Leto lin. iii 162. I DnMlonl. v tonu 21. JulUn «25. ceno Din no Ishafa vsak dan popoldno, Izvzemal nadalje in praznine. — Inaerati: do 30 petit i 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Insera ni davek posebej. — „Slovenski Narod11 velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D Upravniatvo: Knallova ulica stav. 5, pritličje. — Telefon stav. 304. Uredništvo: Enallova ulica it. 5,1, nadstropje. — Telefon stev. 34. WW Poštnina platana v gotovini. „Smo pomorska država" Stoječ pred gotovimi dejstvi in pred popolnoma izpremenjeno politično situacijo v notranjosti države, se no« čemo spuščati v hipotetične presoje nove vlade, njene iskrenosti, nadalje v lojalnost Radičeve kapitulacije ter v centralistični unitarizem največje, dosedaj republikanske in federalistične hrvatske politične stranke. Hipotetična presoja nove vlade bi bila preveč papirnata ter doktrinama. doČim je treba glavno besedo prepustiti dogodkom samim ter razvoju naše notranje politike v bodočih dveh, treh mesecih. Kmalu bomo vedeli, pri čem da smo in kako je vzeti v politični zgodovini edinstveno metamorfozo i znajvečje protidržavne skrajnosti v patetično deklamirano patrijo-tično udanost. Nova vlada je obrazovana in neki njeni člani že nastopajo z glasnimi programi. Ti programi obetajo prav velike stvari____ Zlasti Radićevi ministri so precej glasni. Med temi morda dr. Kra->ač, novi minister trgovine, ki zagotavlja naši industriji in trgovini povsem nove prespektive napredka in vsesplošnega blagostanja. Izustil je tudi veliko besedo o «pomorskl državi*. Trdi, da |e naša država v prvi vrsti pomorska država! Tudi Stepan Radič je izjavil zagrebškim novinarjem, da bo naloga nove vlade, da učvrsti in izpopolni upravo, finance, agrarno reformo ter uredi najnujnejše gospodarske zadeve. Radić aludira na Split, na važnost našega morja ter žaluje za izgubljeno Reko. Morda je pri tem občutil tudi notranje Čuvstvo kesanja, ker se je zanesljivo pri tem spomnil tudi na to, da smo Reko izgubili predvsem po njegovi krivdi, ker bi bila sicer Italija ob eno-dušnem odporu vseh Hrvatov in Srbov gotvo drugače postopala proti Jugoslaviji. Na gospodarski program nove' vlade smo tudi lahko radovedni! Postavimo, da je ta gospodarski program odkritosrčen, da bodo Radićevi ministri prav resno sprovajali svoje poglede na agrarno reformo, da bodo podpirali industrijo in trgovino ter da bodo predvsem uveljavljali v celokupnem svojem gospodarskem delovanju novi «jadranski, prečanskl, pomorski« pravec naše države, kakor bi bilo pričakovati, ker so zastopnik! prečanskih, hrvatskih krajev, ker ga sami tako iz ust dr.Kra-iača, kakor preko izjav Stepana Radića oznanjajo. Recimo, da je ta gospodarski program, da je namera nove vlade, ki bo Iz Splita napravila Hamburg Jugoslavije, iskren, točen in resničen. Pustimo ob strani nevernost in bojazen, da tiči za temi velikimi besedami nova Radićeva demagoška agitacija, ki si hoče osvojiti postojanke ob Adriji, preko Like do jugoslovenskega Splita, nadalje postojanke med jugoslovensko orijentiranim gospodarstvom Hrvatske in drugih prečanskih krajev. Recimo, da je Radiću resnično za tako gospodarsko afirmacijo zapadnih krajev naše države ter za pomorski značaj nase države! V tem slučaju ima potem Stepan Radić prvič v sedanji svoji unitaristični fazi priliko, da uveljavi enakopravnost med Slovenci, Hrvati In Srbi in da iz-vojuje gospodarski enakopravnosti vseh krajev naše države veliko zmago. Politična abstinenca Hrvatov je povzročila, da se je v Beogradu uveljavila gotova pristranost v gospodarskih vprašanjih, ki se pa zbog državnopravnih problemov, ki so tičali v ospredju, ni dala načeti in pobijati. Sedaj pa ima Stepan Radić priliko, da započne veliki boj za enakopravnost v državi in sicer na vseh področjih državne uprave, tako v socijalnosti in agrarni reformi, kakor v industriji in trgovini. Patetične deklaracije o edinstvu Srbov, Hrvatov In Slovencev naj ne bodo samo dekla-matoričnega značja in naj ne slepijo srbske in celokupne jugoslovenske javnosti o njegovem pravem političnem programu. Tu, na gospodarskem področju mora sprovesti gospodarsko enakopravnost, se postaviti odločno na branik za «pomorsko orijentacijo naše države*. Kjer so doslej drugi le delno uspeli, brez dovoljne politične moči, naj sedaj poizkusi Stepan Radić s koalicijo z radikali. Enodušnost v medsebojnih deklaracijah o državnem in narodnem edinstvu je kaj lahka stvar. Mogoče je celo, kakor vidimo tudi takim nasprotnikom, kakor so si bili do včeraj Radićeva in radikalna stranka. Toda druga je enodušnost, ki se tiče gospodarskih interesov ter celokupnega političnega ravnovesja v državi! Na to enodušnost v bodočem delu sedanje RR koalici:c smo r*uwedni! Prejsnie vlade so morale Mit odložil potovanje u inozemstvo Za pot vse pripravljeno« — Pašić se je znova prehladil — Beograd, 20. julija. (Izv.) Politični krogi so večraj z zanimanjem pričakovali obvestila glede odhoda ministrskega predsednika Nikola Pašića v Karlove Vari. V soboto je bilo za odhod vse pripravljeno. Ministrski predsednik Nikola Pašić je nameraval po* tovati s parnikom po Donavi preko Bu* dimpešte do Bratislave in od tam po žel zni:i do Karlovih Varov. Potovanje je ministrski predsednik nenadoma od' . tožil in to zato, ker so nastopile gotove | Sveioi MHM o Sijajni govor Svefozara Pribiče vica v Beogradu. — Samostojni demokrat je nočejo biti rezerva radikalov« — Samostojni demo-* kratje se nočejo vezati niti na desno, niti na levo« komplikacije. Kakor zatrjujejo, minU sirski predsednik Nikola Pašić z ozi* rom na zadnje politčne dogodke in na sklenitev sporazuma z radičevci postal duševno utrujen in se je obenem močno prehladil. — Beograd, 20. julija. (Izv.) Zdrav* stveno stanje ministrskega predsednika Nikole Pašića se je od včeraj na danes znatno poslabšalo. Bolezen je zelo krh tična. V sporazumaških krogih so zelo vznemirjeni. polil I — Beograd, 20 julija. (Izv.) Vodstvo SDS je sklicalo v hotel «Imperial» vče* raj ob 10. dopoldne konferenco stran? kinego vodstva in strankinih zaupni* kov. Konference so se udeležili vsi bivši ministri in mnogi ugledni strankini vo* ditelji. Udeležba je bila tako častna, da se je morala prvotno zamišljena konfe* renca v dvorani hotela «Imperiala» pre* tvoriti v shod, ki se je vršil na vrtu, ozi* roma na dvorišču hotela «Imperiala». Shoda se je udeležilo nad 500 samostoj* nih demokratov. Po formalni otvoritvi je dobil bese* do g. Svetozar Pribičevic, viharno pozdravljen od svojih somišljenikov. — Njegov govor je bil eden najsijajnej* ših in najznačilnejših njegovih govorov. Svetozar Pribičevic je najpreje prečital vsebino med radikali in samo* stojnimi demokrati sklenjenega sporaz* tirna. Na podlagi tega sporazuma je Svetozar Pribičevic ugotovil, da sporaz* um ni bil sklenjen ad hoc samo za vo* litve, nego za bistven sistem dela in vodstva državne uprave. Konstatiral je, da niti deseti del delovnega programa, ki ga je začrtal v sporazumu Narodni blok, ni bil končan, pa so radikali kršili ta sporazum in pričeli pogajanja z dru-go parlametarno skupino, ki je progra* matično doslej stala v dijametralnem nasprotju s programom Narodnega bloka. Povdarjal je dejstvo, da je bila ustvarjena koalicija samostojnih demo* kratov z radikali tudi pod pogojem, da se ta koalicija ne more razširiti brez znanja in odobrenja ene ali druge strani in da ena pogodbena stranka ne more pričeti pogajanj s kako drugo stranko brez prehodnega obvestila sopogodnice. Svetozar Pribičevic je dal izra* za svojemu globokemu zadoščenju, da se je pretvorila prvotno zamišljena konfereca v tako sijajen shod. Nadalje* val je med drugim: Radikali so izvolili zavreči koalicijo s samostojnimi demokrati in so se pri* čeli pogajati z radičevci, s katerimi so napravili sporazum. Vprašamo sedaj: Ali je mogoče, da isti ministri, ki so podpisali Obznano proti Radićevi stran* ki, danes morejo sedeti v vladi z ekspo* nenti in zaupniki Radićevimi. Kaj pore: ko oni politični uradniki, kakor n. pr. v Zagrebu, ki so morali oditi s svojih službenih mest, čeprav so morali izvr* sevati ukaze in naloge, ki jih jim je da* jal notranji minister, isti minister, ki je podpisal Obznano, danes dela nasprot* no in ravno ti uradniki ga morajo sedaj poslušati, Svetozar Pribičevic je nato zelo ob* širno govoril o idejni metamorfozi in o političnem spreobrnenju Stepana Radi* ca. Opozarjal je, kaj je vse Stepan Ra* dić govoril proti kralju, proti ministr* skemu