Št. 96. V Gorici, v torek due 3. decumbra 1901. Letnik III. I/Jitijii vsak torok in soboto v ti'ilnu ob 11. uri prcdiioliliM« za incsto trr oi H. uri ]jopol«iis*> /:i /,<;lo. Ako pail«'ii;ita ilnova pra/.nik i/.ido dan pr»»j ob 6. zveOor. Stanc po pošti pn-jeinun ali v üorici na doin posilj.'in cclolclno 8 K., pollctno -i K. in čflillH.uo 2 K. I'roilaja so v Ciorici v Lohakarnali Schwarz v Šolskih uliraii in .lel- lersit/. v Kunskih ulicali po 8 vin. GORICA (Zjutranje izdunje.) I'ri'dnistvo in upravništvo su nahajata v «Nurodni tiskurni», ulica V«*tturini li. St. 9. Dopisi! ji1 naslovili na iiredni.šlvo, oglaso in narocnino pa na upravništvo «Gorice». Oglasi se računijo po petit- vrstali in sicor ;iko so tidkajo 1-kraL po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-kral po 8 vin. Ako so vcčkrat tiskajo, raču- nijo xe po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). 1 ¦ .' '.......T. .._..¦¦ Volilci kmečkih občin! Pred dimni je chui, ku bodele odločevali o usodi naroda in dežele. V Vaših rokah je srečna ali nesrečna bodočuosl obeli. Kakor odlocile, tuko se Vaui l>o godilu. Mislite na važnust volitve in na odgovornost, katoro si na- kopljete pred Bogom in pred Ijiidini. Odločlte se na d o b r o stnin ; u s m i- lite »e naroda, po katoroni steguje židovski lažiliberalizem svoje železne roke. Zdnižite se vsi pod zaslavo „S 1 oge" z geslom : V s e z a ver o, dorn, cesarja! To goslo je slaro, časlilo in / in ago v a 1 n o. V nasein tahoni je prava svohoda. pri nas rcsn ičn i na pred e k. Zato volile vsi kol en moz kandidate, ki pripoznavajo ,,Slogino" goslo in so voljni drlovali po njein. Ti so: 1. Za sodne okraje : Tolmin, Bovec, Cerkno, Kobarid: iregoi*či<% protesor bojjoslovja in državni poslanee v Goriei, HrucMt KluvKar, dsželni uradnik v pokoju v Goriei. Za sodne okraje: Clonca (oko- liea), AjdovSčina in Kanal: Ivan Kerb lie, profesor na e. k. realki v Goriei, župnik v Sempasu. Za sodnji okraja: Sezana in Kumen : dr. Josip Ah ram, odvetnik v Goriei, Anton €erne, posestnik in župan v Tomaju. Hojaki, volilci! To inoze Vain priporoča društvo „Slog a" za. de- želne poslancc. V sedanjeni boju ne gre za osebe, kajli osebe nastopajo in odstopajo, zdaj gre za. celo na- rodno, kalolisko-narodno slranko in za načela, ki naj veljajo v javnem 1 življenju na Goriškem. Xe dajte se , begali ]>o raznili napadih na posa- | inezne naše kandidate, anipak pojdile vsi pogumno v boj za ,,Slogo" in | oddajle svoje glasove za imenovane i kandidate, ki bodo resno zastopali | ljudske koristi. I Po volitvali bo zavladal inir ! po goriški deželi, ako soglasno iz- volite „Slogine" kandidate. Dovolj nani je škodoval prepir, ki ga je nied nami zascjal laznjivi liberalizem. Napravimo zdaj konec razporu in narodno-napredneimi divjastvu! Vsi stanovi se zopet složirno pod edino pravo zaslavo: „V s c za v e r o , d o in , c e s a r j a !" Zamorec je storil svojo dol- znost. zdaj lahko gre. Nepobitna resnica je, da je „izvr- ševalui odbor" „narodno-naprodno" pr- voLno določil Vrtovčevo kandidaturo za trge. To pa po tiašein innenju' zaradi ni- česar druzoga nogc> zgolj ad cuptandain benevohuiliain uciteljev, da jini doka/e, i kako resno je „narodnü-napredni" stranki na tern ležeče. da pride v de- želni /.bor kol poslanec ludi jedon uči- telj. Oh eiKMii pa da slepi ves slovenski ' sveL s Inn», da jo politiku ill diplomalu Bismarck-Uajfu, tnulučitelju v Ajdov.