DOflOLJUBOVA PRILOGA ZA MBŠE. GOSPODARJE GOSPODINJE IN DEKLETA fr Štev. 3. V Ljubljani, dne 3. marca 1910. Leto II. Skrbimo zase. Če bo gospodar ob najhujšem delu hodil drugam delat, bo njegovo gospodarstvo gotovo nazadovalo. Ako bo še zraven od prodajal les in gnoj, bo imel v kratkem pravo puščavo na svoji kmetiji. Primeroma je malo denarja na kmetih. Veliko imajo pa posamezni dolg;!. Tako da morajo plačevati domači kmetje na milijone obresti od svojih posojil. Vsak pameten človek bi pričakoval da bodo kmečki varčevavci nesli (ja svoje prihranke in le tam jemali posojila, kjer sc skrbi za njih potrebe, da bodo podpirali domačo zavode, no pa dajali nasprotnikom denar, da delajo zoper nas. Res ni veliko, če se par sto kron vloži, toda na tisoče vlog napravi milijone, od katerih nekaj dobička tudi domačemu zavodu ostane. Hi s sc ne pozna posebno, če vzatneš posojilo tu ali lam. Gledal boš, da ga dobiš najceneje. Toda kjer si ga vzel, si dal t ud.' zavodu gospodarsko podporo in si g; okrepil. Povsod se širi stanovska zavest, le pri kmetu je še ni prav nič. Prvo geslo nam b' moralo biti: Naš denar, naš dobiček kmečkim zavodom! V djmačih posojilnicah bo ves denar doma ostal. Če pa ni mogoče vzeti posojila doma, ali ne vložiš ravno rad pri ■znancih, potem nesi denar v zavode, Ki Kmetijstvo podpirajo. Tu pa moramo naravnost povedali, da od liberalnih mestnih hranilnic ni prav nič pričakovati za kmeta. Liberalci že tako ne marajo za kmeta. Kakšen hrup so vzdignili leta '1008. zoper kranjsko hranilnico in trdili. da ni dej?ar varen pri njej, ko ima Vendar devet milijonov rezervnega zaklada. Namen je bil čisto prozoren: denar s-> hoteli dobiti za svoje zavode, denar seveda tudi kmečki. Res je pa, da fle kranjska hranilnica storila več za Podporo revežev in občekoristne namene, kake. vsi kranjski liberalni zavodi. Saj se bc še letos odprla bolnišnica za neozdravljive. Sto revežev bo imelo brezplačno vso oskrbo, hrano, zdravniško pomoč in pogreb. Proti liberalni gonji se mora enkrat resnica povedati. Pomen mlekarstva. V zadnjem času smo brali, da je pač dvomno, čc so mlekarne pri gospodarstvu kaj koristile, ker se množina mleka ni pomnožila. Zdaj ga ne dobi ljudstvo za brano in pijani zapijejo dobljeni denar. — Škoda, da pisatelj sam ni ogledal kmetije, katero dajejo redno že več let mleko v mlekarno. — Prepričal bi se lahko, da se redi vsled dobre prodaje mleka veliko več živine, kakor popred; živina sc bolje krmi, samemu gospodarju je ležeče na dobrih kravah. Kdo so jc pred za krave brigal? Pojdite na semnje gledat ali pra-šajte kmeta, koliko stane dobra molznica. Odkar so mlekarne, se je cena dobrim molznicam prav zelo povzdignila. Kdor jo ima, jo sploh brez posebnega vzroka ne proda. Lahko tudi trdimo, da se je vsled mlekarn množina mleka najmanj za polovico povečala. Res je napačno, če se odda prav vse mleko v mlekarno, da ga še za potrebo doma ne ostane. Poloti ostane tako vse opoldansko mleko, saj sc po deželi še skoro povsod trikrat molze, doma, kar popolnoma zadostuje za domačo rabo. Še važnejši je skupiček ob mescu. Trikrat toliko dobijo naši ljudje za mlečne izdelke, kakor so dobili poprej. Iz 100 litrov mleka napravi kmečka gospodinja v najboljšem slučaju dva funta masla, za katero bo dobila 2 K 60 v, če ga prav dobro proda. V mlekarni dobi le za smetano 9 K. Če ima dve kravi, od katerih da vsaka na leto 1000 l mleka za mlekarno, potem je pri teli kravah dobila 128 kron več, kakor bi dobila, ko dela in razne sitnosti pinjenja šc ne računimo. Kaj nese mlekarstvo, so natančno dokazali podatki iz Nemčije. Po poročilih svetnika Pfistererja v ministrstvu so v Nemčiji dobili preteklo leto do 25 tisoč 500 milijonov litrov mleka v skupni vrednosti vseh izdelkov 2642 milijonov mark. Pri tem so računali vrednost vsega pridelanega žita na 2253 milijonov, vsega krompirja na 875 milijonov, vsega izdelanega sladkorja na 418 milijonov. Niti drugo stroke gospodarstva so ne morejo meriti z mlekarstvom. Vsi rudokopi so donašali obenem s premogom 1417 milijonov, vse kovine 264 milijonov, vsi dohodki železnic leta 1905. 2437 milijonov mark (Ena marka je 1 K 17 v). Ali vidite, kaj donaša ponižna krava s svojim mlekom. Dolgo je bila prezirana, zdaj dosega vedno večjo čast. Seveda nc moremo hvaliti vseh krav, ki so le presuhe in premršavc. Šc premalo se brigajo zanje gospodarji. Hvaliti ne moremo niti gospodinj. Nekatere mislijo, da je vse dobro za mlekarno. Nc pomije jo posod in ne umijejo rok pri molži. Včasih jc zadnje mleko v posodi čisto blatno. Kaj čuda, če potem gosposka kazen naloži. Nikdar ne bi smela nobena mlesti, če si ni popolno rok milila. Mleko pride v mlekarno, ki ima malo tolšče pa veliko nesnage. Pri mlekarstvu je prva in zadnja reč le snaga in snaga. Treba bi bilo v mlekarne nekaj odločnih mlekarjev, ki bi vsako umazano mleko zavrnili. Taka odločnost bi bila za ljudi in za mlekarno prava dobrota. Nekatero gospodinje tudi mislijo, da zjutraj mleko lahko malo pihajo in izpiliajo doli nabrano smetano. Tolažijo se, da je pač mlekarna last vseh. Če se dobi malo za zabelo, nič ne škoduje. Da je to navadna goljufija in tatvina, nič ne pomislijo. Prav treba bi bilo ta- Qi ko debelo vest v kakšni ječi malo olajšati. Brez dvoma bo poraba mleka in mlečnih izdelkov vedno bolj rastla, da bodo gospodarji vedno več dobili od svojih krav iu gojili mlekarstvo z vsemi močmi, čeprav nekateri tega gospodarstva ne razumejo. Beton. v. Betojiircno gnojišču. Slovenski gospodar! Danes bova govorila zopet, o sila važni stvari. Že v zadnjem članku sem ti priporočal, paziti na gnoj in na gnojnico, da se ti ne spridi. Dober gnoj in po travnikih in po vrtili razpeljana gnojnica ti bota donašala lepega dobička pri tvojem gospodarstvu. Prav j«5 torej, da tudi za gnoj in gnojnico kako kronico u trpiš. Zato pripravi si dobro gnojišče in pripravno gnojnično jamo. Stroški za to so ti bode; v kratkem izplačali. Zadnjič sem popisal tiste vrste ••znoji.