leto Vlil.
3.OKTOBRA 1955.
ŠTEV.174.
PETO KOLO
Pred dobrimi tremi meseci se je vršil izredni občni zbor "Dobro delnega združenja svobodnih državljanov Jugoslavije",kakor smo tedaj ^a kratko porogali. Na tem sestanku je bilo dogovorjeno,da bodo v bo doče deležni pomoči tudi begunci v evropskih taboriščih; vsekakor je bil to hvalevreden sklep, četudi razpoložljiva sredstva za ta na= tnen niso velika. Občni zbor pa je tudi izvolil posvetovalni odbor.Ta je bil sicer že zamišljen ob sami ustanovitvi Združenja,toda ga te = daj ni bilo mogoče sestaviti, ker se vodilni begunski politiki niso mogli zediniti, kako naj bi bil odbor sestavljen.
Letos pa so ta gordijski vozel le presekali, čeprav ni jasno, kaj jih je nagnalo v to. Tričlanski pripravljalni odbor, sestavljen iz po enega Slovenca,Hrvata in Srba, je uspel dobiti pristanek Ion = donskih "jugoslovanskih" Srbov in pristanek gg.dr.Kreka in dr.Mačka za sestavo tega odbora. V njem naj bi bilo sedem članov: trije Srbi, dva Hrvata in dva Slovenca. Tak ključ je sicer presenetil,ker ne u = Pošteva enakopravnostnega činitelja. Toda navsezadnje bi se človek s tem nekako sprijaznil, ker so Srbi pač daleč najmočnejša begunska skupina. A kar je bolj važno, pri tem ne more nobena skupina sama Preglasovati ostalih dveh, pa tudi Slovenci bi imeli vsaj takšno šte vilo glasov kot Hrvatje.
v Ko so bila določena imena kandidatov, se je vse zdelo urejeno. Slo je samo še za formalno izvolitev. Toda neposredno pred samim ob Ghim zborom je prišlo do intervencije Srbov, ki so zdaj zahtevali za Se kar štiri mesta namesto dogovorjenih treh. Bili so opozorjeni, da De kaj takega nemogoče, ker sta dr.Krek in dr.Maček pristala le.na Prvotni ključ razdelitve mest v posvetovalnem odboru. "*•
Stvar se ni precej časa razčistila na občnem zboru. Možno je,da si sicer predlog za sedem članov prodrl, toda "jugoslovanski" Srbi Po vsej verjetnosti potem ne bi sodelovali v tako izvoljenem odboru. Lega si pa nihče ni želel.
V takem razpoloženju sta prišla hrvatski in slovenski kandidat <Jo ideje, naj bi posvetovalni odbor imel samo pet članov: dva Srba, flva Hrvata in - enega Slovenca. Ne zmoremo toliko domišljij e,da bi Jogli razumeti, v kakšnem pogledu bi bil ta predlog načelno ugodnej= si za Srbe kot oni, po katerem bi imeli tri člane* In vendar so ga ^rbi sprejeli! Edina možnost je seveda, da je šlo za čisto osebne ra *une, ko se je preveč Srbov potegovalo za tretje srbsko mesto.In če De to točno, potem gotovo ni jasno, zakaj bi morali račun plačati ^lovenci* Kajti naša izguba enega glasu je hujša kot pa srbska izgu= öa, ker so Srbi ostali še vedno pri dveh mestih. Tudi ne moremo razu keti, kaj se nas Slovencev to tiče, če ae Srbi ne morejo zmeniti med aeboj.
Ne zanima nas, kako sta se kasneje gg.dr.Krek in dr.Maček zado= ^oljila s tako rešitvijo. Tiče pa se nas, ker smo Slovenci spet krat *0 potegnili. In potegnili ne le po zaslugi bratov Srbov,ampak po za aiugi brata Hrvata in še prav posebej samega Slovenca. Po tej drugi rešitvi so postali Slovenci v odboru - repek, kot že sto in stokrat Poprej. Drugič je treba ugotoviti, da bo v tem odboru,ki odloča tudi
o denarnih podporah, zastopal Slovence samo en član, kar je izredno kočljiva stvar. Medtem ko je pri Srhih in Hrvatih možna demokratična kontrola, te možnosti pri Slovencih ni. To je tem holj pomembno,ker ni navade, da hi hili objavljeni seznami, komu in v kakšnem znesku je bila dodeljena pomoč. Po prvotni zamisli naj hi bila v posvetoval nem odboru dva Slovenca, vsak iz druge skupine, sledeč načelu,ki ga je že pripravljalni odbor priporočil: da bodo v odboru pripadniki ra znih demokratičnih struj med Srbi,Hrvati in Slovenci.
