Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman velja: Za er>lo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesee 1 gld. 10 kr. V administraciji prejeman ve.ljd: Za eelo loto 12 gld., za pol leta fi triki., za četrt leta 3 gld., za en mcsoc 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljati velja 1 gld. 20 kr. več ua leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravniitvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inseratil se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: S kr.. če se ti^ka enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša". Rokopisi se no vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TredniStvo je v Seraeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ';SG. uri popoludne.
^te v. JJ21.
7 Ljubljani, v ponedeljek 28. maja 1888.
".ttllk
Šopek iae ravno dišečih cvetlic
poslancu dr. Foreggerju in njegovim celjskim tovarišem.
Že dvakrat smo obširneje govorili o celjskem poslanci dr. Foreggerji, in vendar se moramo danes zopet ž njim pečati, ker se mu je dne 23. t. m. godilo v državnem zboru — priprosti naš narod bi rekel — kakor psu v cerkvi. Skoraj vsi govorniki dajali so mu brce, eni rahlejše, drugi močnejše, kakor priča stenografski zapisnik dotične seje, iz katerega naj iztrgamo posamezne cvetlice, povežemo je v poseben šopek in podamo celjskim možem, da se vesele vonjav, ki so dišale okoli njihovega poslanca v poslaniški zbornici.
Prvo cvetlico mu je utrgal predsednik dr. Smolka, ki je pred dnevnim redom rekel: „Pred prestopom na dnevni red spomniti moram še na včerajšnji govor g. poslanca Foreggerja. Gospodje poslanci slovanske narodnosti so bili po izjavi gosp. poslanca Foreggerja po pravici razžaljeni: ,Slo-vani po naravi nimajo pravnega čuta'. To je razžaljiv napad (pritrjevanje na desnici); zato moram gospoda poslanca pozvati k redu". (Dobro! Dobro! na desnici.)
Drugo cvetlico mu je podaril dr. Ferjančič, ki je v pričetku svojega govora rekel, da je od njega sicer pričakoval razgovora o slovenskih zemljiščnih knjigah, da pa nikakor ne bi bil pričakoval kritike glede imenovanj, toda k temu ga je menda pripravila njegova čestilakomnost, ker je bil v zbornici zaradi celjskega notarja sprožil neko interpelacijo, ki pa ni imela zaželjeuega vspeha, in se imenovanje ni strinjalo ž njeno zahtevo. (Poslanec dr. Trojan: Cisto prav!)
Potem dr. Ferjančič nadaljuje: „Sila njegovega govora ni bila ravno čudna razprava o tem predmetu, marveč nezaslišano zbadanje, s katerim je napadal Slovane. (Živahno odobravanje na desnici). Trdil je namreč, da Slovani nimajo pravotvorne moči uiti pravnega čuta.
Gospoda moja! Gcjtovo mi bodo pritrdili vsi Slovani v tej zbornici (Poslanec dr. Vašaty: Vsi pošteni ljudje!), ako rečem, da je to zabavljico izrekel najmanj poklican ud visoko zbornice. (Živahno pritrjevanje.) O g. poslanci ne bom izrekel nobene sodbe, sklical pa bi so lahko na sodbe, kojo so izrekli o njem njegovi somišljeniki (Tako je! na desnici), sklical bi se na „N. Fr. Presse" z dne 4. maja t. I. (Veselost na desnici. — Poslanec dr. Vašaty: To ne bi bil dokaz!), vendar mislim, da se ž njegovimi pristaši, ali bolje rečeno, z onimi, na katere se on obeša (Velika veselost na desnici), strinjamo v sodbi o tem gospodu, iu ti bi gotovo njegovih izjav ne hoteli smatrati kot svoje".
Tretjo cvetko mu je pomolil minister dr. Pražak rekoč: „Kar je prvi gospod govornik (dr. Foregger) omenil, to moram večinoma prezreti, ker o zabav-ljicah (Pohvala na desnici), katere je govoril pod varstvom slabe zbornične akustike in svoje posla-niške prostosti, ko je napadal oblasti, nenavzoče sodniške in nesodniške osebe, vstvaril si je vsak sam svoje prepričanje. . . .