ščini j.velikansk" shod „naprednih" učitel.jev v Gorico, ki jeodposlal generalu „narodno- napredne" deputacijo z naročilom, da ga vpraša, kaj li pomeni to, da se ni po- slavilo Vrtovca za kandidata v trgih, kjer je zmaga „narodno-napredni" zago- tovljena, marveč v kmečkih občinah tol- minskega političnega okraja, o katerih je sicer dr. Tuma prepričan, da bodo volile „narodno-napredno", dočirn učitelji sami tacega prepričanja nimajo. No, general „narodno-napredne" je ob jednem tudi pravi in pravcati general obljub, a ceje treba tudi zavez. In kot tak obljubil j e in s e z a v e z a I nasproti učiteljem, da iK^preklicno odstopi kandidaturo v trgih Vrtovcu, ako bi Vrtovec v kmeckih občinah propadel. Ta revers se je hekto- graliral v več odtisih ter razposlal po de/.eli uciteljem, kolikor takim, ki so liili v Tumo zaverovani, kakor tudi onim, ki mu niso doslej dosti zaupali. In ta re- vers iniel je v resnici velikansko nioč na učitelje, kaj ti zagnali so se z divjo strasljo in za ucilelje nevredno unemo z rnalimi rastnimi izjemami v boj za na- črte „naprednega" generala dr. Tume. Ta revers je premotil celo take učitelje, ki so bili, dokler ga niso dobili v roke, odločni nasprotniki „narodno naprednih" hujskaiij in ^(MKirala stranke, ki prov- zročuje le hujskarije; ta revers zapeljal je nekatere učitelje celo do grde ostudne hinavžčine. tako, da so še na predvečer volitev volilnih mož v posameznih obči- nah segali našim pristašemv »*oke t e r j i m zatrjevalizvesto- I b o, a s o (I v u g i d a n i z d a j a I s k o in d i v j e z a c e 1 i a g i t i r a I. i z a dr. Tumovo s t r a n k o ! Da! Sli so ti „napredni" in — kako naj bi jih še irnenovali ? — učilelji s tako srditostjo za dr. Tumo, kakor da bi bil odvisen obstanek njih družin in njih sarnih jedino le od tega, ako zmaga na Goriskem dr. Tuma in ž njim njegov primorano udani sluga Vrtovec. Revc'ki! No, ali 11 jih vsa gonja in ves trud je bil znmnn, kajti naše ljudstvo bilo je trdneje od ten lav; ono je namrec spoznalo, da ljudje in stranka, katera rabi tako podia sredstva v dosego svojili namenov, da taka stranka, kateri ni več nio svelega, ni versko prepričanje naSega ljudstva, ni verske ustanove, ni cast in postenje bližnjega in niti družinski mir, — — da taka stranka je. ne more osrečiti, mar- več, da je zamore prignati \o. do pro- pada, iz katerega bi bilo težko več re- si tve. In tako je prišlo tudi do tega, da je izid volitev volilnih mož na Tolmin- skem tak, da izkljucuje izvolitev Vrlov- cevo. Kaj pa zdaj? Mnogo jih je mislilo — mi sicer ne! — in posebno učiteljev, da dr. Tuma oslane pri besedi in da nastopi Vrtovec po svojem padcu v kmeckih obcinali, v trgih kot kandidat. Pa kako so se va- rali! Kaj da se bo zdaj zgodilo, naniig- nila je že predzadnja številka dr. Tu- movega glasila s tern, ko pravi na ne- kern mestu: „učitelji so zakrivili da je Vrtovec v tolminskih kmečkih občinah padel". Če so pa učitelji zakrivili, da je Vrtovec padel, potem niso oni gotovo storili svo.' dolžnosti. Dr. ' la je seveda di ;voj revers le pod po,_,jjem, da storš i t.elji svojo dolžnost. No in učitelji so tuui v resnici storili svojo dolžnost, in šli so na ljubo (Jr. Tumi na vecjih kraji celo preko mej svojih dolžnosti. zaradi česar jih bode bolela gotovo - glava. Ali kdo naj pre- priča o tern „izvrševalni odbor" „na- rodno-napredne" stranke: Kdo naj do- kaže to načelniku tega odbora, dr. Tumi, ko se ti ljudje