Prav mogoče je, da je zaupnik g.dr.Kreka postopal v dobri veri, ko je sicer žrtvoval slovenski glas. Toda takšna dobra vera gotovo ni na mestu, če tudi drugih ne preveva v isti meri. Kaj bi torej £no = ral storiti slovenski kandidat v danem položaju? Prav gotovo prista= ti na srbsko zahtevo po štirih mestih, toda istočasno zahtevati tudi za Slovence - štiri mesta. Ko bi zaupnik g„dr.Mačka videl takšno tak tiko, bi se je tudi sam brez. pomišljanja poslužil. Ali na drug na = čin: slovenski kandidat bi moral zahtevati - v smislu prvotnega pred loga - za Slovence vsaj tri mesta, (enako tudi za Hrvate, )če so že Srbi hoteli imeti štiri mesta.
Prav nič ne dvomimo, da bi bratje Srbi iz "Jugoslovanskega na = rodnega odbora" razumeli ta jezik, ko bi videli, da smo Se tekom pet indvajsetih let le nekaj naučili od njih in da ne želimo biti večno peto kolo.
Samo tako je treba razgovarjati,kadar imaš posla s prevejanimi ljudmi. Upajmo, da bo zaupnik g0dr.Kreka drugič bolje branil sloven= ske koristi.
TUJINA IN DOM ■
V	priložnostnem uvodniku kanadskega mesečnika SLOVENSKE DRŽAVE ob priliki sestanka v Torontu,(o katorem poročamo na drugem mestu,) je g.dr.Ciril Zebot vnovič razložil,kako je prišlo do ustanovitve "slovenskega državnega gibanja".
V	začetku aprila 1941«je bilo namreč rečeno prof.dr.Larabertu Ehrlichu,tako smo zvedeli že pred časom, naj bo pripravljen na poto= vanje v inozemstvo,kj er bo's svojim znanjem in poznanstvi lahka mno= go koristil pri reševanju slovenskega obmejnega p oblema.Z arhivom , ki mu ga je nosil dr.Zebot,sta končno prispela v Nikšid,kjer pa za profesorja niso "našli" prostora v letalu.Tako je bil primoran vrni= ti se v Ljubljano,ki je že bila okupirana. In tedaj,ko se je Jugosla vi ja rušila,se je v dr„Ehrlichu porodila ideja samostojne slovenske države. Verjamemo,kar je zapisal dr.Žebot. Obenem se pa čudimo,kako da je pokojni dr.Ehlich v tako kratkem času spremenil svojo politiČ no smer.Kaj ti vse dotlej,dokler ni zvedel,da zanj ni prostora v leta lu, je bil pripravljen boriti se za rešitev slovenskega obmejnega vprašanja v okviru Jugoslavije,sicer ne bi bil voljna odhajati v ino zemstvo z jugoslovansko vlado. Morda je bilo pač razočaranje nad. ta= ko hitrim razpadom Jugoslavije vzrok,da se je odločil za nejugoslovai sko smer,Toda mar niso pred Jugoslavijo večje in močnejše države pa= dale pred Hitlerjem kot snopi slamo, pa zato še ni bilo razloga,da U njihovi državljani obupali nad njimi!?
Po povratku v Ljubljano se je pokojni profesor izjavil za samo« . stojen slovenski naro-dni odpor pod trojno, okupacijo, torej. za podtalno slovensko vlado. Politiki so mu odgovorili, da je "naša vlada v emigra .'k ciji" in -da "podtalna vlada v Sloveniji ne bi mogla delovati"... Kijub samoslovenski barvi profesorjevega predloga, bi seveda pod'" Ina vla= , da lahko delovala,dasi smo imeli "zvezno" vlado v inozemstvu.Kajti London je bil neizmerno' daleč..«, Enako kot komunisti bi tudi dr.Ehr« lieh kmalu spoznal,kakšnega pcmona je,imeti zunaj mednarodno prizna« no vlado,ne da pa bi se šele borili za priznanje* A važnejša se nam
---------------------------------- zdi druga točka: demokrati bi
KLIC TRIGLAVA	prehiteli komuniste! Iz rok bi
57,Totland Road	jim izbili najmočnejše orožje :
T,EV TE TER	borbo proti okupatorju za osvobo
Izhaja l.in ^ponedeljek v mesecu, ditev domovine.

DOMAČI GLASOVI
- Nadaljevanje -
(Ođ posebnega dopisnika iz Trsta)
Vprašanje: Kaj pa socialisti?'
