila.
—	Umrl je 10. t. m, v Kamniku zlato-mašnik in vpokoieni župnik g. Mihael Koželj. Pokojni je bil rojen 6. maja 1841 v Mengšu, v mašnika je bil posvečen leta 1866. Pokopali so ga v pondeljek. Blag mu spomin!
—	Imenovan je za kancelista ori okrajnem glavarstvu za ljubljansko okolico g. Anton pl. Reva.
—	»Apostola! sv. Cirila in Metoda« na Hrvatskem. V odbor za novo triletno dobo je zagrebški nadškof dr. Bauer imenoval: dr. J. Langa, posv. škofa; o. Ivana Kujund-žiča, provinciala dr. J..; o. Mihaela Tro-ho, provinciala oo. frančiškanov; dr. J. Pazmana, vpok. vseučil. profesorja; msgr. Ritiga, žup. pri sv. Marku; dr. K. Dočkala, nadškof, tajnika in K. Pečnjaka, duhovnika v nadškof, semenišču.
—	Veljavnost potnih listov, povišanje njih pristojbin. Glede veljavnosti potnih listov je ministrstvo za notranje zadeve odredilo, da velja potni list normalno za vso dobo, za katero je bil izstavljen ter se more rabiti tudi za večkratna potovanja. — V tem je le delna olajšava za potujoče občinstvo, kajti doslej so bili potni listi veljavni le za enkratno potovanje. — Ministrstvo je dalje odredilo, da mora biti potni list pri vsakokratnem potovanju vi-diran od oblasti, ki ga je sestavila oziroma od politične oblasti stalnega bivališča. — Za izdajo potnega lista in za vsalrokrr t.ii vizum se do nadaljnjega pobira pristojbina 10 dinarjev {40 kron).
—	Vsem, ki imajo kaj podpore od sorodstva iz Amerike. Ljubljančan, ki je prejel zasebno pismo od gospoda \Valterja Predovicha (Vladimirja Predoviča), trgovca, Pueblo, država Kolorado, nam stavlja iz tega pisma na razpolago sledeče vrstice, ki naj bi jih ponatisnili vsi listi po naši državi: »Kakor hitro sem se (iz Jugoslavije) vrnil na to stran in spoznal, odkodi je prišlo vse, kar se tiče obleke, čevljev itd, — mislim namreč visoke cene — sem nemudoma opozoril naše ljudi, naj pošiljajo svojim dragim v domovino dolarje, ne pa zabojev z blagom, za katero morajo plačati trojno in četvorno ceno. Prilagam Vam prepis pisma, ki sem ga poslal vsem SHS časnikom v Ameriki. Večina njih je stvar prevedla (pismo je namreč angleško) in je natisnila. Želel bi, da bi tudi Vi to kopijo prevedli in gledali, da doseže po-
rekla: »Gospod profesor, učenec Cante-reine danes ne more priti v šolo ..
Drugi akt jc šel k koncu, Claude in njegova mati sta bila naslonjena in sklonjena čez ložin rob, eden čisto zraven dru-gea. Igralka, ki je igrala glavno vlogo —• jako lepa ženska, ki se je zdela gosp6 Cautereine skoro prelepa — je rekla, da se bo slekla. Šla je res v ozadje odra, na* levo, kjer je stala postelja s kolonami, razpela bluzo in jo začela slačiti, najprej levo, nato desno roko. Potem je začela razpenjati steznik. V tem hipu je gospa Cautereine nalahko kriknila in Claude, novi doktor, njen Claude, štiriindvajsetih let, je začutil njeno tresočo se roko, ki je legla na oiegcve oči in jih zatisnila. To je trajalo le e >o sekundo — bil je to le korak materinsKe ljubezni. Claude ni poizkušal odstraniti ljubljeno roko. Počakal je, da se je dvignila sama in videč, da se jc odstranila, medtem ko se je mati, smejoč se, opravičevala: »Oprosti, malček, to je bilo silnejše od mene!«, je prijel to prijateljsko roko, jo pritisnil na ustnice in ne brigajoč se za to, da so ga ljudje pogledovali in se mu nasmehali, jc poljubil in rekel: »Kako lepo je imeti Vas za mamo!«
Mislila sem na to zgodbo, ko sem pred nekoliko meseci obiskala neko slikarsko razstavo, kjer so bila izključno samo ženska dela. Pravili so mi bili, da je tudi gospa Cautereine nekaj razstavila. Zakaj ne bi tudi ona naredila pe.r akvarelov? Zakaj ne bi ona kot vdova in mani
kot premožna ne skušala pomnožiti svojo klaverno rento s tem, da bi prodala kako umetnino?
Profesorji so jo morali v mladih letih učiti držati čopič ali obdelavati usnje. Imela sem že odprta usta, da bi vprašala enega izmed paznikov: »Kje je slika gospe Cautereine?« in dostavila: »Prepričana sem, da ima talent za dekoracijo. Vidite, gospod, ker i.:iajo ženske bistven poklic za materinstvo, teži vse njihovo mišljenje naravnost za lišpom, ki je predgovor ali za hišo, ki je njihov zadnji san; njihov duh se naslaja na tem, njihova finesa se razvija pri tem; one ne mislijo mnogo na zgodovino; in kako prav imajo!«
Pregledala sem galerijo v prvem nadstropju in bila sem vsa vesela, da sem našla toliko argumentov naenkrat, ki so dokazovali mojo teorijo: seveda mnogo portretov, kaka pokrajina, toda koliko cvetja in kakšen čut za cvet! Vidite, tu so pravi vrtovi mesta Pariza! In šla sem dol, iščoč vedno delo, ki ga je minuciiozno skrbno napravila in podpisala materinska roka gospe Cautereine. Našla sem kmalu v pritličju najlepša dela tc razstave.
Neka razstaviteljica je bila naslikala na četvero strani španske stene sicer precej slabo pokrajino, za okvir so geranijc, ki žive in diha;o; druga jc bila sestavila dija-mante, drage kamne s prozorno sklcnino in ustvarila krasne, pa enostavne dragulje, ki vlečejo in zadržujejo celo oči moških, kakor ta vinska trta. o kateri mi je pravil
moj vrtnar: »Gospodična, na njej je tako lepo grozdje, da se cede vsem sline po njem,« Tudi sem si ga zaželela in gredoč naprej, sem zapazila takoj zraven par mu-selinov, poslikanih z oljnatimi barvami, prozornih kot sklenina in nekaj steklenih omar, napolnjenih s stvaricami iz patini-ranega usnja.
Seveda, gospa Cantereine si je izbrala to intimno in vedno napol žalno umetnost. Vezave za knjige, torbice, škatlje, listnice, pasovi, pisalne podloge — koliko potrpežljivosti, truda in nežnosti pri vsaki ideji, ki se da končno ukrotiti in vtisniti v kožo kake živali! Ta naslonjač je kupila država. Te tri vezave so prodane ... Glej, ta ni še; takoj bo. Uganila sem, katera roka jo jc zarisala. Na medli kožni podlagi je nase-iala dva šopka živordečih jagod, kojih steb-li_ potekata paralelno, se zvijata in razpenjata svoja dva grozda pod zlatim naslovom. Ženska, ki je ustvarila to čudo, jc imela globoko dušo. Kajti, da človek razume kak cvet ali sad, ni treba, da bi imel tako rahel čut. Toda, da oživi peščico jagod, izbere ta model, za to je treba bitja, ki je okušalo skrb in trpljenje. V pozni jeseni, skoro pozimi, kljubujoč mrazu in burji ostajajo jagode in druge cvctlice rdeče in zrele. To jc vse, kar jc ostalo od vse krasote poletja; malo življenja in barve je, ki sc še drži, majhna nočna svetilka na koncu vej, ki se trese z vejami, pa ne ugasne in ki bo zdajpazdai zancti'a nov požar.
(Dalje.]
zornosti pri čim širšem delu vašega SHS časnikarstva. Prosim, dodajte še to-le: Od časa, ko je »Jugoslav Relief« pričela agi-tirati in zbirati zaboje, je krona od 16 K za en dolar padla na 75 ali 100 za 1 dolar. (Opomba: Danes žalibog že tudi to ni več res!) a tudi cena za karsibodi v Ameriki je »Zbezlala, kakor krave«, Čevlji, ki sem jih prodajal v svoji trgovini pred dvema letoma po 4 do 5 dolarjev, se danes prodajajo po 10, 12 in 15 dolarjev par. Kakšne vrste čevljev torej bi se tukaj moglo prodajati po 1000 do 1200 K? V Ljubljani sem kupil (t. j. jeseni 1919) površnik za 18 dolarjev 50 centov amerikanskega denarja, (Opomba: V našem je to bilo 1100 kron), v Ameriki bi pa enakega ne dobil izpod 65 dolarjev. Dve tretjini vse volnene obleke prihajata v Ameriko iz Anglije in Škotske, Zakaj torej naj bi naši izseljenci tukaj plačevali šestim vmesnim mešetar-jem njihov profit pri tej obleki, ko morejo pošiljati svojim v Jugoslavijo dolarje in ima dolar, izmenjan (seveda v Jugoslaviji) toliko kupne moči, kakor 3 do 4 dolarji na naši strani? Zaboj, napolnjen s čevlji, oblačilom itd., utegne v Ameriki veljati 250 do 400 dolarjev — zdaj si pa predstavite, koliko kron more človek dobiti v Ljubljani za to vsoto in koliko blaga! Opozorite ljudstvo v Jugoslaviji potom svojega časnikarstva, naj piše svojim sorodnikom in prijateljem v Ameriki, naj pošiljajo namesto zaboja po toliko dolarjev, kolikor bi jih zaboj veljal. Pustite jim, da prihranijo tovornino ali ekspresno pristojbino, ki bi jo morali plačati za vsaki funt. Čutim za svojo rodno zemljo in pri srcu mi je in želim, da bi se ji godilo dobro! — V pismu, ki ga jc poslal g. Predovich amerikanskim slovenskim listom, so bistveno enaka opozorila. Navajamo iz njega le še sledeče: »V Zagrebu sen za vsoto, ki odgovarja 90 centom (torej niti en dolar) amerikanskim, kupil par rokavic iz kozličevega usnja; enake bi v Ameriki veljale 3 do 4 dolarje. Par čevljev velja v Ameriki danes 8 do 15 dolarjev; za to vsoto, izmenjano v krone, se »na oni strani« dobi dva do štiri pare dobro napravljenih čevljev.«
—	šoštanJ. Dne 18. aprila 1920 ob pol 11. uri dopoldne se bo vršilo na glavnem trgu v Šoštanju veliko ustanovno zborovanje podružnice ,T. M. za šaleški okraj.
—	Zasačen tihotapec. Pod tem naslovom piše »Slov. Narod«, oziroma »Nova Doba« v Celju, da je bil zasačen inšpektor južne železnice inženir A u f r i c h t, ker je izvažal meso, mast in moko v Nemško Avstrijo, za kar mu je preskrbela Jugoslovanska tiskarna izvoznico. »Jugoslovanska knjigarna«, ne »tiskarna«, je, opozorjena po neki uradni osebi, res naprosila inšpoktorja Aufrichta, da spremlja vagon knjig in učil z Dunaja v Ljubljano in ga je zato denarno nagradila, nikdar pa mu ni oskrbela ali dala kako izvoznice. Pred 6. tedni, to je isti dan, ko je došel Auf-richt z označenim vagonom v Ljubljano, mu je očital tihotapstvo tudi »Večerni list«. Knjigami ni nič znanega, da bi bil Aufricht, s katerim sc je šele takrat seznanila, zapleten v kako tihotapstvo in ga je opozorila na notico v »Večernem listu«, na kar se je sam javil pri policijskem ravnateljstvu, ki pa ni imelo proti njemu nobenih obdolžitev, tudi »Večerni list« je preklical notico. Kljub temu je pa Aufrichta, ko se je vračal na Dunaj, policija v Mariboru prijela in zaprla, pa ga zopet iz-upustila in oddala pismeno izjavo, da je neka druga oseba (Zupanec?) pod Auf-richtovim imenom izvažala meso in moko v Nemško .Avstrijo. To je vse, kar ve Jugoslovanska knjigarna o Aufriclitovem tihotapstvu. Kakor čujemo, Aufricht od takrat ne hodi več v Jugoslavijo in je pozneje došlo biago spremljal samo do Lip-nice, torej ni mogel biti na Jugoslovanskem ozemlju kot tihotapec zasačen. — Jugoslovanska knjigarna.
—	Ciganska nadloga v kamniškem okraju. Zadnji čas se je v kamniški okraj priteplo obilo ciganov, ki so skrajno nasilni in življenju nevarni. Kakor ti jc nekdaj rokovnjač prišel oblastno v hišo in zasadil gorjačo sredi izbe in pri tem razodel svoje tirjatve, ravno tako predrzno in samozavestno ciganski rod sedaj v Jugoslaviji razodeva svoje potrebščine. Dočim navaden berač ponižno poprosi za navadne darove, kakor kruh, pšeno, ješprenj ali kaj sličnega, vzame cigan revolver ali puško v roke in zahteva špeha, mesa, masla, smetane itd., ali pa grozi celo s požigom. V Zalogu pri Komendi so cigani nekoga moškega krvavo pretepli. Sploh so menda Zalog, Dobrava, Lahovčc, Našovče mijbolj živahen delokrog teh razbojnikov, pa jih tudi drugje no manjka, ker so jih ljudie boje naznaniti, orožniki pa mnnrla nimajo ukaza preganjati cigane, ker v tem ozfru ničesar ne store. Prosimo našo vlado, naj kaj ukrene zoper to cigansko nadlogo.