predsedniku Nikoli P a š i ć u in ostalim radikalom, in to ne pred dese* tirni leti, marveč pred enim letom. — Opozarja na članek v «Slobodnem do* mu» z dne 24. januarja 1924., v katerem Stepan Radić povodom pogajanj o Markovem protokolu naglasa, da mu je zaupnik in minister narodno^radikalne stranke izjavil, da so radikali priprav* Ijeni tudi kralja odstraniti, če ne pride do sporazuma. Isti Radić je sedaj na* pravil salto mortale, spreobrnil se je v dvornega služabnika, kakor je prej ved* no zmerjal samostojne demokrate in radikale. Svetozar Pribičevic zameri izgovor radikalom, da so sklenili sporazum, ker je tako želel kralj. Ta izgovor je nedo* stojen. Če bo doživel sporazum z radi* ćevci uspeh, če država ne bo imela od tega nikakega pozitivnega uspeha, te* daj bodo vsi ljudje, ves narod, dejali, da je kralj doživel neuspen. <7ovornik sam ne verjame na pozitivne uspehe te* ga sporazuma. Če pa doseže vlada RR uspehe, tedaj bodo radikali te uspehe izrabili za sebe in v svojo korist in jih ne bodo pripisovali kralju. Voditelj samostojne demokratske stranke je nato kratko preciziral stali* šče in razmerje parlamentarne delega* cije SDS napram vladi RR in ostalim strankam. Izjavil je kategorično, da samostojni demokrat je nočejo x*eč in ne bodo več fungirali kot rezerva, ki jo ras bi jo radikali, ko pridejo v velike tezkot če. Takrat bodo zopet radikali želeli no* vih pogajanj z nami. Samostojni demo* kratje morajo gledati, da si okrepijo stališče med narodom. Z narodovo po* močjo nameravajo samostojni demo* krati doseči začrtane cilje. Radikali ni* so vprašali naroda za svet in dovolje* nje, ali lahko sklenejo sporazum z radU čevci. Narod je pri volitvah dal večino Narodnemu bloku in to zato, da se one* mogoči Radičevo razkrojevalno in pro* tidržavno delo. Svoj govor je Svetozar Pribičevic zaključil z veleznačilno politično izjavo: Evo! Tak je v resnici položaj To je prava resnica, ki je ne more nikdo za* nikati Kakor je v matematiki dvakrat dve štiri, tako se tudi v politiki ne sme preobrniti glavnih načel. Vsaka pogodba se mora častno ohraniti. Mi smo se zvesto držali dogovora Narodno * radU kalna stranka je s sporazumom napra* vila napako, ki je lahko zanjo katastrom falna. «Hočemo mi svojo politiko voditi popolnoma samostojno.* Težišče naše akcije prenesemo v narod, da ga orga* niziramo. Mi se nočemo vezati z niko* mur niti na desno niti na levo. S po* močjo naroda postanemo oni faktor, ki je koristen za državo in nje napredek, in takrat hočemo pokazati, kako se vodi poštena, pravdna, nas rodna in državna politika. Navzoči zborovalci so viharno in navdušeno pozdravili izjavo Svetozarja Pribičevića. VELIKA NESREČA NA SAVI — Beograd, 20 .Julija. (Izv.) Povodom 50-letnice organizacije bosanskih dobrovolj-cev, ki je v Beogradu bila prav sijajna in veličastna, združena z manifestacijo za državno in narodno edinsrvo, se je včeraj na Savi zgodila velika nesreča. Več izletnikov se je hotelo prepeljati s splavom z desne strani na levi breg Save. Splav se jc sredi prevrnil in je padlo v vodo 50 izletnikov. Bil je grozovit prizor. Nekateri so se skušali rešiti s plavanjem. Več oseb pa so zagrnili valovi in je njih usoda neznana. Nekaj utopljencev so pozneje potegnili iz vode. Število utopljencev pa doslej še ni točno ugotovljeno. stati predvsem na braniku osnovnih ustavnih načel proti skoro enakomočni parlamentarni opoziciji in so si v glavnem morale osigurati splošnoveljavne uzance zapadne demokracije ter regularno oblast od strani parlamentarne večine. Sedanja vlada ima pa od te strani popoln mir in se lahko brez brige za parlamentarno večino in za event. intrige opozicije posveti skupnemu gospodarskemu delu. To znači, da bo tre- ba v koaliciji in na skupnih sejah ugla-jevati nasprotja poedinih pokrajin ter event. plemensko orijentirane gospodarske interese. To delo in to soglasje ne bo lahko. Ali je Radiću sploh ležeče na tem, da izvojuje zapadnemu delu naše države primerno veljavo v gospodarstvu in v splošni politični situaciji? Radičevo unitaristično prepričanje bo Šele na tem terenu prestalo svoj zrelostni izpit Politično zatišje q Beogradu Vtis Pribičevićevega govora. — Radić v avdijenci pri kralju na Bledu« — Sestanek narodne skupščine jutri popoldne. -- Beograd, 20. julija. (Izv.) Po končanih* formalnostih ob nastopu vlade RR je nastopilo sedaj v Beogradu nekako politično zatišje. Iz Zagreba prihajajo kratka poročila o važnih spremembah v politični državni upravi. To so prvi vidni znaki sklenjenega sporazuma med radikali in radičevci. Zadnji so že pričeli na Hrvatskem izvajati gospodstvo in vlado proti samostojnim demokratom. Politična javnost je 'danes osredotočila vso pozornost na dva govora In sicer na govor Svetozarja Pribičevića v Beogradu in na govor Stepana Radića na seji glavnega vodstva HSS, na katerim je sedaj razveljavljena obznana. Govor Svetozarja Pribičevića je napravil na politično javnost najglobokejši vtis in to po svoji jasnosti in odkritosti. Vsi podcrtavaj o zlasti zaključek njegovega govora, ko naznanja, da se samostojni demokratie ne bodo vezali niti na desno, ne na levo, marveč bodo nadaljevali politiko ravne črte tudi v bodoče. Stepan Radić je včeraj govoril na prvi seji HSS po obznani. Zagrebški listi priob-čujejo kratek izvleček njegovega govora. Radić je med 'drugim konstatiral, rda so sedaj Hrvatje popolnoma svobodni. V civeur-nim govoru je kratko zopet ponovil stališče napram Davidoviču, dr. Korošcu in rdr. Spahu. S temi politiki ni bil mogoč sporazum, ker so zastopniki načelno nasprotujočih si programov. O kralju je 'dejal: Na čelu sporazuma je kralj, človek, državnik in veljak, ki združuje v sebi lastnosti Šuma-dinea in diplomatske spretnosti svobodnega Črnogorca. Danes zjutraj je po poroČilirT fz Zagreba oclpotoval z ljubljanskim brzovlakom Ste- pan Radić na Bled, kjer ga Nj. Vel. kralj sprejme v daljši avdijenci. Z Bleda odpotuje Stepan Radić ne v Beograd, marveč v Baško (Dalmacijo), kjer se nahaja njegova rodbina. Stepan Ra'dić ostane v Baski mesec 'dni, nakar se napoti v Beograd, da stopi v stikf z voditelji radikalne stranke. Med ministri in predsednikom naro'dna skupščine trajajo danes dopoldne posvetovanja glede nadaljnega 'delovnega programa Za danes dopoldne 'določena' seja narodne skupščine je preložena na jutri za 17. uro popoldne. Dnevni red je ta: 1.) razprava o poročilu odbora glede zakona o spremembi člena 12. zakona o izplačilu vojne odškodnine; 2.) poročilo odbora za proučavanje zakona o priznanju zaslug za "domovino zaslužnih' mož. 3.) Zakonski predlog o teritorijalni določitvi okrožnih sodišč v Zvorniku, Bjelini in Brčki. 4.) Poročilo odbora o omejitvi in razdelitvi občin. 5.) volitev predsednika in 4 članov glavne kontrole; 5.) razprava fin. o'dbora o predlogu zakona glede proračunskih" davanajstin. — Beograd, 20. julija. (Izv. Ob 12.) Di nes dopoldne ni bilo nikakih važnejših političnih, dogodkov. Vlada povsod mrtvilo. Danes 'dopoldne so prispeli iz Zagreba ra-dićevski ministri *dr. Šuperina, 'dr. Krajac In ■■' 2ITNI TRO. Pšenica Hard Winter II. fco. Postojna trs. blago 430; pšenica bačka nova par. Lj, blago 365; pšenica sremska blago 360; koruza slavonska par. Lj.. 2 vag., denar 230, blago 230, zaklj. 230; fižol ribničin, orig., frc. Lj., 2 vagona, denar 230, blago 230, zaklj. 230; fižol ribničan, orig. frc. Lj. denar 300; laneno seme Ia frc. Lj. denar 550; krompir novi frc, štaj. postaja blago 85/ ječmen domači frc. Lj. denar 200, j EFEKTI V*Vo 'državna renta za vojno ško'do: bi. 240; 7% investicijsko posojilo iz leta 1021: denar 66.50, blago 68, zaključek 68; Celjska posojilnica d. d.: denar 200, blago 205; Ljubljanska kreditna banka: denar 225, blaga 250; Merkantilna banka: 'denar 100, blagd 100, zaključek 100; Prva hrvatska štedionica: denar 805, blago 810; Kreditni zavod: denar 175, blago 185; Strojne tovarne m \U varne: denar 105, blago 130; Trboveljska premogokopna družba: denar 350, blagq 360; Zdruežne papirnice: denar 100; Stavbena družba d. d. Ljubljana: denar 165, bla-, go 180; 4%S zast. I. kr. dež. banke: denai« 20; 4Vz% kom. zad. kr. 'dež. banke: 'dena$ 20. Zagrebška borza« Dne 20. julija. Sprejeto ob 13. Devize: Curih 11.03—11.13, Praga 167.80—170.20, Pariz 263.50—268.50, Nevv-york 56.45—57.25, London 276—279, Trst 208-50—211.50, Berlin 13.475—13.625. Va« hite: dolar 55.625—56.425. Efekti: l7o invst. pos. 68. 