Odgovor: Teh pa sploh ni več. Stara socialistična garda je že Po večini izumrla,nekaj še živečih, n.pr.Petejan, se je tako kompro= tnitirala s komunisti, da so že danes nemogoči, a kakega omembe vredne ga naraščaja pa itak nikdar niso imeli. Poleg tega je tudi popolnoma nemogoč kakršenkoli marksizem, ki so ga pridigovali naši socialisti. Celo sama beseda "socializem" je danes pri delavcih že tako razvpi = ta, da je le malo verjetno, če bi se bilo mogoče pojaviti pod tako o znako. Ni pa dvoma, da bo nastala neka nova delavska stranka,in celo močna utegne biti; toda zdaj predvidevati njene oblike in vsebino ni mogoče. Morda bi mogla biti podobna angleškim laburistom. Poudariti Pa je treba, da je tudi socialna zavest zelo zrastla, enako kot naći onalna.Bridko se pa vara,kdor misli na povratek starih "idiličnih" Časov, ko so gospod fajmošter bolj ali manj komandirali svojo faro. Tudi vsa socialna struktura naroda se je temeljito spremenila in no= bena stranka,razen delavske, ne bo več našla tiste socialne plasti, * ha katero se je nekoč opirala. Tudi ljudje sami so končno postali si la kritični in je izključeno,da bi mogli voditelji.sami vnovič po = stavi jati ljudem za poslance take nekvalificirane ničle,kot jih je vsilil pri zadnjih volitvah (1.1938.) dr.Krek. Mnogi se danes narav= host čudijo, kje je mogla iztakniti SLS tako nesposobne ljudi za vo= dilna mesta,kot jih je postavlja zadnja leta. Majhni ljudje so pač mogli trpeti poleg sebe le še manjše priganjače. Že svoječasno imeno vanje Snoja za ministra so sprejeli ljudje za dr.Koroščevo norčeva = hje iz Slovencev. Danes uživa sicer Snoj doma velik ugled, a samo za to,ker je trpel; toda vsi ga smatrajo ža povsem nesposobnega.Posledi ce takega postopanja nosimo danes vsi, SLS jih bo pa nosila trajno: to se pravi, da je njena obnovitev v predvojni obliki in s predvojni mi ljudmi popolnoma izključena.
V.: In komunizem?
0.: No, ta je pač vsaj za sto let nemogoč b kakršnikoli obliki in ne bo treba proti njemu prav nobenih preventivnih ukrepov.
V.: Kako pa gledajo danes doma na emigracijo?
0.: Prvih nekaj let so mnogi stavili veliko upanja vanjo,zlasti ker je vse dolgo pričakovalo skorajšnjo vojno. Toda danes se vse za= nima le še za pakete,ki jih pošiljajo begunci. Sicer pa imamo o emi= graciji tudi skrajno malo poročil, političnih namreč. Starejši bi ra di slišali od nje le vesti, kakršnih si sami žele, a za mlajši rod hi emigracija sploh noben faktor. Zato se emigranti zelo motijo, če mislijo, da bodo domakdaj znova kaj "prevzeli". Uveljaviti bi se mo gel^seveda le kak politično neobremenjen emigrant in to popolnoma in dividualno, po tem, kar se je v emigraciji osebno naučil. Za katere koli predvojne in medvojne voditelje pa doma ne bo več prostora.Pre= več so se kompromitirali.
V.: Kako pa mislijo doma o "Slovenskem narodnem odboru"?
0.. Ali ta sploh še obstoja? Vemo, da je bil še doma sestavljen Povsem avtoritarno; kmalu po vojni smo tudi izvedeli,da so ga v Rimu rekonstruirali. Toda pozneje nismo slišali o njem ničesar več in se= Veda še manj o kakem njegovem delu. öe še vedno obstoja, potem seve— da ne vem, koga_v>emigraciji predstavlja. Mirno vas pa lahko zagotos vim, da v domovini ne predstavijo nikogar in da tudi prav nikogar ne zanima.	&
Vprašanje: Ali vam je kaj znan emigrantski tisk?