vsikdar in povsod krče- vilo drže svojega gesla: kakor jim kaže! Tern ljudern kaže zdaj, trditi, da ucitelji niso storili svoje dolžnosti, jim kaže tr- diti, da je Vrtovec padel vsled krivde učiteljev in jim kaže slednjič skleniti, da ker niso učitelji izpolnili pogojev, pod katerimi jim je bil izdan od strani dr Tume revers, da tudi dr. Tuma ni več vezan, držati se reversa. In tako je v resnici tudi sklenil vojni svet „narodno- napredne" stranke, zbran v posvetovanje zadnji četrtek v Gorici. Ta vojni svet je L1STEK. Bil je svetnik! (Odlomki.j Spaufcki: V. L. Toloma. (Dalje.) Na to preobrne oči, hropenje je vedno bolj pešalo, kot difianje zadetega; in obraz je ostal negibljiv in prestrašen kot viden izraz silne groze. Benita in sestra ste zbežali priistra- šeni strani.Lorenzo in Sancho sta dvig- nila mrtveca ter ga odnesla v spalnico... '1'arn je bila postlana topla in mehka po- stelja, ki je čakala svojega gospoda. Donja Tula je ostala v sobi, pozab- lj«ina od vseh. Padla je bila omamljena. na stolico kot bi jo bil blisk ošinil, in Ohtala je kot primrzla k njej. Vendar je opazila, kako so hiteli zdravniki pa stari prijatelji v sobo. Tudi neka crna senca je mignila naglo mimo, a kmalu se je vrnila: bil je župnik P. Feliks Sangiiesa. Donja Tula ga je spoznala, in po- kazala je, da še živi: zobje so jej zaSkle- petali... Spominjala se je pač, kako je rajni večkrat izražal željo, da se hoče izpovedati, da ima že mnogo urediti in popraviti; ali smejala se mu je ter ga zavračala, da ni potreba, češ: da živi tako kricanski... Prišlo jej je na um i to, da jo je bil opomnil župnik pri posetu: naj poskrbi za to, da bo soprog lepo sprav- Ijen z Bogom. Ali od tega dne je ni videl več pri svoji spovednici... III. Bilo je Iri dni po pogtebu 1). Be- nita. Hazžel se je bil že roj prijattHjev, ki okrožujejo žalujoče v teh slučajih. Zdi se, da hoeejo tolažiti; a najveckrat pa le dolgočasijo. Donja Tula in njeni otroci so se zbrali zopet v sobi. In še le zdaj, ko so bili sami, so občutili v vsem ob- segu ono neizmerno praznoto, ki jo je zapustila ta izguba v njihovih dušah. Saj človek v prvili trenutkih malo razmižlja; udarec je hud in napravlja v resni duži nekak krč — kakor bi se do- taknil telesa se žarečim železom. Ali po- zneje se ta udarec ohladi; in tedaj po- stane to stanje neznosno in bolj nevarno nego prvi vlisek. To namreč zaklepu člo- veka v krog luznih predstav, ki se sučejo brez prestanka — kakor bi nas hotele sežgati na počasnem ognju. In v taki dobi sivejejo lasje in se pokazujejo gube na celu!... — Prej so posvečevali dolge ure skrbi za bolnika; a zdaj se niso mogli baviti več s tern. Nepotrebne so bile stvari, ki so služile prej za njegovo oskrbovanje; prazni so bili kraji, prej njemu priljub- ijoni. In to je vzbujalo Tuli in njenim otrokom to nevarno stalno predstavo (v duši) — prvo stopinjo, ki vodi v brez- umnost (ker ne dovoljuje, da bi vzhajali v človeku še drugi vtisi). Zato pa je skušal Lorenzo, da bi se siloma raztre- sel in jel je urejevati ocetove stvari. — Oporoke D. Benita ni bilo dobiti nikjer, in to neprevidnost jim je pojasnjevala poshidnja beseda starčeva: „Oporoka!" cemur prej nihče ni pristeval najmanj- žega pomena. „0 moj ubožec!... o moj ljubljenec!" tožila je donja Tula ter se topila v sol- zah. Do zadnjega vzdihljeja je mislil na nas! Zadnja beseda mu je bila skrb za našo blaginjo!.. 0 moj dragee! Duša moja!... 0, ni ga bilo očeta nadanj!... Nobeden soprog mu ni enakL. 