2^% dr?, rente za ratnu štetu 230.50—242, Ljubljana ska kreditna 235, Centralna bk. 9, Hrv4 eskomptnaj bk. 107.50—10S. Kreditna bk. Zagreb 105—108, Hipotekama banka 56.50 —57.50, Jugobanka 96—97, Praštcdion3 805—810, Slavenska banka 64—68, Eksplo* atacija 38040, Drava dd. Oisjek 130—135, šečerana Osijek 510—515, Isis dd. 59—60. Nihag 40—41, Gutman 420—427, Slavekj 130—150, Slavonija 49—49.50, TrboveHsk* 347.50—35^.50. Inozemske borze« — Curili, 20. julija. Borza: Beo-ra<* 9.05, Pariz 24.25, London 25.03, Newyorl 515, Milan 19, Praga 15.25, Dunaj O.0373M — Trst, 20. julija. Predborza: Beogrnl 47.35—47.95, Pariz 127—127.50, Loollfl 131.50—132, Newyork 27—27.15, Praga «K i 80.50. Curih 527—529. Dunaj 0.O372^£ no razmer in ljudi, z mirom prevzviše-nega svojega očeta, z odločnostjo plemenitega svojega značaja, a v popoU nem skladu s sijajnimi svobodomiseU nimi in ustavno-parlamentarnimi tradi* cijami doma Karagjorgjevićev ste po* spešili in osigurali narodni sporazum kot veliko delo narodnega izmirjenja na kmetskem temelju dela in poštenja, na ustavnem temelju zakonitosit, rav* nopravnosti in svobode, a v težnji k večnim idealom človečnosti, pravice in miru. Naj Bog blagoslovi in poživi Va še Veličanstvo in naš ves vladarski dom — Stjepan Radić. — Istočasno je poslal Nikoli Pašiću ta4e brzojavni pozdrav: «Skozi vso gosto meglo medsebojnega nepoznavanja in nezaupanja in skozi še gostejšo mrežo laži in spletk ste Vi 2 dalekovidnost jo svojega uma, dano od Boga, uvideli vso veličino, a tudi vse težino narodnega sporazuma in ste na-ravnost neslišno in nevidljivo utrdili in izvršili veliko delo, da izgradimo mi Hrvati in Srbi kot srce celokupnega na: šega naroda kot stožer nove naše skup* ne države z vstrajnim skupnim delom vzor slovanske kmetske države v ure: jeni svobodi, v vseobči prosveti >n bla* gostanju in v praktični ter popolni iz* vedbi človečnosti, pravice in miru. Naj Vam Vsevišnji da doživeti čim najbolj zdrave in obilne sadove iz tega Vašega velikega dela.» — Ako primerjamo Ra» dićeve govore lani osorej s tema dve» ma brzojavkama, ne bi verjeli, da je njih avtor ena in ista oseba. Kako se spreminjajo časi, pred vsem pa ljudje! Prosveta — »Jugoslavenska Njiva« prinaša v številki z dne 16. julija to-le vsebino: Dinko šimunovlć: Tri priče. — Frano Alfire-vić: Noć. — Dr. Gjivo Supilo: Sveta godina. — B. Dukič: Voštanice. — Dr. P. Skok: Senoa kao prevodilac francuske klasicističke tragedije. — Vladimir Mošln: Rusk; otok. — Nova revija. V jeseni, koncem septembra 1925 začne v Ljubljani v založbi »Vigred« (I. Albreht, Ljubljana, Škofja ulica 8/1.) Izhajat! nova znanstvena revija: »Časopis za filozofijo«. Revijo, ki bo v obsegu treh tiskovnih pol m v obliki velike osmerke izhajala četrtletno, bo urejeval profesor filozofije na ljubljanski univerzi dr. France V e b e r. Z revijo bo gotovo ustreženo vsem onim krogom, ki se zanimajo za to panogo znanosti. O reviji še Iz-pregovorimo. Sodišče s— Kazniva radodarnost. Za lesnega trgova Hribernika so sekali v škofjeloških hribih' tam pri Sv. Florijanu drevesa ter jih spuščali skozi Krajnikov gozd v dolino. Pri tem je eno deblo obležalo v Krajnikovem gozdu. Mladi Fr. Krajnik je .deblo našel. Ko se je neki Habjan, ki je za Hribernika sekal in sravljal smreke, potožil napram Krajniku, da je slabo zaslužil, mu je Krajnik velikodušno svetoval, naj si vzame v njegovem gozdu predmetno deblo. To pa je bilo za oba narobe. Habjan, ki je nasvet Izvršil In deblo prodal, je dobil 5 dni zapora, dočim je Krajniku okrajno sodišče za njegovo dobrosrčnost prisodilo 100 Din globe. Deželno sodišče pa je bilo prepričanja, da je Krajnik ravnal iz nesebičnih nagibov, res v naivni dobrodušnosti ter je moža popolnoma oprostilo. V. L Križanovska: 2 V kraljestvu nesmrtnih Roman. Slučajno se je ozrl na svojo roko, ki je še držala slonokoščeni nožek, in mraz ga je sPreleteL Ta roka morebiti kmalu omahne na njegova prsa, v katerih ne bo več življenja. — Varujte se, moj mladi prijatelj — mu je dejal stari profesor, njegov bivši učitelj, ko ga je pred tedni preiskal. — Vaše srce ni zdravo in pljuča so načeta. Vam je potreben popolni fizični in duševni mir, sicer... Ralph je težko vzdihnil, ker je prav dobro razumel, kaj pomeni ta — »sicer«. Kot zdravnik se je zavedal, kaj obetajo ostre bolečine v prsih, neredno utripanje srca, težko dihanje, slabost in suh kašelj, ki je puščal na ustnicah sledove krvi Zaprl je okno, sedel zopet v naslonjač in zatisnil oči. Lotil se ga ie nenaden strah pred smrtjo. Profesorju je bilo lahko reči: »Varujte se! Počivajte duševna!« Tak oddih je lahko priporočati samo onim, ki ne razmišljajo, ki Žive v vrtincih Živ-b*»nja tja v en dan; za tistega pa, čigar misli deluje*), čigar um išče resnico in naleti na vsakem koraku na dvome in ugibanja, je tak odpočitek nemogoč. In kaj je pravzaprav ta smrt, ta ledeni in uničujoči duh, ki preži na človeka na vsakem koraku, smrt, ki mu ugrabi ljubljena bitja in pridobljeno znanje ter ga strmoglavi v neznano nebitje? Živi počaste spomin umrlega s spomenikom aH molitvami, toda ali ve on sam kaj o tem? Ali čuti, ali trpi in ljubi svoje drage tudi po smrti? Mnogo čudnih pojavov govori o »zagrobnem« življenju, toda znanstvenim pDtom se to ne da dokazati Duhovi se ne prikažejo sami po sebi, temveč so podvrženi gotovim zakonom, prav tako zagonetnim in nerazumljivim, kakor je svet, ki mu vladajo. Ralph je obrisal potno čelo, potem je pritisnil roko na krčevito utripajoče srce. Kolikokrat se je že težko boril s strašnim dvomom: »biti ali nebitU Opetovano ga je težite vprašanje, zakaj se umrli ne vračajo z onega sveta, da bi povedali svojim dragim na zemlji, kako ie tam, če je to mogoče. Pred leti mu je umrla oboževana mati. Tudi ona je živela m delala samo zanj. In vendar je bila gluha za njegove obupne klice m ni dala od sebe nobenega znaka, da je preživela smrt in da ga še vedno ljubi. Zabolelo ga je v prsih in naval dušečega kašlja ga je spomnil, kako zelo se le približal tudi on grozni zagonetki — smrti. Tesnoba in strah pred bližajočim se koncem je še bolj stiskal njegovo srce. Mar res ni nobenega sredstva, da bi si podaljšal življenje In preprečil razpad telesa? Kar se je spomni!, da ie čital y neki knjigi o okulizmu, da obstoja življenski eliksir čigar tajnost je bila izgubljena, pa so jo alkimisti zaman iskali v dnobovju ali krvi deklic, dece in živali, v rastlinah in atmosferi. In vendar govore magične knjige o tem eliksirju kot o nedvomnem dejstvu... O! Ce bi ga mogel najti; a ta življenska tekočina mora nedvomno biti, to je taka mogočna sila, ki deluje v organičnih telesih in v vsakem živem bitju. Ta skrivnostni življenski duh mora biti povsod, i v primitivnih i v najbolj kompliciranih organizmih . Močan in oster glas električnega zvonca je prekinil burne zdravnikove misli. Vzravnal se je in poslušal. Toda Patrik, njegov edini sluga, je menda trdno spal, ker je bilo v predsobi vse tiho. Še hip in zopet je pozvonilo. Ralph je vstal. Bržkone je kak sosed zbolel, pa so poslali ponj; to se pripeti sicer redko, vendar pa so ga že večkrat klicali Ker Patrik ni dat od sebe nobenega znaka življenja, je mladi mož sam odprl vrata. Na stopnicah je stal visok mož, zavit v temen />lašč\ na glavi je imel širok klobuk. V rokah £ držal s srebrom okovano škatlico. — Čast mi je govoriti z dr. Morganom, kajne? _ je vprašal neznanec z globokim in polnim glasom. — Pa, to sem jaz, izvolite. — Ce je tako — dovolite, da vstopim. Moram spregovoriti z vami o zelo važni zadevi, k* vas izredno Neznanec je položil na stol plašč in klobuk ter stopil za Ralphom v njegov kabinet. Oba sta sed^a in dokaj dolgo molčala. Ralph je radovedno ogledoval svojega gosta. Bil je to mož petintridesetih do štiridesetih let, dasi na videz močan in zdrav, je bil trenotno zelo bled in očividno utrujen. Navzlic temu ni bilo na njegovem šinokem čelu nobene gube, v njegovih gostih in črnih kodrih nobenega sivega lasu. Njegov obraz so odlikovale izrazite grške poteze; služil bi lahko za model Fidijevega kipa. Z zamišljenim pogledom se je neznanec oziral po knjigah, nakopičenih na pisalni mizi, potem je pogledal z velikimi črnimi in bleščečimi očmi Ralph a. — Vi iščete življenjski eliksir in bi ga radi imeli? — Kdo ste, da veste moje misli? — je zamr-mral zdravnik in planil iz naslonjača, Zagonetni gost se je nasmehnil. — Sedite in ne bojte se ničesar, — je dejal — Saj nisem hudič, kakor nedvomno domnevate; sem prav tak človek, kakor vi. Med nama je samo ta razlika, da hočete vi živeti, jaz