Dotični državnim pravdnikom imenovani deželnega sodišča svetovalec je bil v resnici edini prosilec iz sedmega reda, njegov tekmec pa iz osmega. To le zato navedem, ne da bi so hotel opravičevati nasproti gospodu poslancu (Pohvala na desnici), marveč ker bi mi ne bilo všeč, da bi se razširila mej svet neresnična sum ničen j a." (Prav dobro! na desnici).
Potem je dr. Praž&k pojasnil dogodek z uradnikom, ki je bil v disciplinarni preiskavi in nad katerim se je znašal dr. Foregger, ter je rekel: „Ne glede na to, da se po postavi ne sme očitati osebam, ki so bile kaznovane iu so kazen prestale, zdelo se mi je zelo nedopustljivo, tako govoriti o tem moži, kakor je govoril gospod poslanec Foregger." (čujte! Čujtfi! na desnici).
četrto koprivo mu je ponudil dr. Gregorec, ki je rekel: „Prvi nasprotni govornik je nas Slovane včeraj razžalil. Poklican je bil zato k redu, in tudi moj tovariš ga je po zasluženji zavrnil. Očital
nam ni le barbarstvo, marveč tudi servilizem. S servilizmom pa je pri narodih ravno tako, kakor pri posameznih ljudeh. Ako je narod nesrečen, izneveri se mu mnogo sinov, in služijo tujemu, srečnejšemu narodu. Naša zgodovina je tisočletna zgodovina trpljenja, torej ni čuduo, da imamo največ in najbolj zagrizene renegato. Servilizem pa ni slovanska posebnost.
Gospod celjski poslanec nam je očital pomanjkanje pravnega čuta. Zato so ga že zavrnili, jaz le pristavim, da ima vsak človek pravni čut, le brezumna živina ga nima. Stopi človeku na prste, in pokazal bo pravni čut: Kar nočeš, da ti jaz storim, tega tudi ti meni ne stori. Ker g. poslanec dr. Foregger ne more pokazati svoje dostojnosti in pravnega čuta, mora biti že toliko prijazen, da nam pusti človeško vrednost in pravni čut".
Tudi nemško-iiberalni poslanec dr. Jaques se ni mogel zdržati, da ne bi zavrnil Foreggerja in se odločno zavaroval proti njegovim načelom. Govoreč o ravnopravnosti narodov, ki je zagotovljena v XIX. členu drž. temeljnih postav, je rekel:
„Dovolite mi v tem oziru temeljitejšo nepristransko razpravo. Takoj v pričetku pa opomnim, da mi ne pride iu mi ni nikoli prišlo na misel, govoriti o razločku mej pravnim čutom in pravotvorno močjo slovanskih in nemških narodov v Avstriji, marveč je moje popolnoma prepričanje, da so ti narodi v tem oziru popolnoma enakopravni in enako-vrstni". (Dobro! na desnici).
Zadnjo je zasolil dr. Foreggerju poročevalec Lieubacher, ki je tako-le govoril: „V deželi navadnih jezikov v Avstriji znam le nemški in nekaj laškega; ne razumem nobenega slovanskega jezika, vendar mi ne bo nikdo ugovarjal, da bi bilo res, kar je govoril gosp. poslanec dr. Foregger, da namreč slovanski narodi nimajo pravnega čuta in sposobuosti za pravno izobrazbo. To očitanje so že zavrnili; je pa tako čudno, da se moramo čuditi, kako more v visoki zbornici ena narodnost drugi to očitati. (Živahna pohvala na desnici). Jaz trdim, da noben narod ne more v zgodovini doseči veljave, ako nima sposobnosti za pravno izobražbo; in da imajo slo-
IS
IX.
Le pošteno!
Slika iz življenja, češki spisal Al. Dostal, prevel II. II—o.
VIII.
Jurij ni čakal zabave po občnem zboru, in vendar se je je toliko veselil. Vlačil se je okoli pristave, in ker ni nobenega mlatičevih videl, šel je k družini. Nekateri so sedeli na klopi, nekateri na trati. Govorili in šalili so se. Tarča jim je bil ravno mladi Hanuš.
„Oj, prijatelj, naša gospodičina ima drugačne ljudi kot tacega kakor si ti!"
„Ti hodiš lahko do sodnega dneva, Karla še za teboj skozi okno ne bo pogledala."
„Saj je tudi Urh drugačen mož, olikan in tudi pri stariših globoko zapisan."