št":, kjer je gnojnična jami zruvn -jn'>.ia. Tika gnojišču smo j p ion pri nas • io-iuldj. rak i gnojišča so ime l .si oij ;.rebrisani i:o.\podarji. Zalib:g P ;< \ š«' na Slovenski m veliko gospod-i jev, ki niti takih gnojišč nimajo. Zrven iile-va ir•;) ti-ko ';r,:io. v tisto skida gnoj, v-eh strani -e steka v to jamo deževnica. ki je od gnoja umazana gnojnici podobna, voda; to ji; njegova gnojnica. Prava gnojnica pa niti do gnoja dostikrat ne pride, ampak zleze kar v hlevu v tla.. Tak gospodar mora imeti vsako leto slabo letino, če Bog posebno ne blagoslovi njegove zemlje. -Mislim, da boni ustregel vsakemu z a napredek vnetemu gospodarju, če danes povem, kako se napravi najboljše vrste gnojišče. To je gnojišče, pri katerem ni gnojnica v posebni jami zraven gnoja, ampak je gnojnica pod gnojem. Gnojnična jama. je tako velika kakor celo gnojišče in čez celo jamo je pokrov iz gnoja. To je zelo dobro za gnoj in za gnojnico. Hlevski gnoj obstoji iz živalskega blata, scalnice in stelje. Prvo dvoje je prav za prav gnojilo. Blato ima namreč v sebi fosforovo kislino, scalnica pa ima v sebi kalij in dušik; snovi, katere potrebujejo vse rastline. Stelja sama na sebi ima kaj malo redilnih snovi. Nastiljamo ž njo zato, da prvič živina leži na gorkem in suhem; drugič pa zato, da obdrži iz blata in scalnice posrkane snovi, namreč fosforovo kislino in kalij. Da damo detelji fosforove kisline, zato po njej posipi jemo tomaževo žlindro, ki mu 1(5, 18 ali 20 odstotkov fosforove kisline. Kajnit ima v sebi pa kalij. Ce pelješ na njivo težak voz gnoja, kaj pravzaprav pelješ? Nekako iinpol kilograma dušika, 2 kg fosforove kisline in okroglo 5 kg kalija; torej okrog-10' lih llinpol kg redilnih snovi, pa jih konji ali voli komaj vleče jo. Toliko redilnih snovi ima v sebi dober gnoj. Te redilne snovi se pa iz gnoja kaj lahko izgube. Zato mora kmet skrbeti, da redilne snovi v gnoju ohrani, da z gnojem v zemljo pridejo. Redilne snovi uhajajo v tla in v zrak. Zato morajo tla gnoj nične jame dobro držati in gnoj mora biti pravilno nakidan in dobro potlačen, in vedno mora imeti do-velj vlažnosti (mokrote), da se ne posuši. Suh gnoj je prav veliko redilnih snovi izgubil. Da se torej gnoj ohrani vedno vlažen, zato so velikega pomena smojišča, o katerih tu govorimo. Gnojnica je pod gnojem, vedno dobro pred zrakom zaprta; torej ne more iz nje uhajati dušik in kolikor ga izpuhti, ga zgorej ujame gnoj. Ob deževju pada dež na gnoj in ga nekoliko izpira, vendar pri našem gnojišču to ni nikaka škoda, ker vse pade v gnojnico pod gnojem. Gnoj zopet, varuje, da se gnojnica poleti preveč ne segreje in da pozimi ne zmrzne. Oboje namreč gnojnici škoduje. Gnoja ni treba nikdar polivati,-ker dobiva dovolj mokrote iz gnojnice. Nikdar ne bo postal suh ali plesnjiv, če je količkaj pohojen. Popisal sem prednosti naših najnovejših in tudi najboljših gnojišč. Sedaj pa nočem povedati, kako si; taka gnojišča delajo. da je dno narejeno iz kamenja, ki j, zabito v tia drugo tik drugega. Ta ka meniti tlak se naredi čez celo jamo za" to, da bo šlo betona manj. čez ta tlak, se pa zbije kakih 5 do 10 cm debel bo. ton. Za steno gnojnične jame, ker i, 40 do 50 cm močna, ni treba delati mo cm na debelo. Za ta omet se pa rabi 1 mera portlanda in 1 do 2 meri presoja-nega ostrega peska. Tla v gnojnični jami se morajo narediti tako, da proti eni strani ali v m kot vise. Na podobi 1 se vidi, da je jama. na oni strani, kjer gnojnica vanjo teče, globoka 85 cm, na nasprotni strani pa 90 cm. Jama je torej zbetonirana. Zdaj pa moramo narediti še gnojišče, to je dvor za gnoj. Ze prej sem povedal, da gnoj veliko redilnih snovi v zrak izgubi. Gledali nam je torej, da gnoj pred zrakom zapremo kolikor mogoče. Popolnoma zraka varovati ga itak ne moremo in to bi Podoba 1. Podoba 1. ti kaže tako gnojišče v prerezu počez. Izkoplje se i metre široka in osem metrov dolga jama dober meter na globoko. Ob steni jame je treba kopati nekoliko globočje, tam je temelj za betonirano steno gnojnične jame. Krog in krog po jami se zbetonira 50 cm debela stena, tudi 40 cm močna bi zadostovala. Na podobi 1 je 50 cm močna. Ta stena se naredi toliko visoko, kolikor visoko hočemo imeti tla za gnojišče torej približno 1 m; to je do višine zunanjega sveta. To kar smo sedaj naredili, je jama za gnojnico. Narediti jej je treba še tako dno, da bo gnojnico držalo. Na podobi 1 vidimo, tudi dobro ne bilo. Zelo potrebno pa J da ga zapremo vsaj od strani. Zato bomo na gnojišču naredili 80 cm do 1 Jn visok zidek, nekak obod krog gnojišča. Iz pod. 1. je razvidno, da smo na steni jame, ki je 50 cm močna, napravili 25 cm odstave in smo zbetonirali 23 cnl močan in 1 m visok zid kot obod jišča. Ta zid bo tudi varoval, da nam kokoši gnoja ne razbrskajo preveč, al da nam ga prašiči ne razrijejo. Zid okrog gnojišča ima pa lu 1 tam vrzeli, da je mogoče z vozom ^ gnojišče in da iz hleva gnoj na gnojiš^ znosimo ali zvozimo. Te vrzeli so i"1* vidne na pod. 2. Na vsakem koncu gnO' Podoba 2. jišča je vrzel široka 2 m; po njej gr< lahko vsak voz skozi gnojišče. Od strani so pa vrzeli 1 m 30 cm velike, da skozi nje iz hleva gnoj spravljamo na gnojišče. Na odstavo 25 cm pridejo smrekov! tramiči