—	Strašen zločin. V Orešje pri Ptuju je prišel r.a veliko soboto k zakonskima Kolarič nek njun sorodnik. Prosil ju je, da bi smel ostali pri njih čez praznike, kar sta mu oba dovolila. V ponedeljek zjutraj, ko je šel Kolarič v hlev živino krmit, je pa stopil »sorodnik« za njim in ga s se-
kiro dvakrat udaril po glavi, da se je nesrečnik nezavesten zgrudil na tla. Nato je zločinec zaprl hlevna vrata in šel v sobo, kjer je našel njegovo soprogo in jo istotako udaril dvakrat z ostrino sekire po glavi, da je na mestu obležala. Pobral je ves denar, ki sta ga imela Kolaričeva in nekaj obleke ter izginil. Do sedaj ga še niso mogli zasačiti. Oba težko ranjena so prepeljali v ptujsko bolnišnico, kjer je žena že umrla, on pa se bori s smrtjo.
—	L šahovski turnir svetovnih mojstrov v Jugoslaviji na Bledu 1920. Poroča s® nam: Na čelo gibanja stopil je naš pariški delegat stalni blejski letoviščar dr. Gustav Gregorin. Ljubljanski šahovski klub določil je odposlati informatorje o storjenih sklepih in fondiranjih v Zagreb, Belgrad, Prago in po tamkajšnjih mednarodnih šahovskih zvezah v Poljsko, Skandinavijo, Britanijo. Belgijo, Švico, Nemčijo, Dunaj ter dalje krog zemeljske oble. Kooptiral je odbor še gg. ing. Vodopiveca, Rafaela Thalerja, veleposestnika in ing. Vagaja v Ljubljani Nobena tekma ne donosi državi toliko dobička, kakor šahovski turnir, ker traja izmed vseh tekem naj-'dalje 4 do 6 tednov ter zahteva najmanj priprav. Za to ni treba subvencij, le kreditov je treba. Šahovski turnir ne trpi tudi pod lokavostjo vremena. Prav radi tega bodo vsi ugledni Blejci se radi utesnili za ono dobo v prid udeležencem tekme in poročevalcem.
—	Dražba lova. Lov krajevne občine Tratske se bo oddal v četrtek, 29. aprila 1920 ob 11. uri na uradnpm dnevu v škofji Loki v občinski pisarni na javni dražbi v zakup od dne 1. maja 1920 do dne 30. aprila 1925. Zakupni in dražbeni pogoji morejo vpogledati pri okrajnem glavarstvu v Kranju med navadnimi uradnimi urami.
—	Pliberk. V noči 27. do 28. marca je (9 pliberški farni cerkvi neznan ropar vlomil v tabernakelj in ukradel krasno mon-štranco in dragocen ciborij. Zvečer se je ropar skril v stolp in ker >e mežnar vrata v zvonik zaprl, se je spustil po vrvi črez prižnico v cerkev in tam izvršil svoj bogokletni čin. — Marijini družbenici, ki je ležala na mestnem pokopališču na mrtvaškem odru, je bila raz prsi ukradena srebrna medalja. — V soboto 27. marca je bil v Eberweinovem gumnu ukraden velik jermen za gepelj. — V Zg. Libučah pri Pli-berku je bil posestnik Bolina oropan skoraj vsega mesa, zabele itd. Tudi nekaj obleke so mu neznani roparji odnesli, — Oblasti naj poskrbijo malo boljše za varnost!
—	Dijaški transport na Češkoslovaško odide v sredo, 14. t. m. ob 4. uri zjutraj z glavnega kolodvora v Ljubljani in se priklopi osebnemu vlaku na Dunaj. Ukrcava-nje je možno že večer pred odhodom. — Slovenska dijaška zadruga v Pragi.
—	Novo poštno in brzojavno palačo v Belem gradu začno graditi še letos. Palača bo imela 6 nadstropij in 150 oddelkov. Stala bo 16 milijonov dinarjev ali 64 milijonov kron.
—	15.000 vagonov pokvarjene koruze je v Vojvodini, ki jo bodo predelali v špirit. Kot hrana in krma bi bila v narodnem gospodarstvu pač neprimerno več zalegla.
—	Obrtno-trgovske šole se ustanove v Baru, Podgorici in Danilov gradu v Črni-gori) ena teh šol se kasneje izpremeni v kmetijsko šolo,
—	Sarajevska plinarna, dosedaj last neke dunajske družbe, je te dni prešla v Ust mestne občine, ki jo bo v lastni upravi vodila dalje.
—	»Zrela« deca. Te dni sta imela v Splitu spopad na nož dva poba — eden 12 leten, drugi 14 leten — zaVadi — dekleta. Enega so odvedli k zdravniku, drugega na policijo. Šibe manjka!
—	Strokovna izobrazba voditeljev po-svetovanic za izbiro poklica. Na Dunaju so otvorili prvi tečaj za strokovno izobrazbo oseb, ki delujejo v posvetovalnicah za izbiro poklica oziroma se nameravajo temu delu posvetiti. Pogoj za sprejem je srednješolska ali tej primerna izobrazba in dovršeno 24. leto. Tečaj bo trajal 3 mesece in se bo deloma vršil skupaj s tečajem za uradništvo delovnih posredovalnic.
—	Društvu zasebnih uradnikov, strokovni skupini denarnih uradnikov. Dovoljujemo si javno vprašanje, če oni odsek, ki je bil izvoljen zato, da bi se nakupilo iz fondov, katere so nam bili dali denarni zavodi na razpolago, živila, obleko in druge potrebščine, če ta odsek spi na lavo-rikah, katere si je pridobil, ker še do danes ni ničesar naredil. Pred enim mesecem že smo imeli te fonde na razpolago, in pred enim mesecem bi se bilo vse za 100 odstotkov lahko ceneje nakupilo, kot danes pri teh horendnih cenah. Vsiljuje se nam misel, da li niso mogoče gg. člani zgoraj navedenega odseka sami ne vemo od kod, tako dobro situirani, da jim je vseeno, če kupijo meter blaga po 400—500 ali pa po 800—1000 K. Na sestankih je lah-i,0 govoričiti in metati okoli sebe z dema-goškimi frazami, delati seveda je druga stvar. Poživljamo društvo, da skliče sestanek in se izvoli nov odsek, ki bo delal za dobro vseh, ne samo govoril in irazarik — Zasebni uradniki dobivnio
tudi znižane vtopnice za uradniške predstave v gledališču. Ampak žal, stvar je ta, da se dobijo karte pri našem si. društvu samo takole po protekciji. Šel sem jih iskat — pa dolgem čakanju pride nek oblasten gospod s slugo in vzame iz kupa vstopnic najprej kakih 25 s pripombo: »Te so za centralo« — drug kupček: »Te so za tega, te za onega gospoda, te za to, te za ono gospodično.« — Čakalo nas je v sobi gotovo petdeset ljudi in za vse te je ostalo kakih 10 vstopnic, vse drugo je šlo pod roko. Vprašamo: kdo je ta famozna centrala, ki dobi kar 25 vstopnic — vprašamo, ali mora biti tudi pri našem društvu sama korupcija in protekcija — naj se privošči tudi takim, ki nimajo visokih zvez z odločujočimi gospodi pri odboru, včasih mal oddih v gledališču — zaslužijo ga krvavo.
—	Specialisti med advokati. Neki bu-dimpeštanski odvetnik se je obrnil na odvetniško zbornico s prošnjo, da bi se smeli odvetniki na svojih napisnih tablah in tiskovinah označiti ko specialisti v posameznih pravnih strokah, n. pr. v kazenskih stvareh, ločitvah zakona, davčnih stvareh itd. Taki odvetniški specialisti naj bi iz svoje stroke polagali še posebne iz-pte. Odvetniška zbornica jc ta predlog odbila.
—	Novo gibanje uredništva. Zagrebški listi poročajo, da se je med uradništvom začela akcija za rova povišanje plač. _
—	Zlobno poškodovanje b^.Tojavnih in telefonskih naprav. Poštno ravnateljstvo javlja: Brzojavni pazniki javljajo vedno če-šče poštnemu ravnateljstvu, kako škodo povzročajo poštni in brzojavni upravi dan na dan šolski otroci in tudi odrasli s tem, da iz razposajenosti, pa tudi iz zlobnosti pobijajo s kamenjem porcelanaste izolatorje na brzojavnih drogovih. Zlasti sa to pojavlja v kočevskem, kamniškem in kranjskem političnem okraju na brzojavnih progah med Žlebičem in Ribnico, med So-dražico, Loškim potokom, Novovasjo in Ložem, med Posavjem in Kamnikom, med Kranjem in Tržičem ter med Kranjem in Kokro. Ves trud to omejiti, je bil dosedaj zastonj. Zaloge izolatorjev grede h kraju, novih pa za sedaj ni mogoče nabaviti, če bo šlo tako naprej, bo poštna uprava prisiljena v doglednem času na nekaterih progah ustaviti brzojavni in telefonski obrat. Občinstvo sc zato v državnem in lastnem interesu poživlja, da iz svoje strani s primernim podukom in svarilom delajo na to, da se v bodoče prepreči škoda, ki se napravlja na brzojavnih napeljavah.
—	Morilni poizkus proti Kunu —- delo ogrske policije? »Arbeiterzeitung« trdi, da jc Ivana Collini, ki so ga aretirali kot enega obeh izvršiteljev zastrupilnega poizkusa proti Bela Kunu v Steinhofu pri Dunaju, najela peštanska policija, ki ga je opremila z vsemi potrebnimi potnimi listinami.
—	V Lipmci prijeti mariborski vlomilci. Pretekli teden so ukradli trije ti*1' i posesti: i ci Rošker v Bubenbergu pri Špiliu 14.000 avstrijskih ter 1000 jugoslovanskih kron in pobegnili. Posestirci se je posrečilo izslediti smer, kamor so jo pobrisali in naznan.ti celo stvar žendarmeriji, kateri se je v l.ipnici res posrečilo aretirat, mizarskega pomočnika Viktorja Tanud"-, pe ka Franca Mikuša ter ključavničarja Karla Wernerja, vse tri iz Maribora, Na orožnHkj postaji so tatvino priznali denar so imeli še ves pri sebi, ter tudi izpovedali, da so v Jugoslaviji izvršili več tatvin in -ucmov, radi katerih so bili zaprti, pa so iz zapora pobegnili. Ker niso imeli zg. potovanje potrebnega denaria, so si ga pteskibeli pri omenjeni posestnici v Špilju. Tatove so prepeljali v zapore v Gradec
—	Varnost v Kranju je zelo slaba. Ko
je porota oprostila tisti Stražiščanki, ki sta kradli sita, je zavladalo v krogih tatov veliko veselje: »Zdaj bomo lahko kradli brez skrbi!« so kar glasno kričali v raznih gostilnah. In res so izvedli drzen vlom v trgovino gospoda Jožefa Logarja, kjer so odnesli manufakturnega blaga v vrednosti nad 100.000 kron. Roparji so bili še tako predrzni, da so pisali g. Logarju dopisnico: blago smo vzeli, o Velikinoči pridemo po denar. Varnostni organi so neumorno zasledovali tatove in dognalo se ie, da je bilo skrito ukradeno blatfo v divje romantično ležečem kopališču ob Kokri. Nekaj osumi^ncev so zaprli. Kranjčani so zelo prestrašeni pred tatovi. Ker sedanji varnostni organi nikakor ne zadoščajo, vsi pošteni ljudje žele, da dobi Kranj ekspozituro policijskega ravnateljstva v Ljubljani.
—	Energičen gospod. Že pred nekaj tedni smo poročali o kazenski razpravi, katera se je vrišla pred ljubljanskim deželnim sodiščem za to, ker je lesni trgovec Viktor Oroszv z Vrhnike rekel posta-jenačelniku na Vrhniki Alfredu Petku, ko sta se dne 25. novembra 1919 na kolodvoru sprla: s Jaz se nič ne menim s takimi gospodi, kot ste Vi.« Pri istem prepiru je Petek očital Oroszyju, da je bil avstrijski konficlent, za kar je Oroszy Petka pri okrajnem sodiču na Vrhniki tožil in je bil Petek radi razžaljenja časti obsojen, ker ni niti dokaza resnice nastopil, da bi bil Oroszy res avstrijski konfident. Razprava proti Oroszv!-.' e ie nadalievala pri dežel-
ni sodniji radi pregreška § 104 srbskega kazenskega zakona, ker je videlo državno pravdništvo v zgornjih besedah Oroszyju razžaljenje javnega uradnika. Kot priče je bil med drugimi zaslišan tudi g. Petek sam. Oroszy je bil od obtožbe oproščen, ker je sodišče smatralo, da te besede niso raz-žaljive, ker so usebovale le opravičeno obrambo proti g. Petku, kateri je malo ostro proti g. Oroszyju nastopil,
— Oropani tihotapci. Pred deželno sodnijo v Ljubljani so bili obsojeni Lovro Likar na tri, Rudolf Likar na pet in Matevž Jelovčan na šest tednov ječe. Kontroban-tarja Alojzij Lipci in Franc Karara sta prenočila na Suši pod Malenskim Vrhom pri Jelovčanu, Ob 2, uri popolnoči sta prišla Likar in Peternelj, katera sta prisilila kontrobantarja, da sta jima izročila ves tobak, katerega sta nameravala iztihotapiti.