„Edino je, da ta zastaja nekako z učenjem. Letos ne gre dolgo."
„Je že šel, je že proč."
„V samostanu je", dostavil je Hanuš, sladko se smejajoč. Družina je odprla usta, zamajala z
glavo. „Kaj, vi ne verjamete? Danes je to rekel stan Bartoš pred vsemi pri občnem zboru", je rekel Jurij ter se vsedel k družini. Dobro je seznaniti se tudi z najzadnejšim. Potem bo šlo kakor po stop-njicah višje in višje. Ena dekla je odšla, da naznani „gori" to nenavadno novico. Lahko bi jo kdo prehitel.
Karla je bila ravno v veži. Veselo je pela.
„Vesto kaj je novega v Janovu?" vprašala je dekla.
„Kako pa hočem zvedeti? Nikjer nisem bila razun v cerkvi, iu Marijo čakam vsak trenotek", odgovorila je Karla.
„Bartošev gospod dijak je vstopil v samostan, oče njegov se je s tem bahal pri občnem zboru."
„To ni res."
„Je res. Vem to iz gotovih ust."
„Od koga?"
„Hanušev Jurij je to prinesel; stoji še pred vrati z družino."
Karla se je vtopila v misli. Zakaj sem no pride nobeden od Bartoševih, niti ljuba tovarišica? Noče biti morda tako neblagim selom? Da se je Urh odpeljal, to jej je bilo znano, pa zakaj se ni prišel
ž njo poslovit, zakaj jej ni dal zadnjega „z Bogom"? Da, morda je temu taka. Stariši so silili, prosili, iu Urh — je privolil. Dobri deklici so se napolnile oči s solzami. Odšla je iz veže, da ne bi dekla videla solz, da ne bi raznesla, da se je Karla za Urha jokala. Pa bilo je že prepozno; dekla je videla vse in drugo si je že mislila.
Ta večer se je jokala Karla na svoji postelji, in luna je bila edina priča njenih solza. Razsvetila je sobo ter vse videla. O ti priča toliko čudnih človeških čutov, če imaš le srce, kakor mi ljudje, te gotovo časih zaboli, ko vidiš vse na tem svetu !
Deklica, kakoršna je bila mlatičevih Karla, je imela precej dosti snubačev. Povpraševali so, kaj jej bo dal Ilalda za doto, ali jej je ta ali oni všeč, ali more priti itd. Karla pa je bila kakor nedo-biteu stolp.
Prvi, ki je prosil za njeno roko, je bil županov Jurij. Ko ni nikoli slišal prijazne besede od nje, začel je bombardovati pri stariših. Haldovim je bila všeč Hanušova kmetija, polja, travniki, da, tudi senco slabega obnašanja Jurijevega bi bili razgnali, ko bi le dekle hotelo. Ali ta ne iu ne; ni hotela Jurija niti videti. Nazadnje se je Jurij razjezil}
Knjig, brošuric, prospektov, časo pisov vabil, voznih listov, mrtvaških listov, a obiskovalnic. /f
zaslužili! Blagosivljuč i pozdravljajuč sve članove slavnega društva jesam sa bratiuskom ljubavju Vaš Strossmayer. V Djakovu 25. svibnja.
(Deželni odbor) je dovolil za pogorelce v Ratečah na Gorenjskem 500 gld. podporo iz deželnega zaklada.
(Odlikovanje.) G. Fl. II o s t n i k , oskrbnik cerkve sv. Štefana na Dunaji, rodom Kranjec, odlikovan je z viteškim križem papeževega reda sv. Gregorija.
(Okrajni zastop v Sevnici.) Presvetli cesar jo potrdil volitev g. Fr. Ver še ca, c. kr. notarja v Sevnici, načelnikom tamošnjemu okrajnemu zastopu.
(Iz krškega okraja) se nam poroča, da imajo ondi še jako veliko vina. Poprodalo se je največ vina po Dreuovcili, a letos je primeroma slabo, zato so se tovorniki obrnili na Hrvaško. Mnogo vina je še pri sv. Duhu, Raki, Studenci in Bučki, in sicer po nizki ceni. Vino postavljeno na kolodvor na Vidmu ali v Sevnici staue staro vedro po 5 gld., slabejše tudi po 4 gld., najboljše po 6 gld.; vožnja do Ljubljane od vedra po 28 do 33 kr. Gorenjci obiščite nas!