in vrhači, ki bodo gnoj nosili. Ti tramiči so čez celo jamo na gosto položeni in močni 10 do 15 cm. Čim bolj dolgi so, tim bolj močni morajo biti. Na podobi 2 so tramiči položeni čez tretjino gnojnične jame. Gnoj na gnojišču se lahko na-kida do poldrugega metra visoko. Ker je gnojnica pod njim, bo iz nje na-srkal dovolj vlažnosti, bo ostal vedno dovolj moker. Tak gnoj se lepo sam od sebe pripravi, da je kar mogoče dober za gnojenje. Kaj pa z gnojnico? Razpeljavali jo bomo spomladi in jeseni v deževnem vremenu po travnikih in vrtovih. Zato jo je treba dobiti iz jame. Kdor ima gnojišče na ravnem in noče ali si ne more nikjer izkopati jame za gnojriični voz, on bo moral gnojnico iz jame zajemati ali pumpati. S tem pa je dosti dela. Kadar delamo novo gnojišče, je veliko vredno, da isto naredimo tako, da bomo pozneje kolikor mogoče malo dela imeli z gnojnico. Podoba 3. nam kaže gnojišče, kjer se gnojnica iz jame odtoči tako, kakor vino iz soda. Od gnojnične jame je napeljana cev, ki ima na koncu pipo. Gnojnični voz se zapelje pod pipo, pipa se odpre in sod je hitro poln gnojnice. Ta cev mora biti seveda železna in ima svetlobe kakih 10 cm. Cev pa mora biti po zimi prazna. Če bi gnojnica po zimi v njej zmrznila, nam jo razžene. Zato mora biti na koncu cevi v gnojnični jami železna zatvornica, ki cev popolnoma znotraj zapre. Ko je zgoraj cev zaprta, se na spodnjem koncu pipa odpre in tista gnojnica, kar je je v cevi, steče ven in cev je prazna. Dobro je, pipo vedno odprto pustiti. Če bi zgoraj zatvornica ne držala dobro, bi se cev zopet napolnila z gnojnico, ki bi v mrazu v njej zmrznila in cev bi počila. Da se cev hitro izprazni, je dobro vanjo vdelati tenko zračno cevko, ki je zgoraj nazaj zavita, kakor je videti na podobi 3. Skozi to cevko pride zrak v večjo cev in vsa gnojnica takoj iz cevi odteče. Ker se vedno nekaj gnojnice polije, je dobro pod pipo napraviti malo votli-nico, da razlita gnojnica vanjo odteka in da se pod vozom ne delajiepotrebno blato. " """ Kdor ima gnojišče na bregu, on posebno lahko napravi tako iztočno cev s pipo. Dela in stroškov je res nekaj več, a to samo enkrat. Polajšano je pa potem za vedno. Danes, ko nam polje-i delcem delavcev vedno manjka, mo-i ramo povsod paziti, kako si bomo delo zmanjšali. Kdor pa ima gnojišče v rav-< nini, on si lahko 2 m globoko jamo iz-i koplje, vanjo napelje pipo in v tisto ja-: mo zapelje voz in gnojnica se tudi tu sama natoči. Ako se ti zdi predrago, delati zid okrog gnojišča, si stroške zmanjšaš ne-> koliko s tem, da zbetoniraš le posamez« ne stebre 3 do 4 m narazen in med ste-* bri narediš steno iz desk, katere se lah-? ko proč jemljejo. Kako velika naj bodeta gnojnična jama in gnojišče? Naše podobe kažejo načrt, ki je pro-računan za osem glav odraščene živine. Gnojnična jama je 3 m široka, 7 m dolga in 85 do 90 cm visoka. Glej pod. 1. in 2. To znese dobrih 18 m3 (kubičnih metrov). Gnojišče pa je po pod. 1 in 2 široko 3% m, dolgo pa 7'h m. To je 24 ms (kvadratnih metrov). Na eno glavo živine mora priti okrog 3 ms gnojišča in nekaj nad 2 m3 gnojnične jame. Dostaviti moramo še to, da kdor mora delati široko gnojišče in ne more lahko dobiti dovolj močnega lesa za pod gnoj, naj sredi gnojnične jam^. zbe-tonira nizek stebriček. Na ta stebriček nasloni po dolgem dva trama in na dva trama se naslonijo tramiči, ki so počez položeni čez gnojno jamo. Deževnico moramo na vsak način pod gnoj varovati, ker ga izpira in gnojnico kvari, zato naj se mimo gnojišča narede jarki, po katerih odteka deževnica. Tak jarek kaže v prerezu pod. 1 na desni strani. Slovenski gospodar! Preberi pazljivo današnji članek in naredi si novo gnojišče. Res je s tem nekaj stroškov, a ti stroški se ti bodo v par letih izplačali. Dober gnoj in dobra gnojnica sta zlata vredna in iz njih si boš res zlato koval. Priporočam ti pa to napravo posebno letos, ko je portland tako poceni, kakor ni bil še nikdar. V celih vagonih ga ponujajo po 3 K 60 h, zadnji čas celo po 3 K 40 h. Torej pogum in loti se. Ko boš imel narejeno, boš rekel: Le zakaj nisem tega že prej naredil! P. Podoba 3. Mm sraferek Vsem kmetom se je letos dobro zdelo, ko so prodajali svoje ščetinarje, ker še nikdar niso imeli take cene. Goveja živina je ostala pri prejšnji, primeroma nizki ceni, 50 do 76 K živa vaga 100 kg. Prešiče smo prodajali navadno po 1 K 10 vin. do 1 K 24 vin. 1 kg. Pri tem je treba še pomisliti, da prašiči jedo vse, da jih ena svinja vrže na leto 14 do 24, ker skoti vsaka lahko dvakrat. Krava ima le enkrat na leto teleta. Gotovo stane kmeta 100 kg prireje pri govedi še enkrat toliko krme in truda, kakor 100 lli kil prašičje prireje. Po stari navadi merijo naše gospodinje prašiče na pedi, koliko so se izrodili. Ce opazuješ v istem času oba — teleta in prašička, boš videl, da se prašiček prej izredi za tri prste, kakor tele za enega. Kmeta torej manj stane reja prašičev, ki se pa vedno dražje v denar spravijo. Čisto laliko je mogoče, da bodo cene letos nekoliko padle, gotovo bo pa prašičje meso vedno dražje, kakor goveje. Naj še toliko priporočajo razno olje in maščobo, gotovo bo ostala vedno prašičeva mast najboljša zabela. Ker hočejo ljudje vedno bolj dobro živeti, je tudi gotovo, da se bo prašičje masti zmiraj več porabilo. Število ljudi ne raste toliko na kmetih, kakor v mestih in obrtnih krajih, ki hočejo tudi jesti. Vemo tudi, da so klobase ohranile svojo veljavo. Brez šunkna nobena boljša gostilna ne more biti, v hotelih so vedno pogosteje zahtevajo prašičkova reber-ca in svinjska pečenka. Čim bolj se bo množil tujski promet, več bodo