Odgovor :	Ne. Morda doLi kdo kdaj kak izvod kakega lista,toda
vsakdo o tem seveda molči, tako da na splošno nimamo pojma,kaj in ka ko zunaj pišete. Sicer pa zdaj prihaja.-inozemsko časopisje k nam skoro redno in ga vsak lahko bere po kavarnah. Naša "izolacija" zato že zdavnaj ni več taka, kakršna je bila prva leta in kakor morda mi= šiite,da je še vedno. Tudi osebni stiki z zunanjim svetom so že pre= cejšnji, žal le, da ima le malo nekomunistov denar, da bi si mogli privoščiti tudi kaka potovanja v inozemstvo. Denarja imajo - razen komunistov seveda - dovolj samo obrtniki,ker ti danes tako dobro slu žijo kot še nikoli prej; toda ti se za politiko ne zanimajo. V tej zvezi bi vas utegnilo zanimati, da dajejo potne liste z vidika "za = nesijivosti" posameznih dežel; tako dovoljujejo zadnje čase^v Srbi ji nekako 40^ prosilcev, na Hrvatskem 62$, v Sloveniji pa - 98$. Te šte vilke govore menda dovolj glasno. Seveda pa ne more biti niti govora o tem, da bi postali Slovenci že komunisti; vendar se dejansko upira jo pri nas komunistom le nekatera delavska središča,-kmet jih samo ponižno sovraži, a meščanstvo mu skoraj kompaktno - hlapčuje.
V.: Poprej ste omenili, da se je versko čustvovanje poglobilo in da hodijo danes tudi nekateri prejšnji liberalci pridno v cerkev,Ka= ko pa je potem sploh s preganjanjem vere in Cerkve, o Čemer se zuanj še toliko govori in piše?
0.: Vse kaže,da zunaj sploh niste poučeni,oziroma se ne zaveda= te silnega razvoja, ki se je dejansko dogodil zadnja leta doma,tem = več sodite tudi današnje prilike le po stanju prvih povojnih let.Dej stvo je, da so komunisti, prvih nekaj let vero,Cerkev in duhovščino naravnost divje preganjali. Zatem so bili pa tega deloma krivi tudi ljudje sami s škofoma in duhovščino vred. Ker ljudstvo ni moglo daja ti izraza svojemu pritikomunističnemu razpoloženju drugače, je prire jalo ob raznih cerkvenih prilikah, n.pr.ob birmah, prave demonstra = tivne manifestacije.Oba škofa in duhovščina niso bili toliko uvidev= ni,da bi -to preprečili. Komunisti so potem na ta "izzivanja" odgovar j ali samo še z večjim terorjem in so potem tudi zatrli talce zunanje manifestacije.- Toda ljudje so hodili v cerkev najbolj pridno prav te daj, ko je bilo versko preganjanje največ je. Komunisti niso slepi in so to prav dobro opazili. Zato so že pred nekaj leti svojo taktiko popolnoma spremenili. Na zunaj so opustili vsako preganjanje verske= ga življenja; tudi po časopisju ne boste brali skoro nobenih napadov na vero in na duhovščino. To velja skoro v isti meri tudi za napade na papeža. Enako ne delajo skoro nobenih težav ljudem pri izvrševa= nju verskih dolžnosti. Izjemo pa tvorijo v tem pogledu seveda pri partijcih, oficirjih, učiteljih in profesorjih. To je potem tudi pri like precej normaliziralo. Ni dvoma,da ja danes versko življenje globlje nego je bilo pred vojno z vsemi tedanjimi neštetimi "katoliš kimi organizacijami". Obenem se je. poleglo demonstrativno obiskova= nje cerkva. Cerkve so danes bolj polije- nego pred vojno, in to ne več iz demonstrativnih razlogov ampak iz resnične pobožnosti. Ljudstvo išče tolažbo za svojo nesrečo predvsem pri - B0gu. Tako je versko življenje nedvomno samo pridobilo in to tudi v krogih,ki so mu bili vča sih nasprotni ali pa vsaj povsem indiferentni. Istočasno so pa za= šli mnogi tisti, ki so se včasih drenjali v prvih vrstah raznih "ka toliških organizacij" in manifestacij, med najbolj cinične brezverce in komunistične podrepnike.
V.: Kaj pa mladina, ali je nanjo opaziti komunistični vpliv?
0.: Prva povojna leta je res podlegla v precejšnji meri kričavi komunistični propagandi. Toda potem je zgodaj nastopila tem hujša re akcija. Na srednjih in visokih šolah so danes pravi komunisti že sko raj bele vrane. Seveda je med njimi tudi nekaj oportunistov in pri = sklednikov. Toda ogromna večina mladine mrzi komuniste, ker nagonsko čuti laž in sleparijo vse komunistične frazeologije.Zlasti čuti tft
mladina na lastni koži bedno životarjenje,medtem ko gleda na drugi strani naravnost bajni luksuz,v katerem se valjajo vodilni "zastopni ki proletariata" in njihovi podrepniki,posebno iz krogov takazvanih kulturnih delavcev.Na splošno moremo prav mirno trditi, da je vpliv komunizma na mladino naravnost porazen za komuniste, z objektivnega vidika pa po drugi strani tudi precej žalosten. Mladina hooe vedno iskati svoja pota in se svobodno oblikovati.Toda to je popolnoma iz ključeno v komunistišnem režimu. Tako se poskušajo nekateri izživlja ti v glasbi, športu in podobnem. Na splošno je opaziti pri mladini veliko praznino in plitkost,ker sploh nima možnosti za kako globlje duhovno oblikovanje. To je tudi vzrok, zakaj en del mladine moralno Propada in se vdaja pijančevanju, kriminalu in spolni razvratnosti.