Ustanovni občni zbor glavne podružnice v Ljubljani se vrši v smislu sklepa pripravljalnega odbora z dne 30. marca t. 1. dne 25. t. m. Na dnevnem redu, kateri se pravočasno sporoči, bo predvsem obširno poročilo o pripravah, o Matici in n j onih nalogah, volitev in slučajnosti. Da se bo mogel občni zbor pravilno vršiti, dobe vsi člani iz Ljubljane pravočasno članske legitimacije. Da bo to mogoče, se poživljajo vsi nabiralci članov v mestu Ljubljani, da pospešijo nabiranje članov in oddajo nabiralne pole v najkrajšem času.
Pravico glasovanja na občnem zboru bo imel le oni, ki se bo pravočasno vpisal ter se bo mogel izkazati s člansko legitimacijo. Matica v Ljubljani. — Zanimanje za Matico v Ljubljani je splošno in oglašajo so neprestano novi člani. Zlasti jo poudarjati razveseljivo dejstvo, da pristopajo organizacije pa tudi uradništvo posameznih zavodov in uradov polnoštevilno. Tako so pristopili vsi v Ljubljani službujoči slovenski sodniki, državni pravdniki, sodnijski kandidatje v skupnem številu 55 članov. Največ zasluge gre pri tem g. predsedniku društva dvornemu svetniku Franu Regallyju. Ravno tako je pristopilo kor-porativno uradništvo finančne delegacije, splošnega pokojninskega zavoda, finančne straže itd. Razveseljivo je tudi dejstvo, da pristopa k Matici primeroma veliko število dobrotnikov s enkratnim prispevkom 1000 dinarjev.
Podružnica Jugoslovanske Matice se je ustanovila 9. t. m. tudi v Ribnici. Pristopilo je takoj 54 rednih članov.
Pripravljalni odbor J. M.
lj Poslanik Hribar v Ljubljani. Naš
poslanik v Pragi g. minister Hribar je dospel včeraj iz Belgrada v Ljubljano.
lj Člani in članice »Društva zasebnega uradništva Slovenije« se vabijo na redni občni zbor krajevne skupine Ljubljana, ki se vrši v sredo dne 14. t. m, ob pol 8. uri zvečer v verandi hotela »Union«. Točna udeležba dolžnost!	(k)
lj Drušlvo nižjih mestnih uslužbencev naznanja tem potom žalostno vest, da je njegov zvesti član in bivši tajnik g. Lovro Demšar, vodja tržne straže, včeraj 11. t. mes. preminul in se vrši pogreb dne 13. t. mes., ob pol štirih popoldne iz mrtvašnice deželne bolnišnice na pokopališče na Viču. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor.
lj Začetek sinfoničnega koncerta dne 15. t. m. je točno .ob osmih, ne pa ob pol osmih, kakor je bilo objavljeno. Slavno občinstvo se najvljudneje naproša, da pravočasno zasede prostore, ker se med izvajanjem dohodi zaklenejo.
lj Gospodarska komisija za stvarno demohilizacijo od 14. do 16. t. m. ne bo sprejemala strank,
lj Šei oddelka ministrstva trgovine in industrije sekcijski svetnik dr. R. M a r n , ta teden ne sprejema strank, ker je službeno odsoten v Belgradu.
lj Zaupni sestanek komunistov. V hotelu »Tivoli« so v nedeljo popoldne priredili komunisti zaupni sestanek, na katerem so razpravljali o politični taktiki stranke, o organizaciji in propagandi za Delavsko socialistično stranko. Na sestanku se je oficielno proglasila stranka komunistov za neodvisno in samostojno delavsko socialistično stranko. — Zvečer so komunisti priredili v »Tivoli« banket.
lj Privatni nameščenci so imeli v soboto shod v Mestnem domu. Na shodu so sklenili, da ima poseben zbor zaupnikov sestaviti kolektivno notp, ki se predloži šefom; ako delodajalci nc ugodijo njihovim zahtevam, pravijo, da bodo posnemali Maribor in stavkali.
lj Načrti za zgradbo palače Trboveljske premogokopne družbe. Kakor je znano, je razpisala trboveljska premogokopna družba natečaj za najboljše načrte za zgradbo projektovane palače ob vogalu Aleksandrove ceste in Gledališke ulice. V določenem roku je bilo vloženih 10 projektov. Izmed teh je bilo 7, katere je proglasila jurv za. uboštevanie vredne. Jurv
je priznala prvo nagrado v znesku 10.000 kron g. arhitektu inženirju Leonu Dukiču v Ljubljani, drugo nagrado v znesku 6000 kron g. stavbeniku in arhitektu Romanu Treotu v Ljubljani, in tretjo nagrado v znesku 4000 K g. arhitektu Vladislavu Laudi v Sarajevu. Nadalje se je sklenilo, da se nakupita dva nadaljnja načrta, katerim se sicer ni priznala nagrada, a odgovarjata svojemu namenu, za znesek po 2000 K. Načrti se svojčas izpostavijo na ogled občinstvu. Kakor čujemo, bo Trboveljska premogokopna družba v najkrajšem času pričela z zgradbo svoje palače, v kateri namesti v prvi vrsti svoje urade, v drugi vrsti pa poskrbi v svojem poslopju tudi za potrebna stanovanja svojemu urad. ništvu.
lj Zagonetni požar. Dne 15. marca t L je gorela s plamenom drvarnica gospoda Jelnikarja; požar je državna varnostna straža hitro zapazila in ga pogasila; streha je sicer zgorela, toda požar se na gospodarsko poslopjo ni prenesel. Pred okrajnim sodnikom g. Avsecem se zagovarjati Jevni-karjeva žena Katarina in njena sestra Frančiška Štepic, kateri sta ovadeni, da sta nosili pepel v drvarnico. Obtoženki pravita, da sta res nosili v drvarnico pepel, toda bil je ugašen, ker sta ga več dni imeli v kuhinji. Bili sta oproščeni.
lj Tedenski izkaz q zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 28, marca do 3, aprila 1920. Število novorojencev 28, umrlih 26. Od umrlih je domačinov 13, tujcev 13. Umrli so za ošpicami 2, za dušlji-vim kaši jem 1, za jetiko (vmes 3 tujci] 5, vsled nezgode 1, za različnimi boleznimi 15, za pljučnico 2. Za nalezljivimi boleznimi so oboleli in sicer: za ošpicami (vmes 4 tujci) 5, za oslovskim (dušljivim) kašljem (tujec) 1, za vratico (tujec) 1, za grioo (lujec) 1.
lj Netočna vest. V petkovi številki
»Slovenca« smo prinesli netočno vest, češ, da je delavec pri telefonu Anton Koder-man, doma iz Hotiča, v družbi Alojzija Pečjaka v Udmatu ukradel konjsko opremo. Ta vest jo netočna. Uradno obvestilo sodnije veli izrecno, da je »Anton Koder-man bil v kazenski stvari proti Alojziju Pečjaku radi hudodelstva tatvine zaslišan kot priča in sploh ni osumljen nobenega kaznjivega dejanja.«
lj Sred' noči, ko se najslajše spi, je v soboto padel v Ljubljanico za Sv. Petra nasipom in vpil na pomoč nek možakar, ki se ga je bil nekje preveč ne lezel. Glas vpijočega na kalnem dnu pa so slišali ljudje in so prišli ter ga potegnili zopet na suho. Možakar jo je nato odkuril naprej.
lj »Pošteni tat.« »Večerni list« je poročal, da je bila ukradena ali izgubljena na glavnem kolodvoru temnozelena listnica z veliko vsoto denarja (5000 kron) in z za lastnika važnimi papirji. Listnico so drž. varnostni organi našli za stojnicami precl glavnim kolodvorom. »Pošteni« tat ali najditelj je upošteval zadrego, v kateri so je nahajala stranka, katera je listnico pogrešila in je iz nje vzel denar, druge papirje, kateri so bili seveda za njega brez pomena, je pa pustil lastniku pravilno domnevajoč, da se bo že listnica našla.
lj Ukraden Bernardicec. Mariji Sra-karjevi na Cesti na loko je bil ukraden 2000 kron vreden pes Bernardinec.
lj Hud mož je Ignacij Vidic iz Čušper-ka. Na dolenjskem kolodvoru je skočil izza kostanja proti Antonu žitniku in ga je šest do sedemkrat udaril z debelo gorjačo. ?>Je-zen sem na njega, ker me je ob več kakor 10.000 kron spravil; 6. marca sem ga s palico debelo kakor mazinec oplazil po hrbtu. Sodnik vpraša Vidica; »Zakaj ste tako hudi na Žitnika? Ali je žleht človek?« — »Kakor more biti.« — Gospod Žitnik je zadobil več lahkih poškodb; 14 dni ni mogel delati. Sodnik je obsodil sivolasega Vidica na 200 kron globe, oziroma na 3 dni zapora.
lj Povožen pes. Okrajni sodnik gospod Avsec je oprostil od obtožbe šoferja Avgusta Zupančiča, kateri je povozil vojaškega psa, kateri se je odlikoval v vojskah na Balkanu. Zagovornik g. Zupančiča dr. Stare: »Kdor ima psa, naj pazi na njega.« Zupančič pravi: »Psa nisem videl, slišal sem le pasje cvilenje.«
lj Obsojeni aristokrat. Baronu Schmid-tu-Zabierowu, kateremu jc prisodilo deželno sodišče 5 dni zapora, ker je krute žalil na Vrdu srbskega vojaka, je višje deželno sodišče na pritožbo prvega državnega pravdnika dvornega svetnika Bežka zvišalo kazen na 10 dni zapora.
lj Vlomi in tatvine, V Vodmatu št. 77 je vlomil neznani vlomilec na dvorišče in ukradel lastniku Antonu Pečarju iz shrambe konjsko opremo vredno 2000 kron. — Kantinerki v cukrarni na Ambroževem trgu št. 3 je bilo ukradeno iz kočije usnje (Spritzleder) vredno 1000 kron. — Perici Frančiški Kos iz Štepanje vasi je bilo ukradeno mokro perilo v vrednosti 1590 kron; zaznamovano je bilo s črkami M. S. — G. dr. Rekarju pri Ranzingerju ukradeno blago je bilo vredno 1590 kron; nekaj bla-a se jc dobilo nazaj; tatovi so aretirani, ar sme že poročali.
lj Aretirani mohamedanec. Pri »Ame-rikoncu« v Florijanski ulici je bil aretiran
J
e

Ali Ramčinovič, kateri je prodajal konjsko opremo, ki je brez dvojbe ukradena in se lahko ogleda na policijskem ravnateljstvu pri g. adjunktu Modicu.
lj Razsajal je 11. t. m. okolu 18. ure v Cerkveni ulici Ferdinand Kern: preklinje-val je in se jezil nad detektivi, ker so ga naznanili, da je hazardiral in priigral 7000 kron. Na policijskem ravnateljstvu so obsodili Kerna zaradi pijanosti na 200 kron globe, zaradi razsajanja pa na 5 dni zapora.
lj Prepoden tat. Z Grada sem je prišel čez vrt v hišo št. 17 Pred škofijo z lestvico tat, katerega so pa pravočasno opazili stanovalci in ga prepodili.
Poskus slaube u fo-bačni
Komunisti so iz Belgrada poslali v Ljubljano nekega Ilida , ki je tu delavstvo tobačne tovarne hotel nagovoriti za štrajk. Kršč. socialno delavstvo je tedaj sklenilo, da z ozirom na pomanjkanje tobaka no pojde v stavko, čeprav je bilo po brezobzirno počasnem poslovanju belgrajskih uradov v zadevi draginjskih doklad k temu izzivano. Delavstvo kršč. socialne organizacije se je zavedalo, da je za delavstvo tobačne tovarno v Ljubljani velika nevarnost, če bi šlo v stavko. Medtem pa je iz Belgrada došlo brzojavno poročilo, da je zahtevam delavstva vendarle ugodeno. Komunistom pa ni šlo za izboljšanje položaja delavstva, marveč za to, da poskušajo svojo moč. Dosegli so, da so nekatere tobačne tovarne na Hrvatskem in v Bosni stopile v stavko. Pri mnogih tovarnah na Hrvatskem so agitirali komunisti (n. pr. v Zagrebu) s tem, češ da je ljubljanska tovarna že začela stavkati. Radi tega je v soboto tudi Zagreb šel v stavko. Včeraj se je Ilič, ko je prvič pogorel, zopet prikazni, in sicer je baje agitiral celo v tovarni med profesionisti. Sinoči je bil shod komunistov v Mestnem domu, na katerem je bilo sklenjeno, da v tobačni tovarni stopijo v stavko le moški. To so sklenili zato, ker so vedeli, da je sicer za nje stavka sploh ponesrečena. Med moškimi delavci, posebno med profesionisti pa imajo komunisti malo večino. Tako se bo danes zjutraj začela stavka komunistov moškepa spola, komunistovke bedo pa s krščanskimi delavci in delavkami šle na delo. Kajti to je jasno, da bodo krščanski delavci moškega spola tudi delali, ker je štrajk političen. Tako bo danes v tobačni tovarni stavkalo kakih 150 do 200 delavcev-komunMov, ostalo delavstvo (nad 1000) bo pa delalo. Svobodo dela napram morebitnemu terorju si bo krščanskosocialno delavstvo znalo braniti.