porabili prašičev. Da je to res, spoznamo tudi iz zahteve kupcev, ki hočejo imeti lo mlade in lepe prašičke. Ti so za pečenko. Kakšni stari imajo meso le za klobase. Že na kmetih opažamo, da se zdaj veliko več prašičev doma pokolje, ker kmet sam spozna, da svinjina tudi njemu tekne, čeprav se mu lc prepogosto zdi škoda kaj lepega doma zaklali, ker se denar tako krvavo rabi. Kako napreduje poraba prašičjega mesa, le še en dokaz. V Nemčiji imajo precej natančne podatke, koliko sc prašičev zakolje in koliko težo so imeli. Računi so takole pokazali: Leta 1883 so bili vsi zaklani prašiči težki 5,625.780 met. stotov, leta 1900 10,337.060, leta 1907 že 13,539.230 stotov. Prebivalstvo pa se je v tem času ravno za polovico pomnožilo. Vendar je prišlo na enega prebivalca leta 1883 12 kg prašičjega mesa, leta 1907 pa 21 kg 840 gr. To se pravi: Ljudje so vsi vprek na osebo povžili v enem letu toliko mesa. Na Saškem jim jc svinjina tako všeč, da so prišli celo 27 kg 9 gr na eno osebo. V 25 letih so imeli nemški kmetje skoro trikrat toliko prašičev, kakor poprej. Čisto naravno je torej, če so sc nemški kmetje z vsemi močmi lotili prašičoreje. Leta 1883 so našteli vseh prašičev v cesarstvu 9 milijonov, zdaj jih je 20 milijonov. Pri nas so našteli pri zadnjem štetju 107.834 prašičev. Seveda je to za čisto kmečko deželo veliko premalo. Na Nemškem pride na vsakih tisoč ljudi 435 prašičev, pri nas le 214. V Nemčiji je le 36 odstotkov prebivalstva kmečkega stanu, pri nas 70. Kdor pozna razmere, bo vsak pritrdil, da bi mogli najmanj tretjino več dobiti za prašiče. Ko bomo bolj gnojili z gnojnico in umetnimi gnojili, bomo lahko tudi več krme pridelali in več živali redili. Treba bo tudi prašičerejo vsestransko povzdigniti, za kar jc potrebno: 1. Dobra pasma. Naša deželna pasma je zelo različna. Splošno imajo tesne hrbte in počasi 12' rastejo. Čc kdo spozna, da mu prašiči ne rastejo, je najbolje, da jih precej stran spravi. Če jih tudi pobi je, bo na manjši škodi, ker s prašiči, ki radi nc jedo ali le slabo krmo porabijo, ni mogoče nič narediti. Najbolj se je sponesla do sedaj angleška pasma — velikih jorkšircev. Dobre prednosti so pri njih: hitra rast in dobra poraba hrane. Zahtevajo seveda dobro postrežbo in so proti mrazu precej občutljiv. Težko je pa dobiti veliko pasmo, ker vsak, ki prodaja, pravi, da so njegovi največje sorte. Ko začno rasti, so nasprotno skaže. V resnici se je ta pasma razširila skoro po vsem svetu. V razvitih deželah, kakor na Mo-ravskem in Češkem, imajo skoro izključno jorkširce. Pri nas so se poizkusi tudi prav dobro sponesli. Gotovo bo treba najprej in najbolj to pasmo razširjati. V zadnjem času so začeli vpeljevati po naši deželi prašiče iz reje Feliksa Heš iz Najnkirhena, Altmark na Saškem. Ta je izboljšal domačo nemško pasmo z raznim križanjem in vzredil prav lepe prašiče, ki jih po leti krmi skoro izključno s pašo na lucerno. Postave so lepe, imajo krepko dlako, toda v rasti ne dosežejo velikih jorkšircev. Za posestnike, ki imajo slabe svinjake in nc morejo prašičev mraza varovati, bodo gotovo prav dobri. Za naše gospodarske razmere je zelo važno vprašanje, kako pridemo najceneje in najhitreje do prave pasme. Če se da v ta namen kmečki ali deželni denar, potem smemo pričakovati in zahtevati, da se dobi dobro blago in se vse prav uredi. — Znano je, da se prašiči zelo hitro razplojajo, znano tudi, da najboljše redijo prašiče naše priproste kmečke gospodinje. Če to vzamemo skupaj, bo gotovo najboljše, da se v nekaterih krajih dežele, za enkrat bi jih zadostovalo pet ali šest, napravijo pri živinorejskih zadrugah ali mlekarnah prašičorejske postaje, ki bi dobile najboljše plemenske živali po znižani ceni od dežele. Od teh bi jih dobivale druge zadruge in zasebniki. Na drugo, kakor na zadružno-kmečko podlago ne moremo postaviti povzdige gospodarstva, ki se je do sedaj edino obnesla. Prenagliti sc pa tudi ne smemo, da bi hoteli kar naenkrat povsod in vse novo imeti. To bi stalo jako veliko brez potrebe in bi dobili, kakor vselej ob taki priložnosti, lc slab materijal, da bi naši ljudje po slabih skušnjah izgubili zaupanje. 2. Krmljenje. Kjer ni truda, ni kruha, ni mesa. Isto velja za prašiča, ki prav hvaležno plačuje dobro krmo. Nekatere gospodinje so v tem vendar pregoreče. Žc malim pujskom navalijo neposnetega mleka in moke notri, da res kar naenkrat postanejo debeli, pozneje pa nočejo več jesti. Boljše'je, če se začetkom navadijo na slabšo pičo in se jim pozneje kaj boljšega primakne, čudno navado imajo tudi nekatere, ki prašičem, ki naenkrat vse pojedo, precej še drugič prine- sejo, češ: »Vas bom že napasla, da boto imeli zadosti.« Prašičem ostane v ritih, preobjedo se in se pozneje lc težn ko zopet popravijo. Ravno tako jo na, pačno, če se korito vselej ne osnaži". temveč krma izvrne kar na prejšnjo ostanke. Ne vem, kaj bi rekli v hiši, ko bi gospodinja ostanke celega dno pu. stila v skledi, jih s sajami in umazani mi rokami pre nečkala in potom vrh tega večerjo izlilo. Menda nc bi nobeden pokusil take brozge. — V nekaterih hišah imajo navadno svinje, če so tudi boljše pasme, prav slabe mladiče, ženske so prelene. Svinja z mladiči mora, imeti večkrat krmo, kakor navadni ple, menski prašiči, pet- do šestkrat na dan najmanj. Zvečer sc jim mora dati malo pred deseto in zjutraj zopet ob štirih, Za mlade prešičke je seveda mleko najboljše. Izračunali so, da vrže en liter posnetega mleka pri reji prašičev eex pet vinarjev. Če bomo hoteli imeti lepe prašiče, no bomo smeli preveč mleka, stran pošiljati. Gospodinje morajo zahtevati, da se spomladi in poleti v mlekarni posnema. Ne en liter posnetega mleka se ne sme izgubiti. Da bomo pa letos lažje debelih prašiče, bo treba saditi veliko krompirja in pese. Če hočete imeti obilnejši pridelek, bo treba dodati gnoju še superfosfata in precej kajnita. Ravno pesa je kajni!;i posebno željna. Vlani so mi umetna1 gnojila za peso in krompir saj petkrat izplačala stroške. Da napravi zalivanja z gnojnico prav lepo peso in pomaga krompirju, jc našim gospodarjem /.