' tem^pogledu zavisi vse od družine: kjer je ta ostala zdrava,tam vzrašča tudi nov, zdrav rod, popolnoma nedostopen za komunistični vpliv. Kjer pa je družina razrvana, tam se navadno tudi mladina mo= ralno izgublja, ne da bi postajala komunistična. Tako imajo torej ko ftunisti danes za seboj celo mnogo manj mladine,nego so jo imeli pred vojno, ko so bile naše srednje in visoke šole vse preprežene z nešte timi "katoliškimi" in ''nacionalnimi" organizacijami (mnogi nekdanji vodilni orjunaši so danes na najvišjih komunističnih položajih).
Vprašanje: Da se vrnemo na prejšnjo temo - kako je pa danes do= ma z duhovščino?
Odgovor: Tudi to je precej zanimivo, a obširno in zamotano po = glavje. Dejstvo je, da uživa danes duhovščina doma spoštovanje kot morda še nikoli. Vtrok leži v tem, ker je mnogo trpela in deloma še trpi in ker ne vodi več nobene "politike". Drugo dejstvo je,da so se ljudje že pred vojno naveličali politikujoče duhovščine. Ze jeseni L 1941. so ljudje pod nemško okupacijo naravnost odobravali izgon du = hovnikov,češ da so "delali same zdrahe". Drugod so se jih pa bali in jih mrzili, ker so imeli v rokah domače posojilnice in so preko njih marsikje izvajali na ljudi pritisk. Tak politični in denarni magnat je bil n.pr. žužemberški dekan Gnidovec,ki si je zgradil za župnišče Pravo graščino in je hotel politično obvladati ves'okoliš. Komunisti so mu vse vzeli, mož je precej trpel in zato so mu sedaj ljudje vse odpustili,kar je bilo starih "grehov", tako da je mož visoko spošto= van v vsem okolišu. Na ta način so naredili komunisti s prvotnimi Preganjanji duhovnikom samo veliko uslugo,ker so jih približali ljud ’ stvu in jim ustvarili izredno velik ugled. Tega se komunisti tudi Prav dobro zavedajo,zato jih v glavenm zdaj pusti pri miru. Temelji= to se je pa zadnjih petnajst let spremenilo gledanje ljudstva na du= novščino. Ono si želi in spoštuje duhovnika,ni ti slišati pa noče več o tem, da bi se duhovščina vtikala in odločevala o javnih zadevah ter vodila politiko in celo gospodarstvo. Vsaj kakih deset duhovni= kov je bilo med obema vojnama narodnih poslancev, vsi tajniki ljub=
1janskega in mariborskega političnega tajništva SLS (JRZ) so bili du .hovniki,predsednik in načelstveni ravnatelj Zadružne zveze sta bila duhovnika in večkrat celo ravnatelj Gospodarske zveze; glavni in še * kak stranski urednik "Slovenca" je bil zmeraj duhovnik,večina uredni .kov drugih strankarskih listov tudi duhovniki. Glavni činitelji sko= ro vseh "katoliških" organizacij so bili spet duhovniki,lastniki in nazadnje celo ravnatelj "Jugoslovanske tiskarne" ter upravnik go = stilne v Rokodelskem domu ali nekaj podobnega spet duhovniki itd. Te ga ne bi ljudstvo trpelo nikdar več, ker ono zahteva danes samo še resničnih duhovnikov ne pa strankarskih priganjačev in zdražbarjev Zlasti mladi rod je postal v tem pogledu silno kritičen in realisti= oen. Verjetno je pa, da bi se danes tudi velika večina duhovščine sa me uprla temu, da bi posamezni njihovi sobratje vnovič s svojem eksponiranjem v javnem življenju obremenjevali ves stan ali da bi jih kaki politikanti zlorabljali zase. VGrjetno ni niti misliti več na to,da bi vnovič hodili na dekanijske pastoralne konference referirat - politični tajniki ali da bi o javnih zadevah odločevali anonimni duhovniški konventikiji.