NalnoueiSa pumo1*.
POGAJANJ šE NI.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Beigrad, 12. aprila. Vse vesti o medstrankarskih pogajanjih so popolnoma brez podlage. Ta stvar ne stoji sedaj v središču interesov, pač pa vprašanje naših meja. Pogajanja se bodo začela po pravoslavnih velikonočnih praznikih, ko bodo zbrani poslanci narodnega predstavništva. Do tedaj se bo razjasnil tudi naš zunanji položaj ter bo do takrat ustvarjena tudi trdnejša podlaga za pogajanja.
PAŠIČ OBOLEL.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Beigrad, 12, aprila, Nikola Pašič, ki Se je vrnil iz Zaječara, je obolel na vnetju pljuč. Radi tega bržkone ne bo mogel sodelovati pri konferenci v San Remu, kjer bosta vsled tega zastopala našo državo samo zunanji minister dr. Trumbič in delegat Radovič, katera bosta dobila točna navodila.
REKA — SKADER.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Beligrad, 12. aprila. V političnih krogih se živahno komentira pisanje italijanskega tiska, ki je, kakor se sodi, inspirirano od italijanske vlade in ki pravi, da ne more biti govora o tem, da bi Jugoslavija kot »kompenzacijo« za Reko dobila Skader. To je navaden trik, ki gre za tem. da odnehamo od svojih zahtev in pričnemo boj za Skader, ki bi se nam odstopil samo iz »milosti«, medtem ko bi Italijani hu;skali proti nam albanska plemena ter tako izzivali spore,
OBČINSKE VOLITVE NA HRVATSKEM.
(Izvirno poročilo »Slovenca«.)
Zagreb, 12. aprila. Hrvatska ljudska stranka je dobila pri občinskih volitvah v Petrijuncu 4 odbornike, v Bakrovcih pa 5 odbornikov. V Samoboru so krščansko-so-cialni delavci ljudske stranke dobili 6 odbornikov. Tu se je videlo najbolje, kako so netočna uradna poročila, kajti po vladnih informacijah je zmagala delavska stranka, rri čemur se mislijo komunisti, medtem ko so v resnici zmagali krščanski socialisti. Takih netočnih uradnih poročil je še več.
VPRAŠANJE BOSENSKE VLADE.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Beligrad, 12. aprila. Predsednik bo-senske vlade dr. Srskič je vodil dalje časa pogajanja z min. predsednikom Stojanom Protičem zaradi sestave bosenske vlade. Dr. Srskič je opisal težkoče. na katere ie zadel pri hrvatskih strankah v Bosni ter jugoslovanski musilimanski organizaciji. Ni znano, kakšna navodila ie dobil od St. Pro-tiča, toda v vrstah klubov parlamentarne zajednice prevladuje mnenje, da bi v bosen-ski vladi ne smeli ostati demokrati, ki bi že vsled politične morale morali odstopiti, ker se nahajajo v opoziciji. Neugodno vpliva tudi to, da ni v sedanji bosenski vladi nobenega muslimana, od Hrvatov pa je samo eden in še ta demokrat, V vrstah Jugoslovanskega kluba vlada ogorčenje proti Krčiču, ki je vprizoril nečastno gonjo proti poslancu Stanku Baniču ter ga v javnosti surovo napade' vsled izmišljenega medklica pokojnemu dr. Draži Pavloviču v parlamentu. Krčič je še vedno v bosenski vladi. Kakor dozn.T>:amo iz zanesljivega vira, stoji odločitev o sodelovanju v bosenski vladi v rokah vodstva še nezastopanih strank parlamentarne zajednice. Dr. Srskiču ne preostaje drugega, kakor da se i njimi sporazume ali pa uvede popolnoma radikalen režim, ki bi mogel imeti občutljive posledice.
ITALIJANSKO NASILJE.
Izvirno poročilo »Slovencu«.)
CvSak, 12. aprila. Ko se je na Reki zvedelo o veličastnih manifestacijah, ki so se včeraj vršile po"sod v naši državi za jugoslovansko Peko, je zavladalo med prebivalstvom veliko veselje, ki pa ni moglo priti do izraza vsled D' Annunzijevega terorja V neki gostilni si je o *.em razgovar-jala majhna jugoslovanska dražba in nekdo je izjavil, da bodo Rečani tudi še osvobojeni sedanjega neznosnega stanja. Komaj je to izjavil, že je bilo nekoliko oseb aretiranih in izročenih na nemilost znanega najbrezdušnejšega postopanja italijanskih okupacijskih oblasti.
DR. RENNER V RIMU.
LDU Rim. 12. aprila. (DunKU) Pogajanja v .tahian.skih ministrstvih so se v nedeljo dopoldne in popoldne nadaljevala pozno v noč. Državni kancelar dr. Renner je včeraj obiskal kardinala Friihwirta, ki je avstrijski državljan. Zvečer se je oglasil pri državnem kancelarju predsednik zveze italijanskih industrijcev z deputacijo, da bi ga v imeun zveze pozdravil. Izrazil je željo in upanje, da bo italijanska industrija uspešno sodelovala s svetovnoznano avstrijsko industrijo, ter je prosil kancelarja, da sporoči avstrijski industriji pozdrave. Državni kancclar se je najtopleje zahvalil, rekoč, da bo pozdrav italijanske industrije sporočil avstrijski industriji. Pripomnil je, da bo avstrijska industrija v najkrajšem času začela skupno sodelovati z italijansko industrijo in da bo prišla v Italijo. Izdajatelju lista »Unione Europen« je izjavil državni kancelar, da je ministrski predsednik Nitti kot prvi izmed vodilnih državnikov Evrope poudarjal potrebo evropske unije. Ta unija da je edini izhod iz težavnih razmer, posebno glede meničnih kurzov. Evropske države da se morajo združiti, da bi omogočile dobavo prekomorskih surovin potom skupne organizacije. Avstrijska vlada in avstrijski narod je o tem prepričan. Avstrijska vlada bi rada, da se gospodarski odnošaji čim prej vzpostavijo. Nekak promet se jc že razvil, žal pa se dosedaj ni posrečilo, da bi se promet razširil, ali da bi se vsaj o tem začeli pregovori, četudi je gotovo, da so donavske države v mnogih ozirih navezane nase in da imajo skupne interese, vendar njihovo bodoče razmerje ne bo razmerje takozvane donavske federacije, ker so pogoji neizvršljivi.
STAVKA SODNIH URADNIKOV.
LDU Dunaj, 12. aprila. (DunKU) Stavkajoči sodni uradniki so danes zopet začeli delati, ker so pri pogajanjih z državnim uradom njihove zahteve večinoma spre-
,et6' POLOŽAJ V NEMČIJI.
LDU Berlin, 12. aprila, (DunKU — Wolff.) Čete, ki jih vlada ne potrebuje več na ruhrskem ozelju, so začele odhajati.
LDU Berlin, 12. aprila. (DKU) »Ber-liner Zeitung am MIttag« poroča iz Bochu-ma, da je bila včeraj v Buchstrasse velika eksplozija, pri kateri je bilo 14 mrtvih, 7 težko in 19 lahko ranjenih.
LDU Washington, 12. aprila. (DKU — Brezžično.) »Newyork World«, ki prinaša naziranja ameriških vladnih krogov, piše v uvodnem članku med drugim: Niti Anglija, niti Italija ne smatrata nastopanja Ebertove vlado proti komunistični revolti na ruhrskem ozemlju za kršenje versall-leske mirovne pogodbe; tako tudi ne Zedinjene države.
MADŽARSKI PARLAMENT.
T.DU Budimpešta, 12, aprila- (DKU) Poslanska zbornica je razpravljala o proračunskem programu. Finančni minister je poudarjal žalostni finančni položaj ter izjavil, da je ob gospodarskih konsekven-cnh nemogoče, izvesti mirovno pogodbp.
Deficit znaša tri milijarde. Samo z davki se ta primanjkljaj ne bo mogel pokriti. Nato je govoril minister o načrtu velikega premoženjskega davka, s katerim naj bi se izvedla pravična razdelitev vojnih stroškov, dalje o agrarni reformi, po kateri naj se Izenačijo bogati in revni kmetovalci, in končno o velikih bankah, ki Imajo nalogo, da pospešujejo razvoj kmetijstva.
IZGREDI V JERUZALEMU.
LDU London, 12. aprila. (DKU — Brezžično.) Poroča se, da so ae v Jeruzalemu ponovili težki izgredi proti židovskemu prebivalstvu.
Orlovski vestnik.
Seja predsedstva O. Z. In vaditeljskega zbora se vrši v sredo, t. j. 14. t. m, točno ob 5. uri popoldne v Jugoslovanski tiskarni, III, nadstropje. Ker je seja važna, prosim, da se je zanesljivo udeleže vse sestre. Bog živi! — Predsednica.	(k)
OijaškS vestnik.
SOCIALNI TEČAJ »DANICE«.
Jugosl. katol. akad. društvo »Danica«
Eriredi dne 15., 16. in 17. t. m. na verandi etela »Union« socialni tečaj. Predavanja se vrše vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne.
Spored: Četrtek a) dopoldne: Dr. Go-sar: Temelji socialnega vprašanja. Dr. Al. Ušeničnik: Razvoj socializma, b) popoldne: tajnik Kralj: Zadružništvo. — Petek: a) dopoldne: urednik Kremžar: Delavsko vprašanje. Dr. Mohorič: Kmetsko vprašanje. b) popoldne: Dr. Brecelj: Socialna hi-gijena. (Začetek ob pol 5. uri.)
Sobota dopoldne in popoldne: Razmerje Jugoslovanov do Bulgarov. Socializem in svetovna politika. Vprašanje dijaške mednarodne zveze. (Ref. tov. Dani-čarjev.)
V nedeljo, 18. t. m., skupen izlet k Št. Joštu pri Kranju.
Vabimo vse katol. narodno misleče akademike, gg. starešine, tov. bogoslovce in abiturijente.
Nevčlanieni tovariši dobe izkaznice v »Danici«.
Ker se predavanja začno točno ob napovedani uri, prosimo vse tovariše, da pridejo pravočasno!
Predsednik.
Prosveta.
pr Golgota. Drama v treh dejanjih. Spisal Srgjan Tucič. Vprizor,ena v dramskem gledišču pod režijo Zvonimira Ro-goza. — To delo ni močno, a da bi ne bilo lepo, bo težko kdo oporekal, kljubtemu da miselno marsikoga ne bo zadovoljilo. Enim bo presedal že milje igre, čutili pa bodo silo v prvem dejanju, kjer zmaguje afirmacija mesa, — drugim ne bo všeč, da pisatelj samostanskih bratov ni omilil in jim je nadel skoro nečloveško strogost — toda to navsezadnje niti drama ni ne, to je legenda, ker edini dramatični prizor je tedaj, ko tudi br. Apolonij izreče svoj dolžni: Apage Satanas! Legendarična in nič drugačna ne more biti izvenevangelska fabula, kjer pusti pisatelj Kristusa osebno nastopati, in še tej legenadrični vsebini mora priskočiti na pomoč simbolizem, sicer bi bilo dejanje še kljubtemu anahro-nizem, nekaj nenaravnega, nemogočega. To je dobro čutil Gorkij, ko je Na dnu postavil med nesrečnike romarja Luko, ki stoji mesto Njega. Legenda nima zunanjega zapletka, enostavna je, zato ga tudi ta drama nima. Prispodoba o izgubljenem sinu, postavljena v naše dni, potopljena v miselni simbolizem je ta drama, zato je nje teža v liričnih mestih in v strogem občutju, ki silno deluje. Golgota je človeško življenje, česar vsebina je trpljenje vsled poželjenja mesa, ki vabi s čudnimi glasovi tistega, ki se mu je odpovedal in ga z blaz-nosmelimi mislimi upre proti Bogu. Se hujša Golgota je salamonsko spoznanje nečimrnosti. Brat Demetrij ne more več premagovati svojega mesa, zavrže parabolo o izgubljenem sinu in hoče poznati samo Visoko pesem. Bratje ga prekolnejo, a Kristus sam ga odpelje v življenje. Demetrij se zunaj v svetu poroči, postane slaven pisatelj, antikrist — pa vse se iz-prebrne v vanitas: žena ga vara in še tedaj greši z drugim, ko v sosednji sobi v bolečinah umira njun otrok. — Le Kristus čuva pri otroku kot zdravnik in ga reši s smrtjo trpljenja. Žena z zasmehovanjem zapušča moža. Demetrij jo v obupu prosi še za zadnji poljub, med poljubom pa jo zadavi. Kristus odpelje obupanca iz sobe, sam pa sede k mrtvi ženi in se žrtvuje zanj. Demetrij se odloči, da gre delat pokoro tja, kjer se je njegov greh začel — v samostan. Tu bi bila legenda končana. Drama pa hoče še tretje dejanje. Sredi noči pribeži Demetrij v samostan, skliče brale in moli pred njimi očitno izpoved in jih prosi odpuščanja. — A bratje so trdi: poznajo le antikrista, nočejo videti spokornika med seboj, češ spokori naj se v svetu, kjer ic grešil. Z »Apagc Satanas«
se odstranijo, Kristus pa mu iz svetlobe zakliče tolažbo in odpuščenje. — Izčrpani sta pravzaprav kljub vsej enostavnosti le prvo in tretje dejanje, dočim je drugo dejanje samo zase vse premalo za Demetri-jevo izpoved v tretjem dejanju. Vidimo le katastrofo nečimrnosti, toda antikrista ni nikjer, zato je marsikako mesto v izpovedi sama beseda in nič drugega. Ali je prevara žene že dovolj? To je pač samo spoznanje praznote mesa — a kje je miselna plat, ki pobije v Demctriju antikrista? Tej jc sicer pisatelj postavil nasproti ljubezen Kristusovo in ravno to sredstvo še bolj potrjuje legendo in jemlje moč drami.