(V Celji) so zaradi dobrcev vse šole za 14 dni zaprte. Ker so se prikazale tudi osepnice, ni še gotovo, kedaj se prične pouk.
(Iz Celja) se poroča, da je g. Peter Majdič iz Mengša kupil od Švicar j a Lutza veliki mlin v Spodnji Hudinji blizu Celja.
(Komensko županstvo) je prepovedalo vsako kupčijo in prodajo na dan sv. Rešnjega Telesa. Potrebna je taka prepoved za vsak praznik in povsod.
(»Soče") predzadnja številka je bila konfi-skovaua zaradi članka „ Papež Lev XIII in Slovan-stvo."
(Dopoluilue volitve) v mestni zbor goriški so končane. V prvem razredu je prišlo dne 15. t. m. 280 volilcev od 330 opravičenih. Toliko število volilcev ni prišlo na volišče, odkar ima Gorica svoj mestni štatut. Izvoljeni so: Anton N igri s, kandidat italijanske stranke; Fr. Mar-zini in Fr. Z o r a 11 i , kandidata patrijotično-meščanskega volilnega odbora. Med dr. B a t i č e m , kandidatom liberalno-narodnega odbora, in Rihardom Vernego, kandidatom »Katoliškega društva", je bila ožja volitev; izvoljen je bil prvi.
(Mesto Zagreb) dalo bode v proslavo štirideset-letnice cesarjeve 50.000 gld. za ustanovitev medicinske stolice.
(Mestno redarstvo) je včeraj prijelo 191etnega Marka Pšeničnika, ki je kot trgovski pomočnik pri trgovcu g. Ivanu Perdanu izmikal denar. Izročili so ga deželnemu sodišču.
Telegrami.
Dunaj, 28. maja. Uradno se sklicujejo delegacije v dan 9. junija v Budimpešto.
Dunaj, 27. maja. Staročehi ponujajo Nemcem na češkem kompromis glede volitev v delegacijo, koji pa se bode skoraj gotovo odklonil z nemške strani. Mladočehi zahtevajo eden mandat za delegacijo.
Berolin, 28. maja. Cesar se je včeraj vzlic nekoliki utrujenosti počutil povoljno. — Državni kancelar je zvečer došel. -- Pri prezidavanji kraljevskega igrališča se je podrl del strešnega stola ter podsul 40 delavcev; izpod njega izvlekli so dosedaj 26 oseb, mej njimi šest mrtvili.
Pariz, 28. maja. Več listov piše zoper izjave Tiszove glede razstave. „Siecle" zahteva, naj mu odgovori G o b 1 e t. — V Perelachaise-u so bile povodom obletnice, ko se je leta .1871 zadušila komuna, izjave, pri kojih so se sprli anarhisti z boulangisti. Dve osebi ste bili vsled strelov iz revolverjev lahko ranjeni.
Bruselj, 27. maja. „Nord" konstatujo, da Eusija z mirno krvjo zasleduje svojo mirovno politiko ter se ne da premotiti vsled bojevitih časnikarskih člankov. Ako navstanejo vznemirjenja, pripisati so mora to le naredbam družili držav.
Sofija, 27. maja. Princesinjo Klementino pričakujejo v ponedeljek zvečer.
Umrli »o:
V bolnišnici:
25. maja. Marija Košenina, gostija, G2 let, vsled raka v želodcu. — Barbara Zollner, gostija, 67 let, Marasmus.
T u j c i.
25. maja.
Pri Malidu: Arnstein, Glas, Lorzing, Just, Wrany, Schulz, Engel, trgovci, z Dunaja. — Kloinsring, iz Trsta, — Natansohn, s Štajerskega. — Nousser, poročnik, iz Sonja. — Papp, z Ogerskega. — Sclienke, potovalec, z Dunaja.
Pri Slonu: Pozza, državni poslanoc, iz Raguzo. — Šorko, zasebnik, iz Cirknice. — Lowy, Mikše, Pilrber, trgovci, z Dunaja. — Aufmuth, iz Gradca. — Zaff, zomljemerec, iz Logatca. — Vatter, z Dunaja. — Hajelc, s soprogo, z Dunaja. — Pillipp, trgovec, iz Slavonije. — Pullmayer, s soprogo, z Dunaja.