pa, umreti. Vi ste živeli premalo, jaz pa preveč in bi se rad vmL' v prostranstvo. Prišel sem, da vam ponudim zameno. V vaših rokah je smrt, v mojih življenje. Torej, dajte mi malo svoje krvi ,jaz vam pa dam nekaj kapljic eliksirja. Ste zadovoljni? Dnevne vesti. — Kraljev povratek na Bled. Nj. Vel. kralj Aleksander v spremstvu glavnega adjutanta armijskega generala H a d ž i ć a se je včeraj 19. t .m. dopoldne povrnil iz Beograda na Bled. Kralju se je v soboto zvečer odpeljal do Zagreba nasproti veliki župan ljubljanske oblasti dr. Vilko Bal t i č. Od Zagreba dalje je dvorni vlak spremljal tudi direktor državnih železnic dr. Borko. Dvorni vlak je včeraj ob 8.39 prispel na glavni kolodvor v Ljubljano, kjer je ostal 6 minut. Na glavnem kolodvoru so pričakovali Nj. Vel. kralja divizijski general Stojanović, policijski ravnatelj dr. Guštin in poveljnik orožniškega polka polkovnik Stojan Trnokopovič. Dvorni vlak je ob 8.45 odpeljal na Gorenjsko ter je prispel na Lesce cb 10. dopoldne. — Stepan Radić na potu na Bled. Kakor je že beogradsko časopisje par dni napovedovalo, je danes ob 11. dopoldne prispel v Ljubljano predsednik HSS Stjepan Radić v spremstvu ministra za agrarno reformo Pavle Radić. Oba potujeta na Bled, kamor sta se odpeljala z opoldanskim navadnim vlakom. V spremstvu ministra Radića se nahaja njegova žena z dvema otrokoma. Vsi potujejo v ministrskem salonskem vozu. Na kolodvoru v Ljubljani je ministra Radića pozdravil veliki Župan ljubljanske oblasti dr. Vilko Bal-tič imenom krajevne državne oblasti. Za njim je ministra pozdravil še direktor ljubljanske železniške direkcije dr. Borko. Minister Pavle Radić potuje z predsednikom Stepanom Radićem do Lesc, kjer ju pričakujejo dvorski avtomobili, nakar se takoj napotita v avdijenco k Nj. Vel. kralju Aleksandru. Okolu salonskega voza se je kljub neznosni vročni nabralo precej radovednega občinstva, ki je zvedavo ogledovalo voz, da vidi predsednika Stjepana Radića. Vendar zaman. Le na šišenskem kolodvoru se je za hip pokazal izza za, vese. Prv? odmevi vlade RR. na Hrvatskem. RadičevcI kot oblastniki so že začeli na Hrvatskem izvajati politiko maščevanja, aH kakor sami zatrjujejo, vlado reda ln zakona. Najpreje odstranijo vse njim neljube visoke uradnike, ki so vršili svojo dolžnost po zakonu m po navodilih notranjega ministra Bože Maksrmovica, ki še nadalje vodi notranjo politiko v vladi RR. Takoj po imenovanju nove vlade so bili podpisani ukazi, s katerimi se odstavljajo veliki župan v Zagrebu, Osjeku in Karlovcu. Takoj so morali ti župani svoje posle izročiti najstarejšemu uradniku ter urad zapustiti. Radićevci so se tudi temeljito znesli nad zagrebškim policijskim ravnateljstvom, ki je moralo na ukaz notranjega ministra nastopati proti vodstvu sedaj imenovane HSS, preje HRSS. Ravnatelj dr. Janko Bedeković je premeščen v notranje ministrstvo kot inspektor. Dr. Cvetko Horvat, ki je vodil razne hišne preiskave pri Radiću in ostalih tovariših, je prestavljen v Subotico kot mestni kepatan, a g. Stepanović je imenovan za načelnika tajne policije v SubotJcL Poveljnik policijske straže Boško PavloviĆ, ki je Stepana Radića na tako slaven način izvlekel iz postelje, je moral oditi na daljši dopust, a na svoje mesto se več ne povrne. — Spremembe v železniški službi. Premeščeni so: iz Celja v Ljubljano šef prometne službe Alojzij R a n d 1, iz Ljubljane v Ptuj šef prometne službe Ivan Arhar, z Rakeka v Ljubljano postajenačelnik Fran Ernest Je ras, iz Zidanega mosta v Celje Šef prometne službe Alojzij Kavšek, iz Sv. Lovrenca na Pohorju za postajena-čelnlka v Dravograd-Meža Fran B1 a ž o n, iz Boh. Bistrice-Jezero za Šefa skladišča v Ljubljano gl. kol. Josip 2 n i d a r š i č, o'd direkcije Ljubljana h kurilnici Ljubljana 1. gl Mol. Rudolf Za ček, z Bleda k prometnemu oddelku v Ljubljano postajenačelnik Josip Božič, iz Trbovelj v Litijo postajenačelnik Ivan Turk, iz Hoč v Trbovlje postajenačelnik Anton Vtič ar, iz Preval} v Ptuj uradnik Fran Petek, iz Žalca v Škof-jo Loko postajenačelnik Josip šva cer, iz Čakovca v Maribor gl. kol. Albin B a u b e 1, iz Ljubljane gl. kol. za postajenačelnika v Bučečovci Vinko Jug, Iz Ruš v Maribor progovni nadzornik Bogomir Stani, iz Dravograda v Ruše progovni nadzornik Mihael Pinter, iz Zagreba k direkciji Ljubljana Franjo Ma lenšek. — Imenovanje. Za načelniki Inženjerske sekcije drž. žel. v Somboru je imenovan z ukazom naš rojak, Triglavan, gosp. ing. Rudolf Sigi. To je menda prvi Slovenec, ki je v subotiški direkciji postal šef inženjerske sekcije. — Iz srednješolske službe. Na državni realki v Ljubljani sta prevedena: prof. Anton Koželj v I. kategorijo 4. skupine in pref. Peter 2 m i tek v I. kategorijo & skupine. — Šolski izkaz! se bo'do v prihodnjem šolskem letu, ki se prične 1. septembra, izdajali vsake tri mesece, šolsko izpričevalo pa le ob koncu šolskega leta. — Povodnjl, vročina, mraz. Iz Budimpešte poročajo, da je bil 17. t. m. strašen naliv nad mestom in okolico. Stemnilo se je nebo, grmelo je In treskalo na izredne načine, potem pa je izbruhnil naliv, ki Je v pol ure da! toliko dežja, kakor če bi Huco deževalo par dni. Vse kleti in pritličja so bile polne vode ln ognjegasci so imeli mnogo dela pri pomoči prebivalstvu. Po ulicah1 so se vili celi hudourniki. Ves promet je bil ustavljen. V provinci je poginilo nekaj ljudi in živali. Iz Poljske poročajo, da se ponavlja dan za dnem velikanska vročina, kateri sledi kar nenadoma vihar s strašnim nalivom in tema je, kakor po noči, grmi in treska. Nekatere reke so silno narastle. Zadnje dni je bila v južni Rusiji velika vročina, enako poročajo iz Romunije, kjer se vrste tudi pojavi, slični onim na Poljskem. V Newyorku i^rsaja vročina, iz nekaterih ameriških mes poročajo o mrazu m nt ameriške- ' . je te dni baje celo snežilo. Ali na1 .rfenule to poletje? Pri nas nekaj V Uubijanh dne 20 julija 192S. kaže, da bo morda nekaj časa vroče, če bo držalo seveda! — O srbskem lirika MIlanu Raklcu prinaša v »Piccolu della Sera« daljši sestavek prof. Umberto Urbanaz-Urbani, dober poznavatelj jugoslovenske književnosti. Raki-ća označa za najglobokejšega ln najpopolnejšega lirika zadnjih 27 let. Rakič je naš poslanik v Sofiji. — Zračna črta Trst-DunaJ-Praga. Zračna čr*a Trst-Dunaj v obratu akcijske družbe »Adria Espressoc prične poslovati prihodnji mesec. V Pragi se bavijo intereslra-ni prometni krogi s to novo črto, ki bi jim mogla dobro služiti v zvezi Prage s Trstom. Ker je Češkoslovaška med prvimi vzdrževatelji tržaške zaledne trgovine, bodo v Trstu gotovo radi ustregli češkoslovaški želji. Kakor znano, je Imela Iti zračna črta iz Trsta v Ljubljano, pa je krenila po novem sklepu preko Celovca proti Dunaju in utegne segati sedaj do Prage. Za stvar v Ljubljani ni bilo zanimanja. Stavimo, da pride čas, ko bodo Ljubljančani tožili, da jih' pri zračnem prometu zapostavljajo. Pa so sami stvar onemogočili, kakor svoje dni Škofjeločani železnico. — Planince opozarjamo, "da je Triglav se'daj prost snežnih zmetov in da je pot popolnoma varna. /l Nov telefonski fmenlk. Ministrstvo pošte in telegrafa bo v kratkem izdalo nov telefonski imenik za celo kraljevino. Ker je knjiga po celi državi močno razširjena, se v nji tudi uspešno inserira. Oglasi za ta irrenik se sprejemajo po sledečih cenah: 1) V oglasnem delu na koncu knjige: cela stran, velikost 11-22 cm 400 Din, polovica strani 250 Din, četrtina 120 Din, osmina 60 Din. 2.) Če hoče telef, naročnik, da se njegov naslov natisne izrazitejše (s posebnimi črkami): 100 Din. 3.) Oglasi na posebnih listih, med naslovi naročnikov: cela stran 1000, polovica 600. četrtina 300 Din. 4.) Oglasi nad besedilom ali ped besedilom vsake strani naročnikov ali Pa na platnicah po dogovoru. Oglasi se takoj sprejemajo. Za oglase s slikami je treba priložiti klišeje. Oglase, denar in event. klišeje sprejemajo vse telefonske centrale in telefonski rač. oddelek direkcije pošte v Ljubljani, Sv. Jakoba trg 2. — Izjava. Pripravljalni odbor belokranjske podruženlce SPD v Črnomlju se je nanovo sestavil. Začasno predsedstvo je prevzel z. dr. Božidar Kussel, srezki zdravnik v Črnomlju, tajniške posle opravljata gg. Albin Čebular, učitelj na Talčjem vrhu, in Joža Sterbenc, davčni asistent v Črnomlju, blagajniške pa Jože KasteTic, tajnik Mestne hranilnice v Črnomlju. Vse prireditve In zbirke v prid stavbi nove koče na M'"mi gori vodi ta pripravljalni odbor In vsi eventualni prispevki v denarju in materijalu na i se pošiljajo