O igranju samem tukaj o posameznostih ni mnogo povedati, saj ne gre za ka-rakterni razvoj nastopajočih oseb — to tudi osebe niso, temveč tipi, ki jih je treba le vtelesiti s pravo obliko in jim dati pravi ton. Zato taka vloga ne more biti le mestoma dobra, temveč ali zadeta ali pa po-grešena. O osebi Kristusovi vemo eno, da jo je mogoče na odru samo pokaziti; zato si g. Šest lahko šteje v lep uspeh, da tega ni storil — briljirati v taki vlogi pa je človeško nemogoče. Pa že sicer je klasifikacija igralcev s šolskimi redi nekaj banalnega. Če je igralec sposoben, napravi, kar mora. G. Rogozu moramo priznati, da je podal Demetrija takega, kakršnega hoče igra. Fanatik — aposlat v prvem dejanju, dočim se v drugem dejanju umiri kot človek na cilju in se v obupni resignaciji zlomi in vzkipi šele ob zaničevanju nekdanjih sobratov do obupnega spokornika. Gospa Rogozova se mi je zdela izmed vseh njenih vlog topot najboljša, njena žena je bila res pravi tip, dočim je bil g. Gaberščik malo slabotne,ši. Iz povedanega sledi, da g. Pregarc kot prior ni mogel biti na mestu; bil je preveč realističen in tedaj ni spadal v okvir igre.Kaj šele, da bi se bil ubral v občutje, saj je bil parkrat precej nesamostanski. Njemu se sploh večkrat primeri, da mora igrati stvar, ki je njegovim boljšim zmožnostim nasprotna. — Splošno moramo priznati, da je bilo to delo v vsakem oziru resno pripravljeno in se je v celoti dobro posrečilo. Ene stvari ne bi omenil, ko bi se ne bila že večkrat primerila. Ko se že dviga zastor, so še nepoklicane osebe na odru — tudi igralci, kar spominja na nered. Fr. Koblar.
pr Stavka osobja slovenske opere. Vsi člani opere in operete ter vsi uslužbenci opernega gledališča so odpuščeni. Vsi so prejeli obvestilo direktorija, v katerem jim naznanja, da je nadaljnje delovanje opernega gledališča vsled stavke, torej »vis maior«, onemogočeno, da se zaključuje sezona in da se pogodbe vseh na-stavljencev opernega in operetnega gledališča razveljavljajo. O tem se je obvestilo tudi poverjeništvo za uk in bogočastje. Uprava kraljevega slovenskega gledališča bo pa skušala otvoriti čim preje novo sezono ter je sklenila stopiti v pogajanja s člani, ki bi reflektirali na sodelovanje.
pr Leonova družba javlja, da je na odborovi seji določila sledeče cene za svoje publikacije: Dr. F. Kos, Gradivo... I. zvezek 30 K; II. zvezek 30 K; III. zvezek 20 K; IV. zvezek 42 K. Dr. J o s. Gruden: Cerkvene razmere na Slovenskem v XV. stoletju, nevez. 10 K. P. L. C o 1 o m a ; Malenkosti 15 K. Dr. J o s. Gruden: Slovenski župani 4 K. Dr. M. O p e k a : Rimski verzi 5 K. F r. K s. M e š k o : Dve sliki 4 K. Dr. A. Ušeničnik: Knjiga o življenju 10 K. P. Š k r a b e c : Jezikovni spisi 1. snopič 7 K 50 vin.; 2. snopič 10 K 50 vin.; 3. snopič 10 K 50 vin.; 4. snopič 14 K 50 vin. Cel I. zvezek skupaj 40 K. R. B a z i n : Gruda umira 10 K 20 vin. P. Bourget: Zmi-sel smrti 12 K. Baar: Zadnja pravda 15 K. Vse te publikacije se dobe pri uprav-ništvu Leonove družbe v trgovini K. T. D. Ničman, Ljubljana, Kopitarjeva ulica. — Tajnik.
Rasne novice.
r Katoliško bogoslovno fakulteto v Bukareštn je ustanovila na tamkajšnji univerzi rumunska vlada. Fakulteta ima vse pravice kakor ostale fakultete.
r Za tehnično ljudsko izobrazbo. Na Dunaju se je ustanovila »Svobodna zveza za tehnično ljudsko izobrazbo«, v kateri so zastopane vse tehnične organizacije in zavodi, predvsem tehnična visoka šola in tehnični muzej. Predsednik je inž. dr. W. F, Exncr, Društvo hoče izpolniti veliko vrzel v splošni izobrazbi ljudstva z ozirom na tehnične vode in znanje in v to svrho prirejati javna predavanja o tehniki, rudarstvu, kmetijstvu, gozdarstvu in dr., izdajati posebno glasilo »Tehnika in Kultura«, ustanoviti lasten arhiv filnov, knjig itd.
r Lastnik tronadstropne hiše — berač. V Zagrebu berači na ulici moški, ki je lastnik tronadstropne hiše. Da bi vzbujal več usmiljenja, sc opira na dve palici, a je popolnoma zdrav. Policija je tega čudnega »berača« že večkrat kaznovala radi beračenja, a zaman. Sedaj opozarjajo listi nan; javnost, da mu ne naseda.
r Bivše avstrijske poslaniške palače. Dunajski Narodni svet je sprejel v 17. dan meseca marca predlog prodali palače, ki
Stran 6.
SLOVENEC, 13. afrfla 1920.
ŽjEst^ C3.
so bile v tujih deželah sedež avstro-ogr-skega diplomatskega zastopstva. V prvi vrsti pridejo v poštev palače avstro-ogrskega veleposlaništva v Berolinu, Petro-gradu, Parizu, Londonu, Madridu, Carigradu, Washingtonu, Tokiu, potem dve v Rimu (ena pri Kvirinalu in druga pri Vatikanu). Sama poslaništva ali ostali diplomatski zastopniki avstro-ogrskega cesarstva so imele svoje stanovanje v privatnih hišah izvzemši nekaj primerov (n. pr, Haag, Peking itd.), kjer so zanje kupili posebne hiše. Ena največja diplomatska palača je bilo avstro-ogrsko poslaništvo v Pekingu, ponosito poslopje z dragoceno opremo. To palačo so cenili na pet milijonov mehikan-skih dolarjev. Danes bi dobila zanjo dunajska vlada milijardo kron. Veleposlani-ška palača v Petrogradu (Sergjevskaja 10) je velika palača nenavadne lepote in velike vrednosti. Pariška palača v Rue de Va-rennes 57 je cenjena na 35 milijonov frankov. Vojvodinja de Galliera jo je svoje dni podarila avstrijskemu cesarju. V Carigradu, v rue Tom Tom, stoji velika veleposla-niška palača bivše avstrijske monarhije. K tej palači spada tudi prekrasna vila s prostranim parkom v Jenikej. Prava lastnina bivšega avstro-ogrskega cesarstva v Berlinu, dočim je bila londonska palača najeta za 99 let, ker na Angleškem ne sme tujec nobenega zemljišča kupiti. Tudi palači v Madridu in Washingtonu sta dragi stavbi. Veleposlaniško palačo pri Sveti Stolici je zaplenila — kakor znano — italijanska vlada. Druga palača pri Kvirinalu je precej manjša. V Tokiju je bila avstro-ogrska palača v takoimenovanem »gradu«. Vse navedene palače so vredne — tako trdijo strokovnjaki' — okrog 6 milijard avstrijskih kron. Da pa se bodo mogle prodati, je treba dovoljenja Ogrske in nasled-niških držav.
r Petnajst milijonov kron kazni za zaljubljeno pismo. »Srce moje, poglej v moje srce in čitaj v njem samo ono, česar se ti ne upam pisati.« To je pisala lepa in bogata ameriška vdova nekemu poro^eneuu ospodu. Ta jo je tožil. Ameriški zak^n pa aznuie »odfujenje ljubezni zakonskega druga«, in lepa zaljubljenka je bila obsojena na 50.000 dolarjev. Lepa vsotba, k-znaša petnajst milijonov kron.
r Knez Nikolaj Esterhazy umrl. Iz Budimpešte poročajo: Za kapjo je umrl na svojem gradu knez Nikolai Esterhazy v starosti 51 let. Pokojni knez se je le malo pečal s politiko, posvetil se je le svojemu gospodarstvu. Bil je najbogatejši magnat ogrski in ie posedoval 750.000 johov zemlje, r Golobja godba v svetiščih na Kitajskem. O doslej še nepreiskani Kitajski krožijo marsikatera negotova poročila, pclna tajnosti in prelesti obenem. Rusov-ski popotnik Obrusjev podaje nekaj slik » svoji knjigi »Kitajska in njeni ljudje«, tako na primer o nenavadni golobji godbi v kitajskih svetiščih. Obrusjev piše: Ko smo se vračali v neko mesto, smo zaslišali nad seboj čudno godbo, prijetno in izredno, v resnici »godbo višjih sfer«. Slišal sem že prej o podobnih koncertih v kitajskih božjih hramih, ali še nikdar jih nisem slišal na svoja ušesa. V mestu je uglušil godbo poulični šum in hrum. Godba je zvenela, ko je nad glavo letela jata svetih cerkvenih golobov. Bila vam je to mila in mehka godba, polna bridkostnih melanholičnih zvokov. Ti zvoki nastanejo s tem, da cerkveni berači (bouz = cerkveni duhovnik in berač obenem) pritrdijo drobne bambusove lahke piščalke golobom med letalna peresa. V letu piščalke zvene. Kitajci imajo to godbo jako radi. Posebno po pekinški okolici, kjer je največ svetišč, po-letavajo celi zbori teh krilatih godbenikov.
r Kje največ Jedo. Neki Amerikanec je napisal, da med vsemi narodi danski narod največ poj6. »Dognal sem,« piše dalje, »da jedo Danci skoraj vsako drugo uro in da pojč Danec dvakrat toliko kakor Amerikanec, ki poj6 zopet za polovico manj kakor Anglež. Danec je strasten obiskovalec restavracij in živi, lahko rečem, v ozračju pojedine. Mladi Danec, s katerim se poznam, jč tako-le: ob osmih zjutraj nekoliko skodelic kave ter osem ali devet od-rezkov kruha, debelo namazanih s sirovim maslom; ob desetih dojužnik, obstoječ iz jajec, suhega mesa, beefsteaka in krompirja, kruha in sirovega masla, piva in ko-lačev in vsega sne dvakrat toliko kakor Amerikanec. Ob eni popoldne ima smčr-brod. To je danska narodna jed in obstoji iz 36 raznih oblik rib, mesa, jajec, zelenjave in sira, ki ga j6 z debelimi krajci kruha in še bolj debelo namazanimi s sirovim maslom. Danec j6 jako dosti med rednimi obedi in k tem malicam spada seveda v prvi vrsti smorbrod. S tako slastjo j6 tudi kruh s sirovim maslom, polovico rostbcefa in s pečenimi čebulami in jajci. Vse to je naloženo vkup eno na drugo in stane samo šiling. Danec jd smorbrod ves božji dan: v gledališču in kinematografu, y koncertni dvorani in v pisarni. Pri vsaki priliki, kadar mi pijemo skodelico čaja, «i privošči Danec smorbrod in to vselej tri do štiri naenkrat. To se po njegovih nazorih ne pravi jesti, tudi nima za to drugega Imena, ali hudo bi ga razburili, ko bi mu
rekli, kadar ima pred seboj svoj smorbrod: »Za božji čas vendar, kaj že zopet jeste?« Ob štirih popoldne posreblje moj mladi Danec svojo sladko kavo in poje pri njej več kolačev s smetano. V kodanjskih kavarnah vidiš vsepovsod nakopičene kolače s smetano in natakar bi imel za velikega siromaka vsakega, kateri bi si teh dobrot ne privoščil. Ob šestih popoldne Šele ima naš Danec glavni obed. Ta obstoji iz nekoliko smorbrodov, ki so — rekli bi — samo nekak uvod — potem iz rib, dunajskega zrezka ali drugega mesa s krompirjem, iz piva, kave in raznih oblizkov. Pri glavnem obedu se Danec pošteno podpre. Ob enajstih ponoči pa sede Danec zopet za mizo, da bi večerjal. Da se tudi pri večerji danski človek čvrsto podpre, je umljivo samo ob sebi. Obedovanjo je važno opravilo, nemara najvažnejše v poslovanju danskega naroda. Učinek tolike samopaš-nosti seveda ne izostane. Danska je dežela neokretne mladine, debelih ljudi srednje starosti ter starcev in stark, ki se sploh ne morejo nikamor geniti. Danci bi bili lahko najlepši evropski narod, ali njih tol-šča pokvari izraziti telesni stas, in v tem tiči posebna lepota.