Pri Južnem kolodvoru: Jožef in Amalija Berger, zasebnika, iz Celovca. — Gruden, iz Idrije. — Šubic, podobar, s Štajerskega. — Selember, iz Trsta. — Sielinski, z družino, iz Reke.
TresssesaMko sporočil«.
(Telegraftčno poročilo.) 28. maja.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	78 gl. 55	kr.
Sreberna „ 5 % „ 100 ., „ 16% „	80	„ 25	„
i »/o avstr. zlata renta, davka prosta . . .	109	„ 65	„
Papirna renta, davka prosta......93	„ 05	„
Akcije avstr.-ogerske banke ......	866	„ —	„
Kreditne akcije ....................279	„ 40	„
London.............126	„ 70	„
Srebro ..........................—	„ —	„
Francoski napoleond....................10	„ 03	„
Cesarski cekini ....................5	„ 95	„
Nemške marke . ........62	„ 12l/2„
(I. del: ,,Šola in odgoja" str. 180; II. del: ,,narodna politika in narodno gospodarstvo" str. 183—354; III. del: „razna poučna tvarina" str. 357—428 dobiva so izvod po 1 gl. pri izdajatelju: Mili. Leu-dovslcu, župniku v Makolah (Maxau b. Poltschach); III. knjiga, životopisi, str. 397 pa po 70 kr. Po ravno isti ceni tudi po vseh slovenskih bukvarnah! Prva in druga knjiga sto pošli; Val. Orožnovih pesni jo še nekoliko izvodov na prodaj po 40 kr.
Peto knjige: ,,Slomškovi ,,pastirski listi" ni moči izdajati, dokler za III. in IV. tiskovni stroški niso poravnani.
Z:«1(1. 38 a.v.'!	m podobo), naj-
bolj praktično, e^antno^moder--
nim in močnim'
"	blagom in popol-
no pozamenterijo, to jo s čopi in dolgimi fraužaml is
blaga, izdeluje po — 38 gold. a. v. — zajamčeno dobro in solidno narejene
tapecirar in dekorater
v Ljubljani, Šclcnburgovo ulice Kit. 4,
Uzorci blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dola v incstu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroce na peresih (Federmadratzen) lO «-1. in višjo. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijalitoto: altarne preproge.
Cenikii s podobami, zastonj in franko na za-litevanje.
f	X	^
g Cas Stanje S g --Veter Vreme iS-*? i
zraiomoro toplomera
opazovanja T Mm p0'Cehiju	S g
7. u. zjut.| 7319 10'4 brezv. jasno
26.	2. u. pop. 730 7 23 2 m. jzap. „ 0 00 9. u. zveč. 730 9 15 0 si jzap. del. jasno
7. u. zjut. 732'5 13'2 brezv. dl. jasno n f-
27.	2. u. pop. 731-7 210 si. vzh. „
9. u. zveč. 732'1 16 0 „	„ ae/'
V soboto jasno, močan jzap., zvečer deloma oblačno. V nedoljo ob 4 zjutraj dež, dopoludne deloma jasno, popoludne na zap. oblačno, zvečer jasno. Srednja temperatura obeli dnij 18-2° in 16 0° za 2'3° in 0-6° nad normalom.
I II ruta E2berl9
• Izdelovalcu oljnatih. barv, firncžev, lakov in napisov.
: Pleskarska obrt za stavbe in meblje.
EJJ EI&RBHj§ stams« , za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št, 4.
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče tlelo v mestu in na deželi kot , znano reelno fino delo in najnižje cene.
Posebno priporočilne za prekupee so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Bleehbiichsen) v domačem lanenom oljnatem lirneži najlineje naribane in boljšo nogo vse te vrste v prodajalnah.
Cenilce ust tulite vanje.
Janez Bogan,
mizarski mojster v Ljubljani
na Dunajski cesti št. 15, (Medij atova liiSa)
priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstno
Ib^lllffl "ffi
politovane in Iikane: altarne podstavke po 5 gld. 50 kr., divane, garnituro, modroee na peresih po 10 gld., žimnate modroee po 20 gld., vozičke za otroke, okvire za sveto in posvetno podobe, in sicer
za 20 odstotkov ceneje, kakor drugod.
Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela. Cenilnik s podobam zastonj in franko.