0 bil je svetnik!... Bil je svetnik!" Vsi rodbinski člani so bili določili, naj se napravi zapisnik (inventar) ob- širnega imetja D. Benitovega, in naj se izroci razdeljevanje odvetniku, ki je za- stopal rodbino. Nekega popoludne po obedu stopi Lorenzo v delavnico svojega očeta, kamor ni bil prišel od vseh sve- lih, t. j. od prvega napada. Tii je bilo vse3 kakor je videl zadnjič pospravljeno, nedolaknjeno, nekako kazalo tü potrto, končano življenje. Tarn v ospredju ste bili dve omari iz mahagonijevega lesa, kjer so bili hranjeni rodbinski papirji. Na levi strani so bile železne blagajne s tajnimi pripravami, ki so skrivale v sebi zlato vsebino. Na sredi je bila težka miza z dvema predaloma in velika tri- nožna stolica, kjer je D. Benito pogo- sloma kaj pokladal. Nasproti nad guta- perčevim blazinjakom je bila podoba z grbom Nikaragve, inostranska (eksotičina) rastlina, ki v teh zidovih nikakor ni mogla navdihniti rojaka z rodoljubjern« Na mizi je ležal še dopis, deželnega gla- varja, s. katerim je bil pozval D. Benita k banketn o vseh svetih, a D. Benito ni mogel priti. V listnici (mapi) je bil ne- dokoncani list, datiran z onim dneni, ko je bil poslal D. Benito nekemu g. Nar- cisu Perezu, poslancu v Madridu tri ška- tulje toledskega marcipana (slaščic) kot slavnosten dar. Na drugem koncu mize pa so ležale volilne listine; obteževaljih je majhen Volterjev kip. ki ga je bil pri- nesel Lorenzo svojemu ocetu iz Pariza. Te listine je bil narekoval D. Benito svo- jemu sinu dvajset minut pred smrtjo v gotovi nadeji, da se ta stvar srečno uredi v ätirinujstih dnevib. (Dalje pr.) sklenil, da je dr. Tuma o d v o / a n vsake zaveze n asp rot i u c i- teljein in da Hvobodno kandiduje v trgih. Prišlo jo torej do toga, o corner amo bill mi vodno prepričani, da prido in napredni ueitelji naj se zdaj obrišojo. Orii so y.daj zamorec, ki jo sloril svojo dolžnost. iiji11 dr. Tuma za zdaj vec no potrebuje. Mi naprednih učileljov po teh njili izku.snjah sieor no pomilujemo in napi- sali snio to vrstico le v la nainoii, da Ijudslvn odj)remo oci in jo opozorimo na to, koliko je verjeti loin ljudein. Kajti ravno tako. kakor dolajo zdaj z ucilelji. jednako hi delali z vsom našim Ijud- stvom. ako hi so dalo vpreci v jarom nji- hovega nadvladja. Obcni zbor Cecilijanskega društva za Goriško nad- škofijo, dne 28. nov. t. 1. lmenovano dru^tvo je iinolo slovosno sv. mašo v krasno obnovljoni prvostolni corkvi goriški ob 10. uri. Pri sv. maši polo jo Hi povcov sledeče točke: 1. Inlroit (Intrctj enoglasni koral z orgljami. 2. Mario Fr. Koenon-ovo, op. 10 za tri moške glasovo in orglje. 3. Gradual „Gloriosus Deus"' za 4 en ako glasovo, zl. J. Kokošar. 4. Oicrtorij „Mii-abilis Dous-' za 2 glasova in orglje, zl. J. Quadtliog. 5. Communio, koral z orgljami. Kar se lice petja pri sv. maši, se inora bvalno pripoznati trud, kojoga jo iinol s pevci pieo\ g. župnik J. Kokošar. Saj je ta gospod na dobrem glasu kol izboren glasbonik in skladalelj; polog teh svojib sprelnoslij pa se je izkazal šo ne- navadno izurjenega dirigenta. V poStev se inora jemati, da pri nas nimaino Hog zna kako dobrib pev- skih močij. liasi so bili krepki in inočni; šibkeji pa tonori. Kor je niaša precoj uinetno sestavljena, zalo je bilo poznali na kakib niPstih, da so pevci tu pa tarn nekako bojer ricenjali polil'onske vlogo. Temu pa se ni eudili, kor v Gorici so pojo le