r Narobe svet. Šaljiv dokaz, kako Je danes vse narobe, nam nudi ta-le sličica: Na poziv državnega višjega pravdnika so obiskali graški porotniki kaznilnico v Karlau, kjer je prostora za 1000 kaznjencev, in kjer je danes 700 »rejencev«. Za te velezaslužne člane človeške družbe je jako dobro preskrbljeno. Vsak zdrav kaznjenec dobi na dan 480 g kruha, večkrat na teden meso z zelenjavo, ob nedeljah vselej dobro juho, govedino z zelenjavo ali zeljem, bolniki pa ne dobe zelja, ampak peso in rižev kopnjak. Po zdravniškem predpisu dobe bolehni, katerih je vsled tako dobrih prehranjevalnih razmer samo 23, po potrebi še mleka, jajca, mesa. od domačih zajcev in belega kruha. — Pošteni avstrijski državljani trpe lakoto, saj dobe na teden samo kilogram kruha, 15 dkg mesa za dva ali tri tedne, mleka nič, mesa od domačih zajcev pa drugi nič. In vse to morajo po velikem iskanju in povpraševanju še presneto drago plačati. Stavimo, da je marsikateri porotnik odhajal s tihim vzdihom in srčno željo, da bi prišel v imenovani idealni zavod, kjer bi vsekako kmalu okrepil svoje zdravje.
Vseslovenski trpuskl shod.
Vseslovenski trgovski shod.
V nedeljo 11, t, m. se je vršil v veliki dvorani hotela »Union« drugi vseslovenski trgovski shod, katerega se je udeležilo nad 700 trgovcev. Na shodu, kateremu je predsedoval g. dr. Fran Windischer, so poročali gg: poverjenik za javna dela inž. Dušan Sernec, Fran Golob, Vilko Weixel, Fran Jelenik, Jelačin mL, dr. Josip Hacin, Ivan Mohorič. Po poročilih so bile sprejete naslednje resolucije:
Gospodarska politika.
1.	V ta namen, da pridemo v državi do boljše gospodarske in trgovinske politike in da bode naša gospodarska politika vodena po enotnih načelih, zahtevamo, da se čimprej osnuje v Belemgradu centralni gospodarski svet, v katerem bodo zastopane vse panoge našega gospodarstva. V takem gospodarskem svetu bo najboljša prilika, da se izpoznajo in ra2govore gospodarski veščaki iz cele kraljevine.
2.	Poudarjamo potrebo pravilne ureditve valutnega vprašanja v smislu zahtev naših in hrvatskih gospodarskih organizacij, V državi potrebujemo en novec in za ta svoj denar treba praviloma prodati blago v inozemstvo,
3.	Nujna potreba je, da se urede državne finance. Pregleda treba o državnih dohodkih in izdatkih. Državne potrebščine moramo pokrivati z davki in drugimi rednimi javnimi dajatvami, ne pa s posojili in tiskanjem papirnatega novca,
4.	Potrebna nam je produkcijska statistika in statistika izvoza in uvoza,
5.	Vso pozornost je posvetiti domači produkciji živil ter v prvi vrsti zagotoviti živež za lastno prehrano po gospodarsko upravičenih cenah, kajti zagotovljena prehrana je prvi pogoj za vzdržanje reda v državi.
6.	Odvišni domači pridelek mora z rednim eksportom preko mej zaradi dosege ugodnejše plačilne bilance. Po možnosti se je ogibati v prometu s tujino kompenzacijskih pogodb in stremiti za tem, da pridemo do zagotovitve trgovinskih pogodb z inozemstvom. Vsako gospodarsko skupnost z avstrijskimi in ogrskimi deželami v obliki podonavske federacije ali unije odklanjamo. Trgovske in prometne odnošaje s temi državami je urediti le potom trgovinskih pogodb.
7.	V svrho olajšanja in pospeševanja mednarodnega kupčijskega prometa nam treba na važnih inozemskih tržiščih dobrih trgovskih reprezentantov.
8.	Vzpostavitvi gladkega prometa na železnici je posvetiti posebno pozornost.
Reden promet na železnicah in na vodi je predpogoj gospodarskega uspevanja. V Ljubljani je zopet ustanoviti železniško ravnateljstvo.
9.	Spričo silnih in vedno naraščajočih kreditnih potreb je nujno potrebno, da začne Narodna banka s svojim delovanjem v celi državi. Ustanovi naj svoje podružnice po gospodarsko važnih mestih, da pridemo v žiro-prometu do izravnave plačil in do možnosti eskomptiranja,
10.	V devizni centrali je osredotočiti promet s plačilnimi sredstvi v tujino, voditi jo morajo prvoredni strokovnjaki poslovati mora točno in hitro ter imeti po gospodarskih središčih svoje filialke z vso potrebno avtonomijo.
11.	Naša država, ki se stoprav. ureja in preureja, se nahaja v težavnih razmerah. Prav zategadelj potrebujemo dobro, materielno zadovoljno in svoji nalogi doraslo uredništvo, ki mora ostati neodvisno od vsakokratnih oolitičnih izprememb. Raje manj, a tisto dobro uradništvo. V državni upravi treba miru, stalnosti, politični vplivi je ne smejo motiti. Za nameščanje javnih uslužbencev mora biti odločilna stvarna in strokovna kvalifikacija vsepovsod, tudi v centralnih uradih, nikdar pa strankarska prioadnost.
12.	Vsa naša javna mesta opozarjamo na rastoče kreditne ootrebe trgovine in industrije. Dolžnost državne, zlasti finančne uprave je, da vodi temelut račun o pre-važni vloči naših denarnih zavodov vseh vrst v našem gospodarstvu. Nuina gospodarska potreba je, da unravna oblastva odločajo z razumevanjem in potrebno hitrostjo o nrcšniah, ki jih vladajo denarni zavodi v obliki akcijskih družb, bodisi da gre za zagotovitev, bodisi da gre za zvišanje družbene glavnice. Tudi pri snovanju in pre-osnavl'aniu obrtnih. kuo"j':skih in denarnih Pod<etii je treba eksp^itivn^rfa in nera-mndnega poslovanja. Snovsn'e gosnn^-tr-ckih naorav vseh vrst v obliki ak-tiskih i^ružb je na slovenskem ozem'iu sedaj doka? te*avnejše in za^udneiše Vakor v drugih delih kralrevine. Gospodarsko zdravo in dobro je seveda ločiti od rfosnodarsko s'a-be?a, ali dobre in tfosnodprsko notre^ne akeiie ne smeio tmeti zaradi novih nezdravih in nepotrebnih projektov.
Slovenski trgovci in obrtna zakonodaja.
1.	Enotnost obrtnega zakona za celo kraljevino smatramo za potrebno, izrekamo se pa proti razširjenju zakona o radnja-ma na celo kraljestvo, ker njegova določila ne ustrezajo stopnji razvoja, ki jo je pri nas dosegla trgovina, obrt in industrija.
2.	V industrijskih, trgovskih in obrtnih vprašanjih je zagotoviti kompetenco ministrstvu za trgovino in industrijo.
3.	Za trgovino zahtevamo ohranitev in izpopolnitev obrambe po sposobnostnem dokazu, ker treba varovati trgovino trgovcem. Le tako je mogoče osigurati našemu trgovskemu naraščaju trgovsko samostojnost.
4.	Vzdržati je organizacijo v trgovskih gremijih in zadrugah ter zvezah trgovskih gremijev in zadrug s temeljem obveznega članstva, s pravico zadostnega sodelovanja v obrtni upravi. Potrebna je institucija državnih zadružnih inštruktorjev v pomoč in svet stanovskim in gospodarskim združbam,
5.	Za trgovske potnike je f.reba tudi v novem zakonu določil, ki zagotavljajo tem važnim posredovalcem v modernem trgovanju možnost, izpolnjevati svoje važne naloge. Urediti je tudi detajlno potovanje tako, da ne postane krošnjarstvo.
6.	Izrekamo se za to, da ostanejo trgovske in obrtniške zbornice skupno zastopstvo trgovine, industrije in obrta. Posameznim trem panogam: industriji, trgovini in obrtu je zagotoviti v skupni zbornici za stvari, ki se tičejo posamezne panoge, potrebno avtonomijo. Odločno se izrekamo proti vsaki delitvi sedanje skupne institucije v industrijske, obrtne in trgovske zbornice. Vsaka delitev bi vodila le do občutne slabitve v stvarnem in finančnem •pogledu ter bi imela za posledico Ie oslabitev delazmožnosti in vplivnosti.
7.	Za pospeševanje in povzdigo naše vnanje trgovine zahtevamo osnovanje trgovskih konzulatov, reprezentantov in trgovskih atašejev na vseh za nas važnih vnanjih tržiščih.
Trgovsko šolstvo.
»Trgovci, zbrani na vseslovenskem trgovskem shodu so živo zavedajo, da jc bodočnost Slovenijo zasigurana le s procvi-tom trgovine in industrije. Predpogoj tega razvoja je iskati v strokovnem šolstvu, ki ga nimamo. Zanemarjeni, oziroma sistematično zapostavljanj od prejšnje države, pričakujemo, da nam nova država v tem oziru ne bo mačeha, in zahtevamo, naj vlada posveti vso svojo pozornost vprašanju trgovskega šolstva, skrbi za to, da v najkrajšem času, ki je mogoč, zgradi nižje, srednje in visoko trgovsko šolstvo, takoj pa izbere primerno moči ter jim s primernimi podporami omogoči, da se iz-vežbajo za učiteljski poklic na teh šolah.
Pozivamo občino naših mest in industrijskih kraje:?, naj s razumevanju veli-
kega časa posamič ali združeno snujejo trgovske šole ter s primernimi podporami pospešujejo izobrazbo trgovskega naraščaja.
Trgovstvo je pripravljeno, prispevati k stroškom za zgraditev našega trgovskega šolstva.«
*
Končno je g. Lebinger iz Litije po daljšem utemeljevanju predlagal resolucijo, ki se obrača proti blagovnim oddelkom bank, ter zahteva, da čim prej pri trgovski zvezi začno priprave za ustanovitev centralne trgovske nakupovalne zadruge. Nadalje je bila sprejeta tudi njegova resolucija, ki se obrača proti krivični relaciji 1 :4.
Gospodarstvo.
Dajte nam strokovnih Sol.
O strokovno-obrtnem šolstvu se piše v slovenskem časopisju zelo malo. Zdi se mi, da se temu vprašanju posveča zelo malo pozornosti, to vprašanje, skoro bi rekel, zanemarjamo, pač pa zahtevamo vse mogoče visoke šole in smo jih že večinoma tudi dosegli, kar je brezdvomno prav in slovenskemu narodu v veliko korist Slovenskemu obrtniku so potrebne strokovne šole, če hoče, da ga tuja konkurenca ne bo potisnila med zadnje in ga končno uničila. Slovenski obrtnik rabi izobrazbe, čemur ne more nikdo oporekati, to pa more doseči le potom strokovnih šol. V Sloveniji imamo veliko krajev, kjer se ljudstvo bavi z domačo obrtjo, kajti rodna gruda mu ne nese toliko, da bi se mogel preživljati. Temu ljudstvu treba pomagati, ga izobraziti v njegovi stroki, da bo kos vsaki konkurenci in to je v prvi vrsti naloga države. Zato je popolnoma upravičena zahteva po strokovnih šolah, katerih imamo v Sloveniji tako zelo malo.
Poglejmo, koliko je bilo obrtnih šol v bivši Avstriji na ozemlju sedanje Slovenije in v času, ko je monarhija razpadla.
V	Ljubljani smo takrat imeli nižjo in višjo obrtno šolo, obe vsled vojnih in avstrijskih razmer nepopolni. V Kočevju je bila lesna strokovna šola, ki jo jc vlada preteklo leto, menda v februarju, zaprla.
V	R a d o v 1 j i c i je bila pletarska šola, sicer majhna, toda je dosezala znatne uspehe. Na Štajerskem je bila edinole strokovna šola za stavbno keramiko v Radgoni, na Koroškem in sicer v Borovljah je pa bila puškarska šola, znana daleč naokoli. To je bilo takrat, ko je izdihnila kruta mačeha Avstrija.