<; tako znano. V novejšem času rabijo z vedno boljšim uspehom tudi lucerno in domačo deteljo za krmo prašičev. Boljši gospodarji ne dajejo opoldne prašičem kuhe, temveč le deteljo. Pravijo, da so z uspehi zadovoljni. 3. Poprava svinjakov. Naši svinjaki ne delajo časti gospodarjem. Stari in novi so še zdaj večinoma iz lesa, ki je vendar zdaj tako drnft da pameten kmet ne bo z njim delal, kar lahko iz opeke ali kamna boljše napravi. Leseni svinjaki ne dajo nobenega varstva zoper mraz, kar jc pa potrebno, če imajo male prašičke. Če potem pride enkrat bolezen v take svinjake, jo jc prav težko za vselej proč spraviti; Prostora je navadno malo, ven prašiči skoro ne morejo, snažiti se ne dajo. Glede naprave novih svinjakov bnto kmalu imeli v »Km. domu« lepe načrte. Nekaj je žc treba žrtvovati za najvarnejšo vrsto gospodarstva. Naše gospodinje tudi dobro vedo, kako pogosto imajo prašiči kostnico, bolezen v nogah, da ne morejo hodi i. Najlepši prašiči najraje zbolijo za 0 boleznijo. Obvarovati se je je kaj laliko. Pustite jih vsaki dan malo na l11'0" sto, da se zletajo. Če nc bi otroci pofi°* sto zunaj skakali, bi bili gotovo boleli"1 ni. Zivai potrebuje gibanja in solnta za zdravje, ti jo pa obsodiš v večno ječo, kjer se še ganiti ne more. dvoma bi ta bolezen tudi zelo zginil«.: ko f>i prašiče bolj krmili z deteljo, pP' sobno lucerno. Gotovo je to dobra krma za plemene prašiče. Da tudi klajno apno izvrstno dela, je že tudi znano. Opazoval sem v zadnjem času prav pazljivo gibanje na kmetih. Sami gospodarji, ki so res z vnemo se lotili izboljšanja prašičev, so mi pravili, da dobijo več kakor še enkrat toliko iz gospodarstva, odkar so se lotili mlekarstva in umne prašičereje. Prav gotovo se dajo dohodki našega kmeta še za polovico pomnožiti. Nikar se bati malega dela, ne osnovnih stroškov da nekaj dosežemo. Kdor nc seje, ne bo žel. Čudna je tudi razvada v nekaterih krajih, kjer so sicer jako dovzetni kmetje, toda še vedno vodijo svinjico le enkrat jeseni, potem jo čez leto zdebelijo in po zimi zakoljejo ali prodajo. Vsak ve, da so prvi prašički najslabši, drugi, tretji, četrti šele lepi postanejo. Kjer se ne bo to popolno odpravilo, še upati ni lepih prašičev. Ravno tako nespametno je imeti mrjasca le za jesen, da še leta nc dočaka. Izkušeni prašičerejci pravijo, da je mrjasec šele v tretjem letu najboljši. Čas je, da te napake za vselej izginejo. Raj bo i našimi gozdi? IV. Pogozditev goličav. Povsod po naši domovini se pozna, kako je sekira neusmiljeno gospodarila. Sekalo se je še enkrat več kakor je moglo v istem času zrasti. Zdaj kažejo gozdi gola rebra ali je zrastlo le neznatno grmičevje brez vrednosti. Gospodar bi moral gozd saditi, pa se ne zmeni. Da trpi cela okolica zaradi tega, ljudje nc pomislijo. Kjer se kažejo na takem opustošenem svetu le puste go-ličave, je to žalosten pogled za vsakega domoljuba. Ko bi sc te goličave nanovo zasadile, bi celi kraj dobil drugo obliko, naša dežela bi poslala veliko lepša, oblekla bi kakor nevesta praznično obleko. Prav lep zgled imamo v tem na Češkem. Deželni kulturni svet je razpisal nagrade za pogozdovanje goličav. Začetka je šlo počasi. Leta 1906 je prosilo 34 prosilcev za pogozditev 115 ha, leta 1907 že 114 prosilcev za 429 ha. Leta •1907 so dali v ta namen 114 gospodarjem 6535 K 30 vin. podpore. Zasadili so skupno 165 oral goličav in dobili za 1 oral 38 K 70 vin. podpore. Leta 1908. je prosilo že 136 prosilcev za 438 ha goličav. Vsem niso mogli dati, ker ni bilo sredstev. Dovolili so pa 121 prosilcem za 109 ha t. j. 186 oral 7554 K podporo. — Kmetje so dobili veselje do lepega dela. Sami spoznajo, kako je to zanje koristno in gotovo ni dolgo do tega, da bodo na Češkem zginile goličave, katere je lahko zasaditi. Zakaj bi ne bilo kaj takega tudi pri has mogoče. Če hočemo imeti lepo deželo in kmeta obvarovati nalivov in po-vodenj, bomo morali zato skrbeti. Saj važnost gozda in gospodarski pomen lesa veliko premalo vpoštevamo, Ravnokar se delajo računi za razna društva. Gotovo bi ne mogle hranilnice boljše podpirati gospodarstva, kakor če razpišejo nekaj nagrad za pogozditev goličav in popolno opustošenih gozdov, ki se brez posebne skrbi ne bodo zarastih S tem koristijo vsemu gospodarstvu, dajo spodbudo k pametnemu kmetovanju, skrbijo za lepoto kraja in postavijo žive pomnike zavednih organizatorjev. Čemu nam bodo ros veliki rezervni zakladi? Če smo začeli, bodo drugi, ki dobijo vse urejeno, tem lažje nadaljevali. Ravnotako so dolžne zavedne občine te nasade podpirati. V korist bodo gotovo vsem v občini. Začne se lahko prav z malim, da dobijo ljudje veselje. Brez dvoma se bo tudi deželni odbor oziral na utemeljene prošnje. Če se cla tisoče za druge namene, kar je seveda prav, se ne sme pozabiti na to, za vso deželo važno vprašanje. Glavno stvar mora pa storiti lastna pridnost in zavednost. Svojo domačijo boš izboljšal, svojemu otroku pomagal, dohodke pomnožil in se skazal moža, ki razume, kaj je treba. Pozimi in spomladi ni posebnega dela, lotimo sc z železno vztrajnostjo. Gotovo bomo veseli svojega elela. Bacili. Kaj vse zdravniki ne