Vprašanje:. Kaj pa mislijo ljudje o duhovnikih,ki so odšli v emi gracijo?	' -	.	.
. . ■ Odgovor: Povratka precejšnjega dela teh si nikakor ljudje ne že li j°. Jf60 uazaj , kaj ti, kakoh- nam pišejo, da se le premnogi niso naučiš li ničesar iz svojih polomij. Povratniki so nam pripovedovali, kaj so mnogi počeli po taborišpih v Italiji, tako da je haje morala vmes poseči celo angleška vojaška oblast. Takšni duhovniki naj lepo -osta nejo zunaj, ker si jih doma gotovo ve? ne želijo nazaj.
V.: Kako gledate danes doma na škofa dr.Rožmana?
2*: P02©11 mlajših letnikov so ga gotovo večina še dobro sporni = nja. Smatramo ga za blagega moža,ki pa nikakor ni bil kos svoji težki nalogi v tako hudih časih. Zamerijo mu tudi,da med vojno ni znal na= rediti reda ni ti med svojo duhovščino in še manj med raznimi "kato = Irskimi" klikami,ki so se klale med seboj in samo kompromitirale pro tikomunisticno borbo. Kakor nam pišejo','''nekateri duhovniki še danes v obeh Amerikah nadaljujejo to, kar so počeli že doma in ne moremo razumeti škofa dr.Rožmana,da to še zdaj trpi,po tolikih bridkih iz = kušnjah.
V,: Kako je pa s škofoma Vovkom in Deržečnikom?
0.: Vovka je sprejelo ljudstvo s precejšnjim nezaupanjem,vendat je danes zelo priljubljen in spoštovan.Zato počasi tudi ljudje pozab lOajo na dr.Rožmana. Prava prelomnica je nastopila teda j, ko so ^a v Novem mestu zažgali. Zanimivo je, da je takrat čutilo ljubljansko vodstvo OZNE prav dobro neumnost in napako,ki so jo napravili lokal= ni novomeški komunisti.Zato je bilo divje razjarjeno,toda jih ni mo= glo postaviti na laž. Podobno kot z Vovkom je tudi z Deržečnikom.
V.: Kako pa gleda ljudstvo na "cirilmetodijsko" duhovščino?’
..0.: Ljudje dobro razumejo današnji težki položaj duhovščine,za= to jim tega ne zameri, zlasti ker je med njimi mnogo spoštovanja vred nih duhovnikov. Ne moremo pa razumeti,kam sta gledala svoječasno oba slovenska škofa, da je med voditelji te duhovniške organizacije tudi toliko bogoslovnih profesorjev in ne moremo razumeti tudi tega,da si •vo^	voditelje ljudi, ki so nekateri enostavni komu=
ms tlom podajaoi m priskledniki. Ob priliki njihovega zadnjega zbo rovanja jim je dala ljubljanska vladabaje četrt milijona dinarjev podpore%da so potem vso noč popivali po Ljubljani,’a Lampret n.pr. na: veliki petek izzivalno je meso v javni restavraciji. V]ada pa ne premostljiv prepad med "cirilmetodijsko" - te>. je okoli polovica -in ostalo duhovščino.	; i
V.: In ostala duhovščina? Ali jo še tako preganjajo?
0.: Ti so reveži in prav zato tudi tako spoštovani.Vendar pre = ganjanj v nekdanji surovi obliki ni vec« Sploh je zanimivo,da je ne kdanji policijski teror ze skoro cisto izginil. Mučenj po zaporih ni več. Te je vršila svoječasno najnižja komunistična "ljudska oblast", ki se je po večini rekrutirala iz podivjanih dolenjskih partizanov (zato^so Dolenjci tudi na zelo slabem glasu),danes so pa te že pre m cej očistili in nastppila je vsaj na zunaj že precejšnja zakonitost. Prenehali so torej s surovim policijskim terorjem,toda zato izvajajo tem bol j.uspešno.rafinirani gospodarski teror. Tega izvajajo posebno vidno pri duhovnikih, "cirilmetodarjiM uživajo razne važne bonitete, doeim obdavčijo ostale duhovnike do blaznosti. Podobno je tudi pri ostalem prebivalstvu, Izobražehec,ki se jim slepo ne ukloni, ostane kratko in malo brez kruha ali ga pa dobi le toliko, da komaj ostaja pri življenju, judje,ki niso za režim, so tako obdavčeni,da se jim dela črno pred očmi.