le na podružnični naslov v Črnomlju. Nobena druga oseba nI pooblaščena in ne opravičena v Imenu podružnice pobirati denar ln eventuelne druge prispevke, ali prirejati kakršnekoli prireditve. — Dr. K u s s e 1, tč. predsednik. — Sterbenc, tč. tajnik. — Sin ubil očeta. V Donjem Rajiću je šavun Marković ubil svojega očeta Jovana. Zabodel ga je z nožem dvakrat v srce. Sunil Je tudi svozjega mlajšega brata, ki je prihitel očetu na pomoč in ga precej težko ranil. Morilec je nato pobegnil. Zločin vzbuja splošno pozornost, zakaj sin Je doslej živel z očetom v najboljših odnošajiK. — Morilec novosadskoga vojaka prijet. Pretekli teden je bil v Novem Sadu ustreljen vojak Salih Obozović. Ustrelil ga Je orožnik Radovan Teodorović, ki je bil te dni prijet in izročen sodišču. Teodorović zatrjuje, da ga je ustrelil v prepiru. — Služkinja v plamenu. Pri uradniku Sonnenscheinu v Savskem Marofu je bila uslužbena služinja Jana š trkač. Pred dnevi Je doma neoprezno ravnala s steklenico špirita ,ki ji je eksplodirala v roki. Hipoma je bilo nesrečno dekle v plamenu. Na njene krike na pomoč so prihiteli sosedje, ki so strgali ž nje gorečo obleko. Strkačevo so nato s strašnimi opeklinami prepeljali v bolnico, kjer se bori s smrtjo. — »Nosan« krema Vam štedi na dvefi straneh, prvič, ker se je zelo malo porab?, ker poveča trpežnost obutve. 50/L/5 drugič, — Ponovno znižanje cen telečjega me* sa. Dogovorno s prodajalci teletine se zniža prodajna cena za telečje meso sledeče: tele* tina I. vrste: 20 Din za kg, teletina II. vrste: 16 Din za kg. Od 1. julija se je znižala cena teletini I. vrste pri kg za 2 Din ter II. vrste za 1 Din. — Mestno tržno nadzorstvo v Ljubljani. — Uprava Inženjerske Komora v LJubljani sklicuje sestanek vseh Članov Komore, ki se vrši v četrtek dne 23. julija t 1. ob 17. (5. uri) popoldne v 'dvorani Mestnega magistrata. Na sestanek se vabijo posebej še vsi inženjeri i In arhitekti, ki se pripravljajo za javno prakso, sicer pa vsi Člani Sekcije UJIA. Uprava bo poročala o svr> jem dosedanjem delovanju. G. unlv. prof. dr. ing. Miroslav Kasal bo predaval: »Opazovanja po poplavi v Poljanski dolini«, — Poslopje električne centrale je sedaj, kakor nam poročajo, povečano In z ravnokar dograjenim prizidkom znatno razširjeno. Zidarska dela so končana, preostale le Se nekaj profesijonistovskega dela, na kar se bosta montirala 2 Diesel-motorja. S tem je električna centrala in dobava električnega toka ojačena, kar bo za 'dobo nekaj let popolnoma zadostovalo. Pri tem moramo omeniti pa Se nekaj: Klerikalci In komunisti so Imeli L 1923. polna usta, kako bodo »razširilIc elektrarno z »zgradbo na — Savi«(D, storili pa niso nič. Sedanje ge-rentstvo pa se n! nič lirokoustilo, marveč Je samo delalo. Danes Je mestna elektrarna v položaju, 'da glede razsvetljave, zadosti vtem zaStevam, Novi Tarzani V. del Tarzana je ravnokar izšel: naroča ao v Zvezni knjigarni, Ljubljana, Marijin trg — Mestno in zunanja kopališča so bila včeraj izredno dobro obiskana. Saj pa Je bil tudi prvi v resnici poletni dan. V kopališču na PrulaH Je bH od dopoldne do mraka velik naval kopalcev m kopalk, ne dosti manj kopalcev je bilo tudi v Savi pri Tomačevem, na Črnučah* m v Zalogu. Še celo Kole zija J Iti Je Imela nekaj. — Razvijanje reklame na Javnih prostorih. V zmislu § 56 ta 58 cestno policijskega reda za mesto Ljubljana se občinstvo opozarja, da je strogo prepovedano nalepljanje in pritrjevanje raznovrstnih reklam na nedovoljenih javnih prostorih in to posebno v mestnih parkih in drugih Javnih nasadih, ker se z razvijanjem take reklame dela občutna škoda na drevju. Isto-tako se tudi prepoveduje razdajanje raznih reklamnih letakov po cestah in ulicah ljubljanskega mesta v smislu § 91 cestnega reda, da se s tem prepreči nastiljanje cestišč In trotoarjev s papirjem, ki povzroča mestni občini vsled trajnega snaženja precej velike stroške. Proti vsem onim, ki bi se temu ne hoteli pokoriti, se bo na podlagi veljavnega cestno - policijskega reda kar najstrožje postopalo, Če ne bo prestopek tudi po drugih zakonih strožje kažnjiv. Poleg tega se bo tudi pozvalo k povrnitvi nastale škode. — »Sokolska Župa Ljubljana«. Na 'društva smo razposlali zletne lepake. Dolžnost bratov tajnikov je, da lepake javno Izve-siio, sicer ti ne dosežejo svojega namena in veljave. Vabila s podrobnim sp*bredom slede. Zdravo! 2upno starešinstvo. 1416/n — Češko si o venska Obec v Ljubljani. Členove*, sučastnčte se co naičetnSji Jugo-slovensko - Československčho dne v Rogaške Slatinč, dne 2. srpna t. r. spojenćho s oslavou presldenta Masarvka. PflhlSškv do 24. července Klapalek, Prumvslova banka. Vyhodne* podmmkv. Sledujte zpravy v časopisech! 1415/n u— Najnovejše bluze, otroške In damske obleke, priporoča KrištoHč-Bnčar. Burna nedelja v Ljubljani Pretepi in roparski napadi po mestu Včerajšnja nedelja je potekla zelo burno. Na policijo so prispele številne ovadbe o raznih ekscesih, deliktiH in napadih; registriran Je celo en roparski napad, ki je bil izvrešn v Šiški. O tem napadu smo zaznali sledeče podrobnosti: Pekovski pomočnik Konrad Vengust je sedel snoči okoli 21. v gostilni pri »Dalmatincu« v Šiški ter tam balinal z nepoznanimi mu moškimi. Po končanem balinanju Je Vengust dal za dva Štefana vina, ker je Izgubil. Med tem so se zbrali okoli njega moški, ki so ž nJim ba-Hnali, nenadoma so ga trije ali štirje zgrabili In ga šiloma odvlekli na piano. Tam so ga tako pretepli, da je obležal nezavesten, obenem pa so mu odvzeli tudi listnico z 300 Din. Nezavestnega Vengusta Je našla neka ženska, ki mu je vlila v usta vode ter pozvala na pomoč pasante. Med tem Je prispel stražnik, ki je s pomočjo nekega pasan-ta prepeljal Vengusta na stražnico, kjer so ga za silo obvezali. Policija je med tem izvršila obširna poizvedovanja In kakor se nam javlja, je tri napadalce že prijela. Vrši se zasliševanje. Drug surov napad je bil izvrešn v soboto zvečer na Dunajski cesti, kjer so trilc »boljši« gospodje, med njimi blagajnik S. B., inž. V. A. in uradnik M. P. napadli mitni-čarja Alojzija Pekleta. Vsi trije, že precej vinjeni, so okoli 18. vdrli v mitnico ter Je S. B. mitničarju brez nadaljnjega prlsolil zaušnico. Mitničar se je skušal braniti, toda je slabo naletel. S. B. ga je še večkratt udaril in enkrat celo tako močno, da se Je mitničar opotekel ter priletel z glavo ob zid. Dobil je pri padcu veliko rano ln so ga morali prepeljati v bolnico. Vsi trije napadalci so bili uva'denl. Tretji napad je bil izvršen na Gasilski cesti v Šiški, kjer so A. B., V. B., A. In A. K. ter A. S. napadli trgovskega potnika Viljema Papeža. Ta se je napadu izognil In Je zbežal v Železniško ulico, kjer se Je skril v neko stranišče. Napadalci so tekli za njim in ker ga niso mogli Izvabiti iz skrivališča Je eden markiral stražnika In ga Je z sonornim glasom pozval v Imenu zakona »odprite!« Papež, misleč, 'da Je res stražnik, je odprl vrata, v tem hipu pa so vsi štirje planili nanj In ga pošteno pretepli. Bradač ga je celo davil. Raztrgali so mu tudi kravato. Papež je le po naključju ušel napadalcem, ki bi ga gotovo še huje zbili. Vzrok napadu Je bilo dejstvo, da je Pazež govoril nedostojno o Svetčev! in njeni sestri. Zadeva pride pred sodišče. Aretirane Je bil neki Josip Jančar, ki je na cesti pred Prešernovim spomenikom pretepal svojo mater, nad čemer so se zgražali pasantje. Jančar, priveden na stražnico, dejanje zanika. Za Gradom so neznani storilci napadli livarja Ferdinanda StrvaŠnika in ga' precej težko poškodovali. I? Celia. —c Sefa celjskega občinskega sveta se vrši danes 20. t. m. ob pol 19. uri v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu so poročila iz raznih odsekov. —c Koncert v mestnem parku je v nedeljo od 11. do 12. ure dopoldne priredilo celjsko železndčarsko Godbeno društvo, ki je ta dan Imelo tudi svoj cvetlični dan. Koncert je Izvabil v mestni vrt velike množice občinstva. —c Krajevna organizacija SDS za Ce-Ue - Okolico ima v četretk dne 23. i m. svoj tedenski sestanek v gostilni Leskovšek (Zohllng) v Oaberju. Somišljeniki se vabijo k obilni udeležbi. —c Mestno gledališče. V soboto zvečer je klub naprednih slovenskih akademikov v Celju priredil v mestnem gledališču Oogo-lievo komedijo »2en*t*v*. jjra se Je Jaza!