iznajdejo. V Ameriki so opazovali v južnih državah, da so ljudje kar nenadoma postali nesposobni za vsako delo. Neka čudna utrujenost se poloti bolnika, da se mu nič ne ljubi in nič ne moro. Pri tem vedno bolj peša in hira, dokler ga neka zaspanost ne konča. V sami Ameriki je bolnih na ta način do 2 milijona ljudi. Čim bolj so revni, raje se jih bolezen prime. Morajo pa že biti precej veliki reveži, ker še saje iz dimnikov pobirajo. Dobili so isto bolezen tudi v Evropi, posebno pri delavcih raznih tunelov, kakor tudi v Aziji in Afriki. Amerikanci se vselej pošteno lotijo dela. Iskali so in dobili sovražnika. V želodcu so se naredili bacili, komaj 2 mm dolgi in prav tenki požeruhi, ki se primejo kože, pridejo v drob in pijejo kri in tako reveža v kratkem končajo. Seveda boelo zdaj iskali protibacila, katerega bodo vcepili bolniku, kakor pri kozah, davici ali laški malariji. Tako bo ta utrujenost ali po domače lenoba kmalu popolnoma izginila. Ko bi kak navihan Amerikanec hodil po naših krajih in videl povsod toliko lenuhov, bi mu gotovo moralo priti na misel, da imajo ti reveži tudi lene bacile v sebi. Za našega kmeta bi bila pa velikanska pridobitev, proti kateri ie štefensonova,. ki je iznašel železnico, le muha, ko bi kdo vse lenuhe pozdravil Če imajo ti res le lene bacile, bi pm bilo treba nasprotne vcepiti, ki bi vse prejšnje pomorili, pa bi imeli precej vse pridne ljudi. To bi se potem delalo in napredovalo, da bi bilo veselje. Jeza bi pri gospodarju in gospodinji skoro •izginila, da bi res nebesa že tu imeli, Še lepši bi pa bili bacili zoper ve-: liko žejo vinskih in žganjskih bratov. Seveda mora biti to le bolezen. Vedno ga peče po grlu in želodcu. Čim bolj zaliva, bolj ga žeja. Vse gospodarstvo hira, nos rdeči, želodec se krči, moč peša, grob se odpira — in pri tem oni krepki izrazi pridušanja in klelvine, kakor bi se bacili še možgan lotili. Gotovo jc bacil pijanosti notri zašel in zdaj požira notri vse dobre sklepe in najboljšo moči. Zdaj veste, zakaj so skoro nobeden pijanec ne ozdravi. Ko bi mogli še tem vcepiti protibac.il, ki bi zadušil vse pijanske bacile tako, cla bi se pijancu vsaka pijača kar studila in bi jo še pogledati ne mogel, bi v polovici naših hiš peli zahvalne pesmi. Krčmarjem bi se pa kar žolč razlil. Kakšni reveži bi bili potem siromaki. Seveda bi se bilo bati, da se marsikateri ne bi hotel dati cepiti, ker so mu ti pijani bacili preveč všeč. S takimi bi bilo malo težavno. Menim pa, cla bi marsikaterega preveč mokrega rada kar žena doma cepila ali še dobila kako usmiljene sosede, ki bi nekoliko prijeli, cla se grešni bacili prav uničijo. Naši poslanci boelo tucli radi postavo skovali, da se naj vsak, kdor bo dvakrat v jarku najden, kar šiloma cepi. To bi bila dobrota hi začelo se bi lepo življenje. Zdravnike torej treba prositi, da naj hitro poiščejo ta bacil, ki se gotovo nahaja v vseh pijancih in iščejo še bolj skrbno protibacilov. Dokler teh ne bo, pa dajmo sami leni in pijani bacil iz sebe Iztrebiti. Saj je najboljše takrat za človeka, če sploh zdravnika ne potrebuje. Matere in dekleta v našem delo. Značaj narodnih delavcev. Gotovo imamo med našimi ženskami veliko prav zmožnih delavk. Splošno smemo reči, da ima žena več smisla za red in pospravljanje, kakor mož, ki se le preracl navadi malenkosti zanemarjati. Žena ima več potrpežljivosti V domačih težavah, kar se povsod vidi. Gotovo more s temi lepimi lastnostmi prav dobro izpolnjevati moško pomanjkljivost. Vprašanje je vendar, če je žena sposobna za pravo narodno delo, pod katerim razumemo delo, s katerim se povzdigne domača hiša, domače gospodarstvo in ljudje bližnje okolice. To veliko narodno delo torej ni v pitju, ne v govorih, ne v neki zunanji časti, temveč v darovanju samega sebe in vseli svojih moči za vzvišeni cilj. Seveda ni to lahko storiti. Prav primerno izražajo značaj in delovanje narodnega delav< ca slabi verzi, ki jih je tak trpin zapisal znancu v spominsko knjigo: Kdor ima srce goreče, delat za Boga in brata, okusit mora bol nesreče, slovo je dal veselim uram. Trpljenje njemu, srečo drugim namen mu je življenja. Saj Oče večni ve, da njemu le se trudim. Iz tacega lahko izpeljemo lastnosti, ki naj jih ima vsak. Kdor hoče svojemu narodu v resnici koristiti, torej popišemo s tem značaj pravih domoljubov. Ženske bodo same spoznale, kaj jim manjka in kako naj skušajo pomanjkljivost odstraniti. Imeti mora vsak navadni delavec: 1. Bistri razum. S tepci ne pridemo naprej. Bog je naše ljudstvo dobro obdaril z razumnostjo. Toda razum še ne zadostuje. Treba se je učiti. Kdor meni, da sam zadosti ve in je vse neumo, kar drugi svetujejo, je pravi norec. Vsak pameien človek se bo rad učil, veliko učil prav do groba. Vodno moramo še napredovati. Ker smo bili toliko časa zanemarjeni in so šole zelo pomanjkljive, se je treba učiti. Kdor hoče drugim koristiti, mora biti sam dobro podkovan. O učenju vam v družili člankih kaj več povem. Da se znanje dobro porabi, je pa treba zdrave, domače pameti. Treba je vedeti, da je dvakrat ena dve, štiri več kakor tl i. Ko bi se držali po onih staro-kopitnih modrijanih, ki so vsak nov nasvet pozdravili s pomilovalnim posmehovanjem: »Tega pred ni bilo, pa smo vendar dobro živeli«. Ko bi s" tega držali, no bi imeli ne hranilnic, ne društev, ne mlekaren, ne izboljšanega gospodarstva ne vsega druzega, kar smo v zadnjem času dosegli. Pameten Človek vsako novo reč ogleda, pomisli dobre in slabe strani, računi in kakor račun pokaže, tako stori. Kaj mu mar za zabavljanje. Kaj za ugovore?! Te hladne razsodnosti splošno še najbolj