(K0nec prihodnjič)
POSVET V TORONTU
Ze pred leti so napovedovali, da bodo zagovorniki samostojne slovenske držav^lzvolili iz svoje srede odbor,ki bi naj nadomestil samopostavlj eni Akcijski odbor. V začetku avgusta so storili prve korake v to smer. V Torontu v Kanadi so se 6.in 7.avgusta zbrali zastopniki raznih društev in nekateri posamezniki,kj er so formalno ustanovili "slovensko državno gibanje",ki ga sestavljajo organiza= cije,katerih glavni namen je delo za ostvaritev slovenske države, in poedinci,ki ta cilj podpirajo. Gibanje naj bi imelo glavni in izvršilni odbor s sedežem v Združenih državah. Ko bo organizacija izvedena in oba odbora konstituirana, bo prenehal obstojati Akcij= ski odbor za slovensko državo,ki mu zdaj predseduje dr.C.Žebot. "Slovenska država",po kateri povzemam te podatke, postane glasilo novega gibanja.
Cilj gibanja je uresničitev slovenske državnosti v takem obse gu,kot jo bodo uživali drugi svobodni evropski narodi. Zborovalci so se dalje izjavili za "širše tvorbe",če bi bila v odločilnem tre nutku dana Sloveniji možnost izbire med večimi zveznimi združitva= mi. Po tej točki, tako razumem, bi se mogla slovenska država izre=
Či za vse mogoče kombinacije - razen za jugoslovansko zvezno. Pogoj je namreč in njegov poudarek na izbiri med večimi sestavami. Širših od jugoslovanske je lahko več,ožje praktično ne more biti.
Pač pa so bili zborovalci za "prijateljske odnose do Slovencem so= sednjih in drugih narodov"^vendar pa bo organizacija iskala sodelo Vanja le z onimi,ki so za enakopravno mednarodno sožitje svobodnih narodov in za demokratično samovlado.
Kot ne morem uanikati pripadnikom tega gibanja idealizma in i skrbnega rodoljubja,se vendar vprašujem,kolikšen more biti prakti= cen učinek,pomen njihove politične akcije. Jugoslavija namreč d^ies obstoja, in v njej je slovenska država z veliko samoupravo. Tako je Položaj popolnoma drugačen,kakor je bil za časa prve ali druge emi gracije. Prvič Jugoslavije sploh še ni bilo. Drugič pa je bila po= ražeha in okupirana. V sedanji Jugoslaviji odraščajo novi sloven= ski rodovi.Samo ti in nihče drugi bodo odločali o svoji usodi, öe bi mogli emigranti kakorkoli vplivatina te rodove, bi delo gibanja imelo gotov smisel. Toda takega vpliva sploh ni, saj se mnoga poro Sila strinjajo, da mladi rod jemlje Jugoslavijo kot nekaj samo po sebi razumljivega in le nekateri zelo stari ljudje sanjarijo o do= brih starih časih v ranjki Avstriji... Značilno je še,da to Avstri= jo povezujejo s slovensko državo. Brez emigrantskega vpliva se bo=,tI Jo rojaki v domovini po vsej verjetnosti še naprej razvijali v Popolnoma drugo smer kot pa pripadniki samoslovensk ega gibanja v e migraciji. Ali more biti potem kdo še tako naiven, da bi pričako = val na primer intervencijo Zapada proti razpoloženju ljudi v domo= vini? Niti sanjati ni mogoče o čem takem, ako se bodo mednarodna vprašanja tako reševala, kot jih zamišljajo v zadnjem času, (pg)
STALIŠČE DR.MAČKA
Doslej hrvatski tisk,ki zastopa smer HSS,ni zanikal vsebine dr.Mačkovega pisma g.Vlahu Raiču (gl.KT 173).Zato lahko smatramo navedbe kot točne.
Medjem sem zvedel iz neposredne bližine dr.Mačka, da je sled= nji slejkoprej za Jugoslavijo, ker ob ocenjevanju mednarodnih čini teljev zaenkrat pač ne vidi boljše možnosti, da bi ostalo hrvatsko narodno ozemlje neokrnjeno. Ne zdi se mu pa še prikladno, da bi v tem smislu tudi že zdaj nastopil javno.	,	>.
NAROČNINA za KLIC TRIGLAVA: za celo leto 24/-, za četrt leta 6/~ s posebnim doplačilom za letalsko dostavo v prekomorske dežele.