In kako pa je danes? Vodstvo ljubljanske nižje in višje obrtne šole je brezdvomno v rokah strokovnjaka, zato se obe šoli lepo razvijate. V jeseni bomo imeli popolno nižjo in višjo obrtno šolo, naval uccncev je zelo velik, tako da se je ne samo bati, ampak jc kar gotovo, da bo ta lepa, moderna stavba v jeseni že — premajhna. Sčasoma bo treba misliti, da se zgradi tamkaj v bližini posebno poslopje za višjo obrtno šolo, saj jo prostora dovolj. Dolžnost državne uprave je, da si pravočasno zasigura stavbni prostor. V Radovljici je pletarska šola, ki je tamkaj nujno potrebna, toda to šolo bo treba znatno razširiti, nje vodstvo pa izročiti bolj agilnim rokam, možu, ki bo vse svoje moči posvetil razvoju te šolo. Ljudstvo pa bo treba poučiti o umni vrboreji, pri čemur si bo naš kmet na lahek način zaslužil lepe novce. O umni vrboreji jo že napisal svoječasno strokovnjak na tem polju, strokovni učitelj Baran, knjižico, ki jo bila prestavljena tudi v hrvaščino, slovenska je pa najbrže pošla. Dobro bi bilo, da bi g. strokovni učitelj Baran napisal ponovno kaj takega, založila pa naj bi jo Mohorjeva družba. Omenil sem žc, da je vlada zaprla lesno strokovno šolo. Poslanec Škulj se je sicer veliko trudil, da bi se odprla enaka šola v Sodražici, vladni zastopniki so se mogli na licu mesta prepričati, o potrebi take šole, obljub je bilo dovolj, toda doslej — brez uspeha. Na Štajerskem ni danes nobene strokovne šole. Na Koroškem v Borovljah jc lotos otvorjena puškarska šola, ki pa ima zaenkrat malo učencev. S tem sem dovolj pojasnil položaj današnjega obrtnega šolstva. Napredek jo edinole v Ljubljani, drugod pa povsod nazadovanje.
Za Ljubljano nisem v skrbeh. Vodstvo je v najboljših rokah, uspehi so lepi, torej vse v najlepšem redu. Strokovna šola za lesno obrt, ki je bila popreje v Kočevju, se mora prenesti v Sodražico. To jc zahteva ljudstva in to mora država tudi upoštevati. Dragocenega lesa, ki je bil v Kočevju, ni več, državen les Je bil pod sekvestrom, kar je brezdvomno škandal, in prodan za sramotno ceno, za par tisočakov, med tem ko je bil vreden med brati več desettisoča-kov. Če je državna oblast glede tega kaj ukrenila, javnosti ni znano, zahtevamo pa lahko čisto upravičeno, da se v to zadevt primerno posveti in eventualni krivci ka znujejo. Povsod naj bodo čisti računi! \ Borovljah mora priti vodstvo puSkar-ske šole čimpreje v druge roke. To je za slo.venstvft tako .važna postojanka.da bi bi'
neodpustljiv narodni greh in greh nad pu-škarskim obrtom, če so ne bi izpolnila ta nujna zahteva., Obenem treba tamkaj več strokovnih profesorjev in učiteljev, potem bo uspeh tudi zagotovljen. Država, stori tudi tu svojo dolžnost!
Toda to še ni vse. Gotovih krogov se je prijela nekaka bolezen, da mora biti že povsodi meščanska šola, toda kam naj gremo s to polinteligenco, tega noben ne vo in ne zna. Nikuri so ne čudimo, če bomo imeh prihodnje leto za tucat, pa najbrže še več meščanskih šol. Poudarjam, da nisem nasprotnik, meščanskih šol, toda ustanavljati take fcoie v krajih, kjer ni nujna potreba, kjer bi krvavo rabili strokovne, gospodarske in gospodinjske šole, se mi zdi neodpustljiv greh. Poprej, predno se ustanovi kaka meščanska šola, naj se vedno vprašamo, kaj bomo počeli s temi ljudmi, ko končajo meščansko šolo. Na izvoz teh ljudi, te polinteligence v Macedonijo vendar ne smemo misliti. Denar, ki bi bil slučajno namenjen za meščanske šole, naj se uporabi za obrtne, gospodarske in gospodinjske šole, vsaj v gotovih krajih.
V št. Vidu nad Ljubljano bujno cvete mizarska obrt. Smešno hi bilo, če se tamkaj ustanovi meščanska šola, čudnega pa hi ne bilo prav nič. Da je pa tamkaj zelo potrebna strokovna šola za lesno obrt, o tem ne bo dvomil noben pameten človek.
V	Domžalah, kjer je središče slamnikarske obrti, je bil svoječasno vsako leto tako-zvani »c. kr. učni tečaj za pletenje slame«, o katerem ni danes ne duha ne sluha. Naj "omertim, da skoro po celem kamniškem "okraju ptcto po zimi kite, iž katerih izde-"hrjejo slamnike. Tukaj hi bil zopet na mestu talk tečaj in bi se moralo poskrbeti, da bi doma izdelovali material za boljše slamnike, katerega danes morajo naročati za drag denar iz Češke. V kamniškem okraju je zelo razvita lončarska obrt. Ljudem ne manjka dobre volje, pač pa jim manjka pouka. Zato naj bi se v kamniškem okraju ustanovila strokovna šola za keramiko in sorodno obrt. Naj še mimogrede omenim, da je tovarna Schnabl v Kamniku izdelovala porcelanasto posodo in med drugim zelo lične majolike. Tako strokovno šolo bi rabili tudi na Koroškem in Štajerskem.
V	okolici škofje Loke je cvetelo tkalstvo. Znano je škofjeloško sukno. Da se ta obrt poživi, bi bila tamkaj potrebna strokovna Šola za tkalstvo, kakršnih je znatno število na Češkem in Moravskem. Učiteljev za tako šolo pri nas ni, pač pa bi si mogli prav lepo pomagati s Čehi, ki* so v tem ožirti mojstri.' Kajti naše geslo mora biti,
da vso, kar rabimo doma, da si kolikoi* je le mogoče, tudi sami izdelamo. Na Maribor no smemo pozabiti. Vsaj v začotku bi bila potrebna strokovna šola za strojno ključavničarstvo in to iz razloga, ker je tamkaj velika delavnica za popravo železniški strojev. Sicer pa bo treba v dogled-nem času ustanoviti na Štajerskem še marsikatero strokovno šolo, ker je ta del Slovenije brez vsake strokovne šole. Isto velja za Prekmurje. Pa tudi na žensko obrt n<3 smemo pozabili. Glede čipkarskih tečajev se namerava marsikaj ukreniti. Ali ne bi kazalo pri nas, pa najsibo kjer hoče, ustanoviti strokovno šolo za strojno vezenje, kakor je na Predarlskem v Dorn-birnu. Na koncu naj omenim še enkrat, da potrebujemo več strokovnih šol za lesne izdelke in sicer takih, kakor jo bila v Kočevju, in pa več pletarskih šol. Nujno potrebno je, da se taka šola za lesne izdelke otvori že v jeseni v Sodražici. To bo tem lažje, ker je na razpolago res bogat inventar kočevske strokovne šole.
H koncu pa šo nekaj. V bivši monarhiji je bilo precej obrtnih muzejev, oziroma muzejev za narodno obrt. Ali se ja v tem oziru že kaj ukrenilo, da dobimo tudi pri nas, recimo v Ljubljani, nekaj podobnega? Dvomim. Nekaj imamo res v ljubljanskem muzeju, nekaj v obrtni šoli, vse drugo pa je razmetano okoli in doslej ni bilo še nikogar, ki bi vse to zbral. V tem oziru moramo nemudoma na delo,' da rešimo to, kar se da rešiti.	Jota.
g Otvoritev plovbe na Donavi. Vsled
razmer, ki so nastale ob koncu vojne in se še do danes niso končno pojasnile, jo bila plovba na Donavi skrajno omejena. Vsaka država, je vzdrževala promet samo v svojih mejah, preko njih si nobena ni upala pošiljati ladij. Koncem vojne je namreč vsaka država zaplenila ladje, ki so se tedaj nahajale v njenih vodah in jih pridržala kot vojni plen. O končnoveljavni razdelitvi teh ladij mirovna konferenca še ni odločila, zato vse države čuvajo te ladje v območju lastnih meja, da ne bi jih jim kaka druga država zaplenila. Tako so bile obdonavske države oropane ogromnih koristi in olajšav v trgovskem prometu, ki jih nudi plovba po Donavi. Da temu čim prej odpomorejo, so sklenile tri donavske brodarske družbe: Srbska brodarska družba, Bavarski Lloyd in Južnonem-ška družba dogovor, da bodo s svojimi ladjami vzajemno prevažale petrolej, olje, bencin in surova olja iz Rumunije v Jugo-
slavijo, Ogrsko, Avstrijo in Nemčijo. Izvršitev tega dogovora je omogočila medza-vezniška komisija s tem, da je dovolila družbam za gotove vožnje, da plujejo pod zastavo kake nevtralne države. Na ta'način se je mogel vsaj deloma obnoviti osebni in trgovinski promet na črti Belgrad— Baja—Budimpešta—Dunaj—Linec—Pasov. Od Belgrada proti vzhodu vozi Srbska brodarska družba do Radujevca; odtod dalje je položaj še nepojasnjen. Gornjim trem družbam se v. kratkem pridružijo šo druge, s katerimi se sedaj vrše pogajanja. Promet, ki se sedaj omejuje na potniško ladje in tanke, so bo sčasoma razširil tudi na drugo blago.
g Trgovska zveza z Avstrijo. Naša država namerava postaviti trgovsko vez z Avstrijo na drugačno podlago kot so kompenzacijske pogodbe. Zato Centralna uprava za trgovski promet z inozemstvom, podružnica v Ljubljani, ne sprejema več vplačil na račun kompenzacijske pogodbe 180/SHS z Avstrijo. Do preklica se sprejema denar le za zdravila, kemikalije, ogljikovo kislino in elektrotehnični mate-rijal.
a Mesne karte. Javni nameščenci naj pridejo takoj v najkrajšem času po mesne karte. Oddajale se bodo le še tri dni, potem pridejo vpokojenci na vrsto.
Čevljarski vajenec, ki se že čez 1 leto in pol uči rokodelstva, išče mojstra. Ponudbe na upravmštvo »Slovcnca« pod: »čevljar«.
Jugoslovanska knjigarna
ŠMARNICE 1920.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani naznanja, da Šmarnice za leto 1920. ne bodo izšle, ker bi tiskarsko delo in vezava povzročilo prevelike stroške.
Na razpolago pa so še sledeče Šmar« niče iz prejšnjih let:
Valentin Bernik, • Marija in sv. maša, rdeča obreza 8 K.
Dr. Jožef Jerše, Lavretanske Šmarnice. rdeča obreza 8 K.
J. Godec, Devica verna, rdeča obreza
8 K.
Šmarnice arskega župnika, rdeča obreza 8 K.
Jožef Vole, Marija v predpodohah in podobah, rdeča obreza 8 K.
Anton Žgur, Marija Devica, Majniko-va Kraljica, rdeča obreza 8 K.
Nekatere Šmarnice so na razpolago samo še v malo izvodih in naj se event. pri naročilih imenujeta po dva naslova, da pošljemo druge, če bi bile na prvem mestu imenovane pošle.
A ■& £ >
c«So
u
'•So
6) o
L- '3
!""■ -n
M. oo
s!ii
-.-3 >
"O 3 o
tO <5 "T-o
t» -a i-j y
•n j2
<8
J* "3 o
l» 5 «13 W to C
-n o js
- u 'oo.ia. >u
® JA ^
•a > 2
^ Krt
ca .a
M M
c
u. **
S -V
m (N

Potrti žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno test da je na*a iskreno ljubljena matr, teta in svakinja, gospa
AGNEZA HUDOVERKIO
po.sestnica v Radovljici ln Beljaka
danes po delcem, težkem trpljenju, previdena s tolažil t sv. vere, v ('2. letu starosti umrla, sledeč tako svojemu, komaj pred 14 dnevi preminulemu soprogu.
Pogreb drage pokojnsce bo v torek, dne 13. t. m. 1920 ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti na župn> pokopališče.
Svete maše zadušn ce ?e bodo darovale v tukajšnji župni cerkvi in Sv. Nikolaja cerkvi v Beljaku.
Pokojnico piiporočamo v prijazen spomin.
Radovljica, dne U. aprila 1920.
Mici, Nina in Fines,
hčere.

Terezma Le^če roj. Rossmannova sporoča v svojem m v imenu vseh sorodnikov vsem prijateljem in znancem prežalostno vest, da je njen iskrerioljubljeni soprog, oziroma brat in stric, gospod
m	
	: v/. , . .
	Ičii'^;.
•"■'.i:''	
	m ■
	
š.{	
	_
	v-
I	
i #	
	
^	
veletržec in hišni posestnik, član načelstva Kmetske posojilnice za ljubljansko okolico, bivši občinski svetovalec ljubljanski itd. itd.
v pondeljek dne 12. aprila 1920, po dolgotrajni mukotrpni bolezni v 56. letu starosti, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v sredo 14. aprila 1920 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Wolfova ulica 4 na pokopališče k Sv. Križu.
Svete maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi Marijinega Oznanenja v Ljubljani.
Prosimo tihega sožalja.
V Ljubljani, dne 12. aprila 1920.