pogrešamo pri našem ljudstvu. Večkrat ne vrjamemo niti lastnim očem, pač pa raznim pijancem in hujskačem. — Bes nima ženska po naravi tako hladnega razuma, ker ji je pamet večkrat od vremena odvisna, splošno pa moram reči, da niso prav nič za moškimi. Veliko lažje si dajo kaj pametnega dopovedati in spoznano boljše držijo, ker ne hodijo v gostilne, kjer marsikateremu gospodarju vso pamet vzamejo. Kar imamo doma dobrega, držimo, kar vidimo ali skusimo, da je boljše, tega se oprimimo, naj nas tudi norci zaničujejo. Kdor hoče za narod res delati, mora imeti vedno odprte oči. 2. Čisto srce. Meseni ljudje, ki gledajo le na lepoto telesa in vživanje svetnih dobrot, se ne bodo posvetili velikemu delu. Cu-njasti ljudje, ki le na zunanjem visijo, so za to nesposobni. Želodčni ljudje, ki so našli najvišjo srečo v jedi in pijači, ne bodo z vami v tem delu. Lakomni-ki tudi ne. Naši delavci morajo imeti čisio srce, delati za Boga in bližnjega, 11* da izpolnijo s tem namen, ki jim je bil od Stvarnika odločen. — Lahko skrbi pri tem vsak za svojo korist, lahko gleda tudi, da se mu delo pošteno plača, toda to je stranska stvar. Glavni namen mora vedno ostati splošni napredek in povzdiga gospodarstva. Kdor sam zase dela, bo z naprednim gospodarstvom vselej sebi največ koristil. Kar je popolno prav. Če bomo pa v splošnem delu vedno na to gledali, koliko nam bodo plačali, ne bomo napredovali. Tisti, ki za druge ledino orjejo, sami zase malo dosežejo. — Še bolj je pa treba čistega srca zoper razne nevarnosti. Ste brali o poneverjenjih, o goljufijah in tatvinah pri društvih, ste slišali, kako se ozirajo razni odborniki in načelniki na svoje sorodnike in znance. Kako se dajo mnogi v zavodih varati od raznih potnikov, kako radi sprejemajo darove! To je umazanost, izdajstvo. Kdor iz ljubezni do znanca ali sorodnika po krivici sodi ali nakla-nja iz splošnega svojcem nezaslužen dobiček, je izdajavec narodnega dola. Na pravega narodnega delavca ne vpliva ne kri, ne zlato, ne prijateljstvo. Imeti mora povsod čisto srce, to je čiste namene. Ozira se le na svoje delo in svojo dolžnost. Najboljši vodnik nemških katoličanov v zadnjem času Vindhorst je imel le prav malo pokojnino, s katero je živel svojo družino. Poslanci v Nemčiji niso takrat dobivali nobenih dijet. Sovražniki so se bali njega in njegovega spretnega vodstva. Tu mu ponudi neki knez oskrbništvo svojega velikega premoženja pod tako ugodnimi pogoji, da bi ne imel s vso družino nič več časnih skrbi. Toda prevzete dolžnosti bi ga ovirale v delu za splošni blagor. — Vindhorst je po kratkem pomisleku odklonil. Ostal jc reven, toda zmagal je s svojim delom in z vztrajnostjo nemških katoličanov tudi Bismarka. Vsi nasprotniki so ga spoštovali, skoro vsi nemški vladarji so poslali zastopnike k njegovemu pogrebu. Samih poslancev je bilo čez 400, katoličani se ga pa spominjajo kot vzornega moža. Bil jc čist značaj. To čisto srce pa prihaja le iz prave ljubezni. Ravno tisto je, kakor se nam kaže na devicah mučenicali: sv. Luciji, sv. Neži, sv. Agati in vseh drugih. Raje so dale premoženje in življenje, kakor svojega Jesusa, raje so prestale smrtne bolečine, kakor bi vero zatajile. To so bili najčistejši nameni, najčistejše srce. Dasiravno niso imele naše ženske doslej dosti priložnosti kazati svojo nesebičnost, je vendar gotovo, da so je zmožne. Mlinski kamen se šele pri mle-nju popolno ugladi in zgubi zadnje robove, biseri dobe šele pri brušenju svojo pravo lepoto in vrednost, značaj se pa v vojski in delu pokaže. Ker ima ženska več čustva, torej več zmožnosti za darovanje, bodo mogle tudi ženske povsod imeti čiste namene in delati s požrtvovalnostjo in ponižnostjo domača in splošna dela. - Pri tem še nekaj. Skoro v vseh l;ra, jih ste imeli že može, ki so bili začetkoma navdušeni za kako društvo, morebiti še v odboru. Toda kmalu so postali strastni nasprotniki ali pa brezbrižni udje. Niso jih zadosti počastili, zaže-ljcnega lastnega dobička niso dosegli in tako prestopili k nasprotnikom, katerih ima vsaka dobra stvar povsod zadosti. To ni moško, ni značaj no. Naši ljudje pravijo, da taki pljujejo v lastno skledo. Mož mora ostati kakor hrast. Ravno v tej zadevi se pa bolj kaže ženska slabost. Mala občutljivost jo raz-kači, da moža odvrača, da sama op usti kupovanja ali dajanje: »Povsod je boli, še kakor v lastnem zavodu.« — Narodna čast in dolžnost društvenikov zahtevata, da se domačih zavodov z vsem srcem oklenemo, jih branimo proti vsakemu in se jih držimo, če tudi včasih v malo lastno škodo. V tem naj so tudi ženske izkažejo, ker bodo tako izvrševale v skupnem delu velike narodne cilje, da izpeljemo počasi popolno or, ganizacijo. (Dalje.) DCiLntracacacacDcacaciaacjcsr-^a Drobtine NOREC IZPREOBRNIL GOSPODARJA. Njega dni je bila navada, da so imenitni gospodje imeli norce, da so jim dolg čas preganjali s svojimi burkami. Nek tak plemenitaš je svojega norca posebno rad imel. Dal mu je napraviti lepo usnjato kapo z oslovskimi ušesi, kakoršne so navadno norci nosili in mu je rekel: „Te kape ne daj nikomur, razen, če bi bil še bolj nor, kakor ti!" — Primerilo se je pa, da je gospod zbolel in zdravnik je prihajal vsaki dan k njemu pogledat, kako mu je. Ko je pa odhajal, so ga popraševali gospa in družina, kako je bolniku. „Vse kaže, da bo še! — ne bo obstal" je odgovarjal zdravnik. Norec, ki je to slišal, je djal sam pri sebi: „Če bo gospod šel, gotovo ne pojde peš, ampak bo ali jahal ali pa peljal se." Zatorej je hodil gledat h konjem, če kdo katerega sedlA in tudi v šupo, če kdo kočijo pripravlja, — pa ni bilo nič. Čez nekaj