PIS^A tJRED^lKtJ
"Kral,j in londonske vl^de": G.urednik! V svojem pojasnilu (KT 172)se je g.P.B.dotaknil zanimivega vprašanja "odgovornosti". Žalostno je ; da nekateri Slovenci in Hrvati obtožujejo za vsako stvar S^be kot ce loto; toda podobno je tudi pri Srbih,ki za iste ali podobne stvari obtožujejo Slovence in Hrvate kot celoto. Protestiram pa proti za = ključku g.P.B., češ da smo "za vse modrosti in junaštva londonske -da de...v polni meri soodgovorni tudi Slovenci in Hrvatje, z gg.dr.Kr = njevidem in dr.Krekom na čelu..."
Za vse stvari,ki sovjih storili gg.Jovanovič,Kneževič,Vilder,Pu rič,Trifunovič,Krnjevič,Šutej,Šubašič,Krek,Snoj itd,itd. niso odgovor ni niti Srbi niti Hrvati niti Slovenci. Odgovorni so edino in izključ no imenovani posamezniki. Ne vidim razloga, zakaj naj bi bili Sloven ci, med katere spada urednik,g.P.B.,jaz in tisoči drugih Slovencev, odgovorni za delo gg.Kreka,Snoja itd. To velja tudi pri Srbih in pri Hrvatih.
Odgovornost za svoje delo nosijo posamezniki,takozvane "odgovor ne osebe". V našem primeru ni prišla na odgovorni položaj niti ena oseba po volji naroda ampak pod vplivom prilik in okoliščin. Zakaj bi torej polomije posameznikov pripisovali kot greh celega naroda,slo venskega,hrvatskega ali srbskega?
Kar zadeva odgovornost kralja Petra,je jasno, da je ne nosi do nekako 12.septembra 1944 (njegov poziv,da se priključimo Titu). Od tedaj dalje do danes pa nosi za vse polomije polno odgovornost.Živi pa seveda tudi privatno življenje,za katerega nikomur ne odgovarja, kot mi vsi. Toda na podlagi zasebnega življenja je mogoče dobiti po= voljno ali negativno sliko o značaju kakšnega človeka ali kralja. V toliko zavisi potem od tega tudi njegova vrednost za bilo kakšen po= ložaj.	„
Na koncu pa ne pozabimo, da j^sldanja nesreča samo majhen del o grobne svetovne katastrofe,za katero ne nosijo odgovornost gg.Jovano vič,Krnjevič,Krek itd,ampak verjetno H^tžer,Mussolini,Roosevelt,Cham beriain,Churchill itd. M o r d a je res,da so naše odgovorne osebe bile v mnogih stvareh kriminažno nesposobne,toda ni dvoma,da so bile v mnogih glavnih zadevah povsem brez moči, kakor orehove lupine na razburkanem morju. To je treba upoštevati,preden jih obtožujemo,če res želimo biti nepristranski in pravični.	Y.F. .
"Izgubij eno volišče": G.urednikINn uvodnik v KT 173 pripomnim,da se lahko ozremo k angleškim laburistom. V intervjuju g.Attleeja dopisni ku "News Chronicla",je šef laburistične stranke rekel,da prihaja čas njegovega umika,ker mora stranka dobiti za voditelje tiste - mlajše ljudi,- ki se niso rodili v dobi kraljice Vjktorije,pa ' jim je zato novo,atomsko,dobo dosti lažje razumeti,kot tudi potrebe sedanjega časa. Vsled tega so potem pri Chroniclu prišli do zaključka,da spada ta tudi Morrisson in Bevan med "stare",ker sta se rodila kot "Vikto= rijanca".Attlee je še povedal,da je večina težav,za katere so se mo= rali socialisti boriti pred 30 leti,premeščena in celo torijci zdaj vodijo dosti bolj napredno politiko.Zato,je dejal Attlee,je treba,da vodijo stranko ljudje,ki gledajo naprej in se ne ozirajo stalno na = zaj na stare slabe čase. - Ako bi bili emigrantski politiki Attlee= jevega kalibra,bi sami spoznali točnost te ocene položaja. Ker pa so ničle,se morajo stalno riniti v ospredje in delati zmešnjavo s svoji mi slavnimi "izkušnjami" iz preteklosti.	S.I.
"Slovenski otrok v svetu": G.urednik! Naš otrok v tujini ne bo slo = vensko mislil samo ob pravljicah ampak tudi ob naših pesmih.Rada bi namreč opozorila na odlično zbirko pesmi "Sredi domovine",ki jo je 1. 1953*izdala "Mladinska knjiga" v Ljubijani.Pesmi za predšolske otro=. ke so to, brez vsake politične pobarvnnosti .• Avtorica je pokojna Ani = ca Öernejeva,ki je 1944.umrla v taborišču Rawensbrück.Knjigo je oku= sno ilustrirala Kgenija Prunk.Cena je 245.-din,	T.