* v splošnem dobro, Igralci so rešili vloge zadovoljivo. Gledališče bi bilo lahko boljše obiskano. —c Klerikalni hujskači. V neki gostilni v Bukovem žlaku v celjski okolici je v soboto popoldne popival znani klerikalec F. M. iz Trnovelj. Ko ga je imel že precej pod kapo, je pričel nesramno udrihati čez državo, Srbe, državnega pravdnika, »srbskega boga« itd. Gostje, priprosti delavci, ki jih je bilo precej v gostilni, so se zgra- žali nad podlim govorjenjem in razsajanjem sicer precej inteligentnega klerikalnega po« sestnlka. Ko je odšel, so se naravnost od« dahnili. Omenjenemu razsajaču (za enkrai ne imenujemo polnega njegovega imena) svetujemo, da v bodoče brzda svoj jezik V takih slučajih se vidi in spozna, kam vo< di naše kmetsko ljudstvo hujskarija »Slo* venskega Gospodarja« ia drugih klerikalni^ časopisov« To in ono Opičji proces v Daytonu OBTOŽENEC JOHN SCOPE& Dne 17. t. m. je sodnik Raulston proglasil sklep, da ne pripušča nadaljnega zasliševanja prič izvedencev in ne dovoljuje dokazov po znanstvenikih, ker ne gre v procesu za to, ali je evolucijska teorija pravilna ali ne, marveč samo za to, če se je kršil obstoječ zakon. Izpovedne znanstvenikov pa itak ne bi prinesle ničesar novega v kazensko razpravo. Med zagovorniki in državnim pravdni-kom se je nato razvit običajni besedni prepir, ki je mestoma postajal zelo živahen. Sodnik Raulston je za tem razpravo zaključil in jo preložil do ponedeljka z motivacijo, da da obrambi priložnost, pismeno sestaviti končne predloge. Opičji proces konča ta teden. Obtoženi profesor Scope, ki računa z obsdbo, je odločen stvar spraviti do najvišje instance. TOŽITEU BRYAN, bivši podtajnik Zedinjenih držav. Sodnik Raulston, ki vodi opičji proces v Davtonu, je med številnimi dopisi prejel tu* tudi sledeče zanimivo pismo: «Ljubi gospod Raulston! Želim to*le vedeti: Ali je vzel oče Noe v svojo barko tudi muhe, ščurke, bol* he, stenice, kače klopotače in drugo gola« zen? Če je vzel, potem bi ga kazalo obesiti kakor navadnega konjskega tatu kar na prvo drevo ali pa ustreliti. — Z odličnim spošto* vanjem — John Cowboy. ČLOVEK SLIČEN OPICI V Davtonu je vzbudil splošno zanima* nje pojav človeka, sličnega opici. To je ne* ki Jože Viens, ki je prispel te dni v Davton, menda zato, da se pokaže utemeljenost Dar* winove teorije. Mož je visok tri čevlje in pol, hodi in se giblje nerodno kakor kaka velika opica, kateri sliči tudi v obrazu. Foto* grafirajo ga in listi pišejo, da je antropoid, da je «izgubljeni člen» v Darvvinovi zvezi med opico in človekom itd. Občinstvo sili v njega in ga izprašuje to in ono, pobožni sodnik in obtožitelj pa bi ga že rada od* stranila iz Đavtona. Zanimiva dražba Iz Budimpešte poročajo, kako se je vršila v četrtek javna dražba pohištva in opreme v stanovanju zakoncev Lederer, kjer je bil umorjen mesar Koudelka. Kakih 200 ljudi se je zbralo v stanovanju. Gneča je bila seve neznosna. Dražbo je razpisala morilčeva mati, ki je prispela iz Bratislave. Najprej se je prodajala sinova knjižnica. Eksekutor je zahteval za vse knjige 5 mili* jonov kron. Nihče se ni oglasil. Štiri mili* jone... tri..., dva milijona. Tu se je po* javilo zanimanje in plesalka Juci Balovhova je kupila knjižnico za 2,200.000 kron. Čez pol ure jo je prodala drugemu in zaslužila pol milijona. Knjižnico je kupila neka go* spa Kalmarova, ki je sploh kupovala na debelo. Izdala je za razne predmete 10,000.000 kron. Mali budilnik je bil prodan za 500.000 kron samo zato, ker je eksekutor izjavil, da je ta budilnik zbudil Ledererja po usodni noči. Gneča je bila tako velika, da je mnogo predmetov izginilo, ker so jih odnesli žepni tatovi. Nekaj pohištva so rtdovedneži tudi polomili. Dražba je bila končana šele pozno zve* čer. Prodan je bil samo neznaten del opre* me. Na vrsto Se ni prišel nož. s katerim je t bila žrtev zaklana, ne banja, kamor sta mo» rilca pometala dele Kodelkinega trupla. —i Dražba je dala kakih 40,000.000 kron, od tega 5 milijonov samo vstopnine. Lederen jeva mati pravi, da se je prodajalo vse po* ceni. Ko je bila dražba končana, je ostala v stanovanju sama. Napoleonovo srce Ali je res, da je Napoleonovo srce po* žrla podgana? Sredi preteklega stoletja se jc skrivoma govorilo o tem v Parizu, potem je prišla vest v liste in nato v knjige, tako tudi v «Le Cabinet secret de V Historie» doi ktorja Cabanesa. Stvar se je izvršila menda takole: Dne 6. maja leta 1821. je napravii dr. Antonmarchi ob asistenci angleškega zdravnika dr. Carswella v vili Lomvood na otoku Sv. Helene avtopsijo in je potem bal« zamiral Napoleonovo truplo. Ko je bilo srce že vzeto iz telesa, sta prenehala z delom in šla h kosilu. Srce sta pustila zraven telesa, Imelo se je spraviti v zlato škatljico. Ko sta se zdravnika vrnila, sta zapazila v svoje za* čudenje, da ni več srca na mestu, kamor j* bilo položeno, hkratu pa sta videla v kotu podgano, ki je požirala zadnji kos Napo< leonovega srca. Vsa prestrašena sta sklenila« da namestita izgubo z ovčjim srcem. Taka se je zgodilo. Ironija! Brezobzirni vojsko* vodja z ovčjim srcem! Anglež O* Squaar, lc je povedal to nekemu francoskemu listu je zatrjeval, da je slišal to iz ust samegu dr. Carsvvella, ki je sicer dolgo časa molčat a v svoji pozni starosti to povedal, ko 6( mu ni bilo več bati neprilik. Newyork brez Amerikancev Po statistiki iz leta 1920. je samo pe* tina newyorških prebivalcev (20.7) rojena v Ameriki. 33% prebivalcev Newyorka ja tbje krvi. Emigranti tvorijo 35.4%. Črnecev je v Newyorku 3%, vseh ostalih rdečekož«. cev pa 0.1%. Med tujci je največ zidov in sicer okrog 500.000 ali ena četrtina vsega prebivalstva. Če prištejemo tem ši okrog pol milijona ameriških državljanov, čijih roditelji so židje, dobimo okrog 449.139 Židov. Newyork je torej največje židovska mesto na svetu. Angleži, Skoti in Irci, t. j, tujci, čijih materin jezik je angleščina, Šte* jejo 887.414 ali 16% vsega prebivalstva. Sledečo skupino tvorijo Italijani, ki Jih ja okrog 803.020 ali 14.2% in sicer 19.7 rojenih izven mesta, 21.9% pa v Newyorku. Nemcev je v Newyorku 690.990 ali 12.3%, Ru-sov 221.160 ali 4%. Ostale skupine inozemcev v Newyorkn so neznatne, ker štejejo kvečjemu 50.000 članov. Samo Poljakov je 161.309 in Švedov 60.205. Bolgarov je nad 50.000. O Jugo«< slovenih statistika molči. . y^ Steinachova pomlajevalna 1 metoda Newyorški zdravnik dr. H. Benjamin, druga znamenitost na polju pomlajevanja, ki jo oblegajo vse stare ženske, je predaval na 23 rednem občnem zboru medicinskega društva o rezultatih eksperimentiranja z novo Scheinachovo pomlajevalno metodo. Svoje rezultate je opisal v neki ameriški reviji. Z diatermičnimi aparati, k( povzročajo povečanje telesne temperatu* re in več krvi, je delal poizkuse na mno< gih starejših ženskah. Ti poizkusi so se ba< je prav dobro obnesli. Ženske so bile sta< re večinoma 35 do 65 let. Bolehale so ve* činoma na prezgodnji onemoglosti, pešale s* jim fizične in duševne sile, bile so zeld nervozne, skratka težile so jih vse običaj« ne ženske bolezni, ki so več ali manj po* sledica domišljije. Lečenje takih »nesrečnih« žensk traja 4 do 5 tednov in ima namen pospešiti ob* tok krvi s pomočjo segrevanja gotovih de< lov telesa. Dr. Benjamin je rabil h koncu tudi rčntgenove žarke. Vzel je dozo, ki bj sicer uničila dotični del telesa in vendar j* bil uspeh zadovoljiv. V večini slučajev s€ je stanje ženske zboljšalo. Zanimivo je, da so se suhe ženske pri tem tudi zredile. V nekaterih slučajih so se pojavili tudi zuna«. nji znaki obnovljene spolne zrelosti. V dru* gih slučajih so dobile pacijentke zopet nor* malno menstruacijo, ki je bila prej redka* In nenormalna. Slučajno je dr. Benjamin ugotovil, da začno mlajšim pacijentkam ra« sti tudi lasje, koža postane zelo gladka !n sveža, eventuelne kocine na obrazu izgi« nejo. Tudi subjektivni znaki ostarelostl, kakor glavobol, živčna razdraženost, trga«* nje v križu itd., večinoma izostanejo. Pacijentke se počutijo zelo dobro. Koliko časa traja ta sprememba v organizmu, še ni točno ugotovljeno, ker je' metoda še nova. So pa slučaji, da se poču-, tijo Benjaminove pacijentke tri leta po pomlajevanju zelo dobro. Nova Scheinachova metoda, ki se uporablja brez opeTadj ali kakršnekoli organične poškodbe, je dosegla uspeh tudi v neki dunajski bolnici. Baje je osrečil Scheinach že več Dunajčamk, ki jih ni hotel nihče pogledati, ker so bile prestare. • Dijamanti v Vzhodni Afriki. Te dni so prišla nova poročila o najdbi dijamantov v Vzhodni Afriki. Kraji se nahajajo med jezerom Viktorija in Kiwu. Del zemljišča z dijamanti leži v belgijskem Kongu. Neka belgijska družba je dobila že več dijamant tpx in poslala prve kamne. x Daresalam. Gospodarstvo Jugoslavenska razstava » Pragi Minister trgovine industrije je svoje* časno odobril kredit 30.000 Din za jugoslo* vensko razstavo na velesejmu v Pragi, ki je od 6. do 13. septembra t. 1. Zato se je v Pragi sestavil odbor, ki ima nalogo, da orga* nizira razstavo in daje možnost vsem in* teresentom iz Jugoslavije, da aktivno na razstavi sodelujejo. Za predsednka razstavnega odbora je bil izvoljen jugoslovenski generalni konzul v Pragi g. Svetozar R a š i ć, za I. podpred-esdinka g. Arnošt S c h w a r z, podpredsed* nik Produktivne borze v Pragi, za II. pod* predsednika g. Roko Bradanović, jugo* slovenski častni konzul v Pragi in za pošlo* vodjo g. Jovan I v ković, jugoslovenski velekomisijonar v Pragi. Na jugoslovenski razstavi praškega velesejma se lahko razsta* vi j o industrijski in poljedelski izdelki vsake vrste, kakor tudi sirovine in polizdelki. Ra* zun tega je dana prilika za propagando go* tovih panog narodnega gospodarstva Jugo* slavije, zlasti za propagando turistike. (Po vzoru razstave «de 1* houille blanche et du tourfsme», ki jo prireja letos Francija v Grenoblu). Kar se tiče razstave jugoslovenskih in* dustrijskih in poljedelskih izdelkov, je pri* poročati razstavljenje izdelkov po skrbni iz* beri, ker je svrha te razstave na praškem velesejmu, da se dotični izdelki razširijo na Žeškoslovaško tržišče in da se na podlagi razstavljenih predmetov sklenejo konkret* ni trgovski uvozni posli. Če bi se torej raz* stavili na velesejmu taki jugoslovenski pro* dukti, ki se izdelujejo na Češkoslovaškem v boljši kvaliteti in še ceneje, bi dotični raz* stavljale! doživeli samo neprijetno razoča* ranje. Potrebno je zato, da razstavljale! predmete skrbno izberejo in zlasti one pred« mete, ki se ne izdelujejo na Češkoslova* škem, ali pa se ne izdelujejo v zadostni koli* čini, odnosno je jugoslovenski izdelek kva* litativno boljši in glede cene povoljnejši. Treba je tudi vpoštevati, da jugoslovenski razstavljalci na praškem velesejmu ne pri* dejo v kolizijo s češkoslovaškimi producenti. Z oziram na te okornosti naj bi se na veli* kem sejmu v Pragi predvsem razstavili vzor* ci jugoslovenskih žit, posebno pšenice in koruze, za katere stvari je sedaj Češkoslo* vaška najbolj interesirana in obenem naj* večji naročevalec v Jugoslaviji. Razun tega naj bi se razstavile na velesejmu v Pragi vse vrste jugoslovenskega sadja in sadnih pro* duktov, med in vosek, konzerve morskih rib, morske gobe, korale, kože in krzno, vol* na, konoplje, lan in druge sirovine. Iz pri* rodnega bogastva naše države naj bi se raz* stavile razne rude zlasti železna, bauksid, skriljevr, ki se lahko uporablja namesto marmorja (n. pr. za biljarde, braški in hvar* ski beli kamen) za fasade, stopnice in slično. Kar se tiče lesa je treba pripomniti, da se priredi v okvi-fu letošnjega jesenskega sej* ma v Pragi ponovno gozdarski sejem in se* jem za les. Ta sejem je bil lansko leto orga= niziran na ta način, da so generalna direk* cija češkoslovaških državnih posestev, Udru* ženje letnikov gozdov in Zveza lastnikov žag razstavili male vzorce češkoslovaških lesnih izdelkov, ki so pokazali vsakemu po* sebna svojstva lesa po posamnih pokrajinah republike. Razstavljeni so bili tudi lesni pol* izdelki in izdelki. Uradništvo omenjenih korporacij je obenem vsakemu interesentu podajalo teSne podatke, kakor tudi naslov producenta, obenem pa tudi približni kalkul. Ta razstava je lansko leto prav dobro uspe* la, zato je umestno, da bi se za razstavo interesirali tudi jugoslovenski lesni izvoz* ničarji in * rdi* stri j alci. Razun tega prihajajo v poštev tudi oni industrijski izdelki, ki bi bili prikladni za uvoz v Češkoslovaško republiko. Predvsem prihajajo v poštev izdelki domače industri* je, opanke, razne pletenine in čipke. (Pirot, Pag, 2iri, Bela krajina itd.) To razstavo naj bi po možnosti organizirale krajevne za* druge. Kar se tiče oddelka za propagando, naj bi se predvsem razstavili fotografični po* snetki in načrti za izkoriščanje vodnih sil s primernim finančnim proračunom. V turi* stiki naj bi se razstavile slike, fotografije in diapozitivi različnih letovišč, kopališč in prirodnih krasot, prospekti, plakati in slično. Interesenti, ki so pripravljeni sodelovati na jugoslovenskem oddelku velesejma v Pragi, naj takoj prijavijo svoj naslov Od* boru za prireditev jugoslovenske razstave v Pragi I. Staromgstska radnice. (P. V. V.) Odbor interesentom takoj da potrebna na* vodila in informacije. * ¥ * —g Konjeve)sko društvo za mariborsko oblast objavlja, da se vrši letošnje ogledo* vanje in premiranje plemenskih konj pod običajnimi pogoji: dne 3. avgusta z začet* kom ob 8. uri v Žalcu za srez Celje, dne 4. VIII. z začetkom ob H 9. uri v Šmarju pri Jelšah za srez Šmarje, dne 13. VIII. z za* četkom ob % 8. uri v Ptuju za sodni okraj Ptuj in dne 14. VIII. z začetkom ob 8. uri v Oromožu za sodni okraj Ormož. Za sodni okraj Ljutomer se vrši razstava plemenskih konj v zvezi s slavnostnimi prireditvami 50 letnice Kola Jahača in vozača v Ljutome* ru dne 15. avgusta popoldne v žrebčarni na Cvenu. — Za Ptuj je bilo prvotno določeno premiranje na dne 5. VIII. se je vsled sejma, ki se vrši ta dan v Ptuju, moralo preložiti na 13. \ III. V vseh drugih krajih društve* nega področja, kjer so se drugače premo* vanje vršila, se letos vsled premalih sred* stev ne morejo vršiti; bodo se pa gotovo prihodnje leto tam vršile. — K premo van ju v Ptuju pTipuščeni konji mrzlo* in toplo* kr nih, v Ljutomele toplokrvnih, drugje pa le mr^oVrvmh r!-men —g Prva pošlliatev kovanega denarja. Po poročilih s Sušaka je prispela iz Belgije prva pošiljatev našega kovanega drobiža, ki obsega za 504 milijone Din v komadih po 2, 1, 0.50 in 0.25 Din. Pošiljatev je prispela s posebnim pamikom. Denar iztovo-rijo pod nadzorstvom posebne komisije, ki je prevzela vso odgovornost. —g Iz davčne prakse. Neka vojvodinska banka, ki ima pet milijonov delniškega kapitala, je izkazala, lani 1.200.000 Din dobička. Neka velika beogradska banka s 120,000.000 Din delniškega kapitala je pa izkazala za leto 1924. — 236.000 Din dobička. Tridesetkrat večji kapital daje torej petkrat manj dobička. Po zakonih kraljevi- ne Srbije plača dotična beogradska banka državi okrog 15% dobička, dočdm velja za Vojvodino 70%. Vojvodinska banka je torej plačala od svojega dobi<3ca državi 600.000 dinarjev, beogradska pa samo 30.000 Dm. Res vzorne davčne razmere! —g Carinski dohodki so se zvišali V zadnjem četrtletju je dobila država od carin: za april 164,271.795; za maj 185,760.691, za junij 148,736.262 Din- skupaj 498,768.741 dinarjev. Lani so dale carine v prvem četrtletju 387,676.232 Din. —g Prevoz konj. Prometno mmlstrstvo je odobrilo 20% refakcijo od normalnega tarifa pri prevozu konj, ki so namejeni za kolonizacijo grške Makedonije in sicer v tranzitu po naši progi Subotica - Djev-djelije. Ta refakcija velja od 20. aprila do 1. septembra 1925 in sicer pod pogojem, da je v transportu najmanj 500 vagonov konj, da gredo pošiljatve z direktnim mednarodnim tovornim listom do Djevdjelije, da je pošiljalec na vseh tovornih listih ena in ista pravna oseba in da z originalnim tovornim listom dokaže, da je šfa najmanjša količina 500 vagonov konj po progi Subotica-Djevdjelije. Obenem mora z uradnimi grškimi dokumenti dokazati, da so konji izročeni grškim oblastem v svrho kolonizacije grške Makedonije. —g Industrija piva v Jugoslaviji. V naši državi je 40 pivovaren in sicer v Slovenci 5, na Hrvatskem 14, v Bosni 3, v Vojvodini 5, v Srbiji in Črni eori 13. Zadnja leta je znašala srednja produkciia piva 650.000 do 700.000 hI. —g &vo Zedlnjenih držav. Stati* stika «American Bankers Association« izka* zuje ogro~-n narastek bogastva Zedinjenih držav. Amerike hranilne vloge so poskočile od 8 milijard in 421 milijonov dolarjev leta 1912 na 2C milijard in 823 milijonov leta 1924; to je 15 %, 'i se je vrednost denar* ja zvišala za 4* %. Prihranek za osebo znaša 186 dolarjev -ipram 84 leta 1912 in število vlagatelj-v se je zvišlo od 12 na 39 mili* jonov. —g Zlato. Po angleški statistiki *o pri* delale lani zlata: Južnoafriška unija 9.575.101 unc, Kanada 1316.360, Avstralija 670.827, Angleška Indija 434.576, Kitajska 100.000, Koreja 122.000, Zjedinjene države 2,430.278. Francija 30.000 one. Potem slede Se J a poru ska. Mehika. Filipini, Nova Zelandija Bel. gijski Kongo in HoUndek* Indija z znatni-mi pridelki. 