Mestni pogrebni zavod v 'bljatiL
M-'i
W Aifc-v«-	i
A •
viVV$»^v-v -v
i .. ; -
v.ii'	■
V'?.'.« ■ .. •-v... ;•. ? :
S^ft *.'j -
'. i I, 1 ;>- . -i'.T ' v .." ; '.
. H
mSm
*3m58v., . h•f'::^
iS^vaH >
msmm.
mm
HffJ
•• "v il,,, ■
rr^^^ii^Tiiiip^" •* • i)" • ^,
Za dvakratno objavo v tedna se računa 8 kron.)
ELEKTROTEHNIKA »Svetla«, Mestni trg 25. V.erbajs A., Linhartova ulica 4.
GRAMOF. IN GODBENI AVTOM. Rasberger A., Sodna ulica 5.
JAVNA SKLADIŠČA »Balkan«, I. Ljublj. javno sklad., Dunajska c. 33. (Tel. 366.)
KAVARNE »Zvezda«, Ivančič J., Kongres, trg
KLEPARJI Korn T., Poljanska cesta 8. Remžgar & Smerkol, Flor. ul. 13.
NeroEajie,,Slovenca"!
Priporočalo se sledeče domače tvrdke:
KNJIGARNE Jagoslov. knjigarna, Pred škofijo.
KNJIGOVEZNICE Knjigoveznica K. T. D., Kopit. ul. 6.
KONFEKCIJSKE TRGOVINE Olup Josip, Pod Trančo. Ivan Sax, Stari trg 8. Schvvab & Bizjak, Dvorni trg 3.
KROJAČI Gestrin Ferd., Poljanski nasip 8.
LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Reslj. c. 1.
MANUFAKTURNE TRGOVINE Petkosig Jos., Stari trg 4. Schuster Anton, Stritarjeva ul. 7.
MIZARJI Bizjak Peter, Spod. Šiška 136.
MODNI SALONI Gotzl Marija, Židovska ul. 8 in 7.
MODNE TRGOVINE Kunovar Ivan, Stari trg 10. Magdič Pavel, Aleksandrova cesta>
OPTIKI
Jurman Karol, Šelenburgova ulica.
PARFUMERIJE IN KOSMETIKA »Uranus«, Mestni trg 11.
POPRAVILA GRAMOFONOV IN
GODBENIH AVTOMATOV Rasberger A., Sodna ulica 5.
RESTAVRACIJE »Perles«, Prešernova ulica.
SOBNO SLIKARSTVO Žuran Martin, Mestni trg 12.
STAVBENA PODJETJA
Cerne Andrej, Sv. Petra cesta 23 Treo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10.
ŠPEDICIJSKA PODJETJA »Balkan«, Dunaj. c. 33. (Tel. 366.) Uher F- & A., Šelenburgova ulica 4. (Tel. 117.)
TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Cerne Lud., Wolfova ulica 3.
(Za dvakratno obiavo v tadnu a računa 8 kron.)
TRGOVINE S KLOBUKI Cadež Gvido, Mestni trg 14.
TRGOVINE S PAPIRJEM
»Uranus«, Mestni trg U.
TRGOV. Z DE2N. IN SOLNCN.
Mikuš L., Mestni trg 15.
TRGOV. Z ŽELEZ. IN POLJED. STROJI
Zalta & Žilic, Gosposvetska cesta 10. (Mar. Ter, cesta.)
ZALOGE POHIŠTVA Fajdiga Filip, Sv. Petra cesta 17.
Širite .Slovenca!
im ' ■■ > *	- V,
Duhovnim sobrs+om, sorodnikom, prijateljem in znancem naznanja se tužna vest, da je pre-častiti gospod
Mihael Koželj
zlatomaSnik in tupnik v pok.
danes 10. aprila ob 6. uri zvečer prev:den v Kamniku umrl. Pogreb je bil v ponedeljek ob 9. uri dopoludne. Priporoča se v molitev 1
Ivan Lavrenčlč,
dekan.
t »	i 'ffj* .*•- -Sli* ■»	i	>; ■ %
■ "f'\ i> "»> -..'"t - "<V". * >, ■ % >' • ,	|
Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš srčnoljublje-ni soprog, oziroma oče, stari oče, brat in tast, gospod	:: ; t.t .
Ivan Ogrinc
posestnik In trgovec v Grahovem
danes zjutraj ob 7. uri, po dolgotrajni, mučni bolezni, previden z zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega ranjkega bo v sredo, dne 14. t. m. na ondotno pokopališče.
Grahovo pri Cerknici, 12. aprila 1920.
Žalujoče rodbine: Ogrlnčeva, Vokačeva in dr. Škaplnova.
naročajte »Slovenca"!
t—— —^. i ,
Rizpis službe.
Združena spodnieštajerska bratovska skladnica v Velenju sprejme takoj
pisarniško pomožno žensko moč,
katera mora biti marljiva, hitra v strojepisju in računanju. — Opozarja se, da se ne zahteva lepih spričeval, ampak samo popolna zmožnost v navedenih ozirin. — Gospodične, ki so tega v resnici zmožne, naj vložijo lastnoročno pisane prošnje mjkasneje 7 dni po razglašenju v „Slovencu'. — Prednost imajo hčerke rudarsKih nastavljencev oziroma rudarskih delavcev. — Plača po dogovoru. — V Velenju, dne 6. aprila 1920.
Združena spodnještaiersk bratovska skladnica.
«_ Sprejmzta se takoj proti dsjSjTTpiaCi:
Korespondentinja,
zmožna slovenske in nemške korespondenc	-aflje in
strojepisja ter
samostojna pisarniška ženska moe,
ki je izvežbana špecerijska prodajalka in bi bih. vešča v občevanju s strankami pri engros prodaji.
Ponudbe le prvovrstnih moči naj se vpošljejo na naslov; Ljubljana, poštni predat št 131.
Zadružna Zveza v Trstu Natančne ponudbe s PrePi,
išče sposobnega	spričeval naj se pošljejo do
30. aprila 1920 na naslov:
»Zadružna Zveza«
Ul. Torre bianca 391.
revizorja
Ste preveč občutljivi za mrzli zrak? Vsakovrstne bolečine se takoj pojavljajo? Slabost? Oj, kako tu ubla-žujejo bolečine in utrjujejo telo masaže s Feilerievim pravim Elza fluidom! 6 dvojnatih ali 2 veliki špe-cijalni steklenici 36 K.
Potrebovali bi odvajajoče, želodec okrepčujoče sredstvo? Poslužite se le Fellerievih pravih Elza krotfljic
6 škatljic 18 K. — Omot in poštnina posebej, a natceneie. Eugen v. Feller Slubica donja, Elzatrg 1.1. 134, Hr
vatska.
Prispevajte za smad S. L. S.
III. »r. FRAN II!
oroinlra zonst redno od 2 do 3 pop.
Ljubljana, Miklošičeva cc-ta št. 18/11 (nasproti sodnije).
Grah za seme
kanor tudi za jelo po K 9-— se dobi v trgovini s semeni Sever & komp. Ljubljana, VVolfova ulica 12.
I flitfl PriPraveu trgovino z meša-LUItUl nim blag v prometnem kraju vzamem v naiem. Kupim tudi trgovino z vsem inventarjem. CeDjene i onudbe pod —1388— na upravo Slovenca.
VilKlli	Večjo množino vinskega
11IIJ lil Ulj, kisa ima na prodaj FRAN PREGELJ, IHAN, p. DOMŽALE.
VINO
"N
Brata Kasti
14.
J
NA DEBELO!
Zagreb, GundulUeva ulica 14,
Telefon 21-28.
sonari'
Zmožna in L||hap'ra zanes-skrbna 11111101110, Ijiva
M ki bi bila v vajstvo treh otrok, , mali eno leto dva večja in krepko ripj/jn za vsako delo, se sprejme za Uufllb takoižni nastop. Vprašati: Spodnja Šiška 91/11 levo nasproti državnega kolodvora
fpfiiTFPlf,iter po 4 K* ~ se dobi v
LCull LCR semenski trgovini Sever & uomp., Ljubl.a ia Wolfova nI ca 12.
Umn prodam vsled pomanikanja IVI UlU krme. Kupim dva prašiča je-senca za reio in psa — čuvaja. Fran Stupica, Ljubljana, Gosposvetska c. 1.
Prostovoljna javna dražba I
Proda se večja množioa dobro ohranjenih VI ŠKIH ' 03CV
od 5hl do 16 hI dne 1/. t. m. ob 9 uri dop.ev Ljubljani-, Hradeckega vas 40 (pod Golovcem). Proda se tudi veLk
gnr stedl k -ms
dolg 160 cm in širok 90 cm na Tržaški cesti št. 19.
Cevlli, oilelle, okvirji, porcelan,
ni/ratn ki ia drugo se proda pri hi-UlIlllilHI šn ci Sv. Petra c. št. 22.
auo
čaj
Čokolado Kakao
Kavni pridatek Konjak Rum Likerje Šampanjec Namizna vina Mandelne Rozine Paradižnike Dišave Riž Slive
razpoSilja po celem kraljestvu
Josip Fabiani
lWm, Prešernova ulica 54
7alolo! co in m,ad grni i°™ki pes liBlCSlCl 0G JK z znamko št. 255, kdor ga ima naj ga odda takoj, ker je pes dobro poznan v mestu in okolici in ga ni mogoče obdržati. Sv. Petra c. 22.
RAZPIS.
Uprava gozdnega veieposestva Otona Stein»e sa v Vitanju nad Celjem proda potom pi^monih ponudb
žično vzpenjaeo
(Drahtseilriese), urejeno za odvoz lesa v gozdu Javor, dolgo 3200 m (električni pogon) z vsemi zraven spadaioči-mi pritiklinami. Proda se eventuelno posebej elektromotor 25 HP. Ponudbe ie vposlati priporočeoo nadzorniku Aioiziju Rihteršic v Celja Kersnikova ulica 6, do 30. aprila 1920. Ne glede oa višino popudene cene odločuje o prodaji g. glavni poverienik minister-stva za agrarno refurmo v Ljubljani.
1SHII LES
kupi po najvišji ceni prosto vagon-po-nudbe z skrajno ceno in časom doba^ ve je nasloviti na:
I/nbllana, pošt. pred. 151.
Vpoštevalo so bode samo zanesljive dobavitelja — vagoni na razpolago.
Mizarski pomočnik
dobro izurjen finejšega dela se takoj sprejme proti dobri plači. Naslov; F. Fajdiga, zalega pohištva, Ljuoljana, Sv. Petra cesta 17.
Les s*a prodal.
Prodam 500 m* (pet sto) stoječega smrekovega, mecesnovega, jelkovega in nekaj bukovega lesa v dolini „Kot", na obeh straneh lepe kolovozne poti. 6 kilometrov daleč od postaje Dovje na Gorenjskem. Plača se naprej. Ponudbe sprejema do 25. aprila — Župni uradUovje, Gorenj. Jakob Aljaž,žn imk.
Večja množina
se odda. Splošno nakupovalno društvo
v Kočevju.
Zajamčeno pristno spodnja Štajersko
VINO
belo in rdeče, letnik 1919 nudi na va« eone po ceni o<i 14 ti naprej M. Missla, trgovina, GABERNIK — POLJACANE.
se dobi v vsaki množini po nizki cent pri svečarju J, KOPAČU v ujubi.an GOSPOSVETSKA CESTA številka 90.
Ljubljane 1 zamenjam
proti odškodnini mirni stranki v mestu. — Ponudbe pod »Solnca 3/lI.c na upravništvo »Slovenca";
1 Dralsina za 10 oseb za norm. tir. 1 piatean-vozov za normalni tir. Benc nmotor 20-25 PS Renauer 4C000K. Elektromot. 220 volt 9 PS komplet. Elektromot. 190 volt 2 PS. Parm stroj s kotli 250 PS. Parni stroj s kotlom 18—20 PS.
se takoj proda.
Vse v Jugoslaviji, ugodna prilika. — Vprašan a ali brzojavi na anončni zavod Drago Bese'jak, Ljubljana, Cankarjevo
nabrežje št 6.
v Cirkvenici.
BaVi S6 Z žgradb° in_nakuPom vil stavbišcS v
Izvršuje
IlrliD strokovna mnenja v vseh vprašanjih grad-Uuju beno-tehniške smeri.
Posreduje
Primorju in Gorskem okraju, projekte in troškovnike.
pri vseh gornjih transakcij.
10% belo banaško, letnik 1918 8-5% belo banaško, letnik 1919
Obe vrsti ste dobrega in zdravega okusa, brez kisline. 10'5% črno dalmatinsko vino, zelo fino, volnega, prijetnega okusa. 8*5% belo štajersko, namizno vino,
s prijetno kislino. 7*6 % belo hrvatsko, namizno vina Vzorcev se ne pošilja. Za pristnost ponudenih vin jamči
Vinski oddelek v Sp. SiSkl. Gospodarska Zveza.
proti srbečici, garjam, lišaju, kožn. izpuščajem 1 • zahtevajte v Vasi najbližji lekarni priznano in zdravniško priporočeno
Dr. FLESCH-evo izvirno SKABOFORM- MAZILO.
Ne mažo. ne barva, btez duha. Dobiva se v vseh lekarnah. Glavna zaloga za Ljubljano la okolico:
Rihard Snšnik »pri Zlatem Jelenn« IV, Marijin trg.