dni gre h bolnemu gospodu in mu reče: „Go-spod, vsi govorč, da pojdete in da ne ostanete; povejte vendar, kako dolgo mislile izostati. Ali eno leto?" — „Oj, še dalj, ljubi moj" — odgovori bolnik — „znabiti deset let ali pa še dalj — še sam ne vem!" — Nato pravi norec: „1, pa jaz ne opazim nobenega pripravljanja za to, ne v hlevu, ne v šupi! Zatorej Vam ponudim svojo kapo, ker vidim, da ste še bolj nor, kakor jaz. Če bi jaz hotel toliko časa izostati, bi vendar po svoji neumni pameti kaj pred saboj poslal tje, kamor bi odpotoval, da bi imel o čem živeti in bi ne trpel pomanjkanja. Vzemite torej norčevo kapo, — vam gre po vsi pravici!" Gospodu so te norčeve besede v srce segle tako, da se je spokoril, napravil testament in tudi pred Bogom poravnal račun ter se tako pripravil na pol v večnost. Stran 23 registrovana zadruga z omejenim poroštvom K0!l{jri3S!li tffl 19 ib D sprejema hranilne vloge vsak delavnik od no «1 / 01 brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj od 8. do 12 ure dopoludne m j>h obrestuje - ** /2 /O vsakih vloženih 100 K čistih 4 K 50 v na leto. Rentm davek plačuje društvo samo. Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7 in pol letih (90 mesecih ah 390 tednih) v tedenskih, oziroma mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zadotžnice in menjice. ! Dr. Fr. DolSak 1. r., Prelat R. Kalan I. r., Kanonik I. Sušnik 1. r., I zdravnik v Ljubljani, podpredsednik, predsednik. podpredsednik. ar i. £ d Vedno in v vsaki množini je dobiti: Zarezano strešno opefto prve vrste, z jamstvom za nje trpežnost skozi pet let in opeko za zid iz lastne nove, moderno opremljene parne opekarne na Viču pri Ljubljani, dalje stavbni kamen za zidanje iz domačega kamenoloma v Podpeči, pri I. Knez-u v Ljubljani. 1160 26-1 tpar l&mr NAJBOLJŠA IN NAJSIGURNEJSA PRILIKA Z K STEDENJE? -gg Denarni promet do 31. decembra 1908 čez 72 milijonov kron. Lastna glavnica K 420.537-92 Stanje vlog dne 31. majnlka 1909 čez 20 milijonov kron. LJUDSKA POSOJILNICA rpnistrnvana zadruoa z neomejeno zavezo registrovana zadruga z neomejeno zavezo Nlklošlčeva cesta štev. 8, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela ..Unloii" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po v&rivio brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto. Dr. Ivan Sušteršič, predsed Pran Povše, vodja, graščak, Odborniki: Anton Belec, posestnik losestnik in trgovec, Breg p. B. K Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hran položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vredn. papirjev. Menjice se najkulant. eskomptirajo. jetnik in trgovec v Št. Vidu n. L. „arol Kausdiegg, veleposestnik v Ljubljani, blagajnik »Ljudske posojilnice«, Ivan Pollak ml., tovarnar. n.aroi ru..^, »■_ Ponudimo vsako pol)okno množino: zarezane strešnike prve vrste zidake, lončene peči, portland-cement najbolje vrste, samotne plošče za tlakovanje cerkva, hodnikov i. L d. f. P. VIDIC * KOM P., LJUBLJANA. Na zahtevo pošljemo radevolje vzorce in prospekte takoj brezplačno. 490 i Cunard Line Eližnji odhod iz domafe loke Trsta: PEr.nonia 1. 3. Carpathia 6. 3. Lltonia 29. 3. 1910. izLiverpola: Lusitani,a fnaiboljSi največ ii in nai- lepli oarnik sveta). dne 19.'3.. 9. 4.. 7. 5 . 28. 5., :&. 6. 1910. .Via ure lan ia 12. 3., 2.50. 4., 21. 3., 11.6. 1910. Pojasnila in vozne karte pn Andrej Odlasek, Ljub-1 anz, MomSk. ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusov. Cena vožr. ] Trst-.\'ew-Jork 111. razred K ISO' — za odraslo vStevi; davek in K )bt.rpt.. sknb. tae^a •<. «i< ir. K: &-vt£ri puha K ir. T K: kr belega nu-ha U n: rk :'ine> ;»r$r.. pni I: K - Pri očicmti ' V. g se po-: it franko i-kj So - < Dovršene postelje TtegSt5 beiera j. rnmenera nar.kin; t>ern,:a>, mi do.£a. M rx itroka r blazir.iir.?. mb cm do.ga ir. i cm t.roka r.2pC'ir.it-r.a 2 :.i.: tt r. r..:.l srr. p« tir 1 K, r izredno v.n:m poinih:« tC' K, 2 nž;:.n»ii-:ra s rim pnboc 2* K posamezne r»*rrict »O, 1 r. 14 ir. I v.\ b;«z;ne , -o ir. i. - Za nepr.in denar naza Zamenjava dopustna. Po povz. od 1: K višje rra-iko S. BENISCH v Deienici štev. 71, Cechy. C»T;ik: zas.;or ir. 'rar.ko. Združene tovarne 28 volr.ino prodaja j letos zopet izključno po meni ^OCjO komsciov takozvanih vojaških kocev za konte za ceno le K 4'40 komad in K 8'60 za par 16 p3rov fresko rs dom! -»ravnost na lastnike konj. Ti debeli, trajno trpežni koci so topil kot koiuhovina, te-- j \:. okoli 150 200 cm veliki, tore lahko pokrijejo celega konja. Razločno pisana naročila, ki sc irn-^u ejo le po povzetju ali te se denar pošl e nspre naj sc pošljejo na STEINER-jevo komisijsko razpošiljalnico združenih tovarn za koče Dunaj II, Taborstrasse 27 G. Ceniki na željo zaston in frsr.ko. — Za r.eugaja- lofe se zavežem vrniti napre poslani denar. Mnogoštevilna priznanja in naročila so doMj od kobilarne v Raoavcu. Komarno in Brody. žup::'ka Kolana T^tz, dr. Vračuna, odvetnika v Varasdu, posestnika U'e c}ibcrger;a llosvs. Griinvalda. Zor-kovak. Rotter Liditch, p!. A\roczkowski-.a Doivo-stany. Roscnauena Zg. .Moldava. Hahlissa .Uankon-dorf. Schenka Gcrlsdbrf, h.lnika umetnega ;r.:,na, 29% Fohringcrja in dr. nunnnnnunnnnnnnnnnnsunuunnuanannunimnnnnnnnunnnvn sesalne plinove naprave 3800 s 1 Motor ii na surovo olje, bencin in razsvetli, plin i Diesel motorji najnovejše in preurejene konstrukcije ; tovorni in špediciiski vozovi Lokomobili Avstrijska družba za BENZ-MOTORJE, DUNAJ X. 405 10-1 Glavni zastopnik za Kranjsko: G. BRINŠEK, inženir telra. aseatnra za stroje: Ltubljana. Miklošičeva cesta št. 26. p muunnnu n a U n U u /m/j/m/umr