8vo'de„VER0VALI da eden par nogavic z žigom in znamko (rdečo, modro ali zlato) „ključ" traja kakor štirje pari dru gin, ako kupite eden par. Dobivajo se v vseh rro^afa'nah Julijsko Ural I n a — Železniška postaja Plitvička Jezera. Železniško ministrstvo je odredilo, da ee dosedanje ime postaje Vrbovica spremeni v »Plitvička Jezera*. — Nova pošta. Ministrstvo pošte je od-ločilo, da se v kraja »Malo Lašče« v Sloveniji osnuje nova pošta z brzojavnim tele. fonom. Pošta prične poslovati 25. t. m. — Promocija. Na univerzi v Rimu je promoviral za doktorja prava g. Peter B u -r i ć iz Istre. — Diplome so dobili na dunajski visoTd Soli za svetovno trgovino gg. Aanton Bar. b i š iz šembij m Jos. Jenko iz Topolea pri Ilirski Bistrici ter Drago T u r k iz Še. pulj pri Tomaju na Krasu. — Notaraki Izpit Je napravil te dni gosp. dr. Anton Abram, notarski kandi. dat v Gorici. — Počitniška akcija. V sredo se odpelje skupina tržaških otrok v Col nad Vipavo, Semabor, Lože m Lozice - žvanuti, druga skupina pa v Šmarje, Svino in Gor. Bra. nico. Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik: OTON CHRISTOP PERILO moško, žensko, otročje KOPALNO plašč, trikot-obleke, čevlje NAMIZNO prti in prtiči, beli in barvani POSTELJNINA odeje, rjuhe, blazine PERJE in puh ter popolne OPREME za neveste in dojenčke C. J. HAM AN N ——— LJUBLJANA, Mestni trg 8. Elektromotorje in diname, žarnice „OSRAM* — „TUNGSRAM" — .PHILIPS", električne na-peljave (najboljši proizvod), lestence, svetiljke in armature, električne števce (švicarski proizvod), električne Ukalnike in posode, telefone, zvonce In elemente, ves drugi električni materijal kupite najceneje pri elektrotvrdki KAROL FLORJANCIC, CELJE. Postrežba lačna. 140. L Postrežba točna. za tt "I! I Trgovina odon koutnv. Ljubljana je zopet otvorjena ter se priporoča svojim cenj. odjemalcem. Uprava konkurzne mase tvrdke Odon Koutny, Ljubljana. 2422 — Bolni živci — Kolikor dni je v letu, toliko je postaj trpljenja za nervoznega, kajti slabi, izčrpani živci zagrenijo življenje in povzročajo zelo številne bolečine. Zbadanje, omotica, strah, glavobol, brnenje po ušesih, trepetanje oči, težave pri prebavljanju, pomanjkanje spanja, potenje, zbadanje v mišicah, nesposobnost za delo in mnogo drugih pojavov so posledice izčrpanih bolnih Živcev. Kako se rešimo te nesreče? S pravim Kola -Leclthln, ki je za človeštvo vir dobrote. Pospešuje na čudežen način funkcije telesa, krepi hrbtenični mozeg, možgane, mišice in ude ter daje moč in veselje do življenja. V boju za zdrave živce napravi Kola - Leclthln mnogokrat čudeže, vodi bistvene hranilne snovi do skrajnih točk proizvodnje krvi, poživlja in ohrani mladost In svežost Sicer se pa zamore te sami prepričati, da se vam nič neresničnega ne obljubuje, ker v naslednjih dveh tednih pošljem vsakemu, kdor piše, popolnoma brezplačno in franko majhno škatljico Kola - Leclthln in knjigo nekega zdravnika z mnogostransko dolgo preizkušnjo, ki se je sam boril s to boleznijo. Sporočite mi takoj vaš natančen naslov, nakar vam obljubljeno pošljem takoj brezplačno. Založba: E. Paaternaok, Berlin« S. 0. Michael kirchplatz 13. — Abtl. 758. 2424 If. BROHilt & B. niilK pleskarja la ličaiia Ljubljana, Karel Kotnikom ulica (baraka za Ledino) se priporočata cenj. ebčinstvu. — Cene zmerne, postrežba točna. Triletna garancija. 121 L EEEEEEESB Kurja Zattltnl znak. Skladišče v lekarnah aH drogeri-\ J iah ali naravnost iz tvornice in glavnega sHlađ'šSa M. Brni a t, lekamaT. Sisak 19 M !tr ! Najnovejša Iznajdba! Brez kvari en ja blaga komično snaženje in vsakovrstno barvanje oblek. ANTON BOC 56 L Ljubljani, Šelenburgova ulica 6 I. nadstr. Glince-Vič 46 4> I S § rs 1—1 »~ EV aaai B trn i o Ha •o e as ti CA ca ca KJ §1 e 5 — o J? _ W! 5 ■° "S ** « — o O S JB E "3 S O. M B 2 S S IUHLIOGLHSI I Službe I Vrtnarja« izučenega — iščem za Split — Naslov pove uprava «S1. Nar.». 2425 Uradnik z večletno pisarniško pra# Jrj»o. zmožen vseh pisir* niskih del — želi preme* nii službo. Gre tudi na oVželo. — Pismene po-nuc*be z navedbo pla^e pod «Absolvent/2391* na i«pravo «Slov. Naroda*. I Prodam | Pozor! Pozor! Tovarniški ostanki za pes rilo so naprodaj po polo* vični ali zelo znižani ceni. Ne zamudite ugodne pri* like! — Resi jeva cesta 30, I. nadstr., desno. 2426 I Soka!; I Potpisana uprava potre* buje dobrog parodnog kocijasa vještog oranju i kositbi sa strojem. — Uz dobru obskrbu. plaća prema po* gotbi. Nastup službe 15. kolovoza. Ledični imadu prednost. — Interesenti neka se pismeno obrate na upravu, uz oznaku pla* će i starosti. — Kr. go* spod ar ska slanica u No* vom*Vinodolskom. 2421 I* BRMCriK 1 Majhno 00 se s t vo vse novo zidano, 15 mi* nut od mesta in postaje, proda zelo ugodno — Schneider, Devina, Slov. Bistrica. 2423 Lep trgovski lokal išče v siedini mesta na prometnem kraju najstarejša cvetličarna FRANC HERZ-MANSKY, Prešernova ul 5. Ponudbe na gornji naslov. 2387 I Dopisovanje | Mlad uradnik si:«bega zdravja, kateri se mora po zdravniškem rs svetu zdraviti na mor* p.: ker pa nima sredstev, zato želi znanja z mlado irteligentno gospodično, katera poseduje premo* ženje, da Si mu pc. r*a* la, za kar je pripravljen jo kasneje poročiti. — Le resne ponudbe pod «DaI* macija/23p~ na upravo «Slov Naroda». NARODNA TISKARNA LjuMjnnfl, Knafleua ul. 5 Telefon Štev. 304 f Pouk I Strojepisni pouk med počitnicami se vrši na Christofovem učnem zavodu. Domobranska cesta 7 — vsak dan od 6.—8. zvečer. Učna ura Din 3.75. — Pričetek dne 1 avgusta t 1. 2299 I Razno | Gospodična 'šče opoldanske hrane pri boljši družini. — Ponud* \c je poslati pod «Dobru hrai.a/2588» na uprav -» < 51 o v. Na rod a *>. Suhe gobe M. GERŠAK, Ljubljana, Kongresni trg 10. 129L Pst! Patent 2538i Samo «LUCIFER» um* či je trajno itenicf: (ščur* ke)! — Winter & Zupsn, Sv. Petra 35 — Leakovic & Meden, Židovska uH* ca. 118/T Ajdo sivo, lepo semensko blago in Inkarnaf deteljo nudi najceneje SEVER & KOMP., Ljubljana. 139/L Pristni, naravni maiinovec z najboljšim sladkorjem vkuhan — ▼ steklenicah in sodčkih — na drobno in veliko — nudi Lekar« na č~. G. PiccolU Ljub* Ijana. 108/L Suhe gobe letošnje — in zdravilna zelišča kakor lapuh, srčno moč, lipovo cvetje, arnika cvetje jelenov jezik itd. kupuje V. H. ROHRMAN, Ljubljana, Sv. Petra nasip štev. 27. 2405 Iščete se dve priči, kateri ste služili pri biv. šero 7. lovskem baonu. 1. poljski stotniji v bitki med Sinkov*Vygoda (Ga* licija) dne 2. septembra 1915 in morete posvedo* čiti, da sem bil jaz tega dne ranjen. Ker mi je to iz lastnega interesa potrebno, prosim, da naj pi* sejo na naslovr Konrad Weiss, Sisak, Hrvatsko. 24K Solnčne pege, mozolje, bradavice, kur» j a očesa — odprav I! j pr* vorstni recepti. — Pismu priložiti 10.— Din pod značko Preizkušeni/137L ter poslati na upra*- 'SI Naroda*. i Damske obleke delane od Din 80*— do 170— BLUZE namovetše od Din 50 — do 150'—. PREDPASNIKI bel«, burvasti. klotasti in Iz listra, kombineže kakor tudi različno damsko perilo ne dobite nikjer tako dobro in poceni kot p? i F. in J. Ooričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. Oglejte *f izložbo! "M 123-L 8 Ako iščeš slutit*, stanovanle. kupuje* ali prodala* ne pozabi inserirati V ,SL0V. NARODU* Imel boš gotov uspeh! Zahvala. Vsem, ki so z nami delili bridko izgubo našega dobrega očeta Valentina Ložnrja izrekamo na tem mestu svoio najiskrenejšo zahvalo. Zlasti veljaj ta preč. duhovščini za tolažilne ob ske ob času bolezni ter za spremstvo na zadnji poti, dalje preč. g. stolnemu kanoniku Al. Stroju, članom pevskega društva .Ljnbltana* za genljve žalostinke na domu in ob grobu ter g. društvenemu podpredsedniku R. Šturmu. — Istotako najlepša hvaTa vsem daroval-cem cvetja in vencev, vsem, ki so pokojnika tekom bolezni obiskovali, mu lajšali gorje, se ga spominjali v molitvi in ga tako častno spremili k večnemu počitku. — Ko čno še prisrčna hvala vsem, ki so nam preostalim ust meno ali pismeno izrekli svoje sožalje. V LJUBLJANI, dne 18. julija 1925. 4i8 Zaliijo6i oatali. j» a r> 1 o Prvovrstni aparati „TELEFUNKEN" „V0CAPH0N" Materijal za amaterje na rrodai pri JU00-AUT0, LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 36. 232« edino uspešno patentirano In zakon, zavarovano «red»tvo a%rnf 1 nlo£l in izpadanju las ter prh u ta m. Za e»o ro* Prtili piCa>l polno zdravljenje zadošča škatl ja po pr.toženem navodilu. Dobiva se povsod. Po povzetju za Dla 10T (in 10 Din za poštnino) razpošilja Kozmetički so vod LEDA. Zagreb, Nikoticeva 1, poštni predal 3f>. - Skladišče za Liuh'ano: .SALUS" d. H. 113—1. Lastaiaa in tisk »Naroda* tukanie«. oaaaaaaaaH