nialo polil'onskib skladb. Kyrje in Gloria sta se obnesla pevcem najbolje, kor so ju peli lino in ohčutno; tudi gra- dual in ofertorij sla so lepo poslusala; žal, da jo bil pri zadnjetn „forte" preveč „gorišk" — premočan. Koral no vloge so pevci peli čedno in spoznati jo bilo, da bi naši pevci koral lepo pevali, ako bi ga peli veekral. Fine nove orglje na 22 spremenov na 2. manualih, (delo ilulija.ii skega mojstra B e n j a in i n a Zani n-a) pa je mojsterski obvladal prvostolni or- ganist, preč. g. Fr. Se t n i ča r. Sv. mašo je pel preč msg. dr. Fr. Sedej; zato pa jo bilo tudi petje pri oltarji dovršcno. Splosna sodba o tej produkciji je bila: „Dobro so peli; dirigovanje, orgljanje in petje pred oltarjom pa jo bilo strokov- nj.iško, — le' inasa inorda ni bila srečno izbrana, ker zahteva inuogo pevskih mo- cij in je za naše razmere preveč konlra- punktična". Ob 11. uri bil je občni zbor ceci- lijanskega drustva v prostorih Hilarijanske tiskarne. Predsednik msg. dr. F r. Sedej pozdravi s prierčnimi besedami navzoče ude, katerih je bilo okoli 30; naznani, da se Nj. Eminencija, prevzorni kardinal jako zanima za naže društvo, mu želi božjega blagoslova in da nas spodbuja k »rčnosti in vztrajnosti. Tajnik, preč. g. F r. S e t n i č a r omenja odborove ieje z dne 11. julija t. I., pri kateri se je obravnavalo o ustano- vitvi pevske sole za dečke in o prihodnji pevski produkciji; poroča, da si je dru- slvo nabavilo poninoževalni stroj za tis- kanje glask in naznani letno darilo za društvenike, namreč: „Blagoslovne pesmi1', zl. Kokošar in Labarnar, katore bo od- bor kmalu druätvenikorn dopoilal. Dalje naznani, da je preč. g. župnik J. Koko- ž a r prevzel pevsko solo za dečke, da jih pridno vežba in da bo mogoče ž njimi že v bližnji prihodnosti nastopiti. Nadalje omenja naprwdek glede ««rkvene glasbe v prvostolnici, kjer pojejo skladbeWitt-ove? llaller-jeve, Ferosi-jeve, Gruber-jeve, Zangl-ovo, Scböpf-ove, Foerster-jeve itd., skladateljev, katerib skladbo so sprojeto v nomčki cocilijanski katalog; dalje po- bvalno omeni petje jjri oo. K.ipucinih in g. preds. So izborno pelje pri oo. Fran- ciSkanih na Kostanjevici. Iz dežolo žal ni aporočil o napredku razven iz Batuj. kjer si pridno izposojuje pree. g. L e ba n, vikarij, eeoilijanske skladbe in so se nje- govi cerk. povci naucili Uikoin enega lota dvoj»1 lalinskib maš. Nazadnje so spomno so uinrlib udov, preč. gg. dekana Ant. Hvalice, vikarja Ant. Božič a in prof, bo- goslovja Torn. Čerin a. Iz blagajnikovega sporočila snio po- izv(idoli, da je udov 75. Dohodki so znašali ... 177 K 93 h Slroskov jo bilo..... 28 „ 16 „ Froostanek znaša torej . . 149 K 77 b Fri posameznih prodlogib omeni prč. g. župnik B I a ž G r č a , da je I. del nove Cecilijo za moški zbor priredil D. Faj- gelj. Ker bi tako prin^jena Cecilija jako dobro došla moškim pevskom zborom, kalorib je v dožoli nad tri G e t rti n e, zalo naj bi so pričeli nabirati naroßniki na - njo, da bi so v taki priroji natis- nila. ako v to dovoli slavno založništvo Moborjcvo diuzbo. V la nainon jo bilo pri zborovanji naročenib 154 izlisov. Frodsodnik priporoca korom na do- ž(^li koralno rosponzorijo, da se vondar onkral odpravi iz cerkve tisla stara sa- blon.i, ki podaje na vsa mašnikova vpra- šanja — vedno isti ničvredni odgovor. Y la namen naj se natisnojo za pevco enoglasni koralni responzoriji tor ra/dele ni(*d isto; za organislo pa naj se naroču oiiL kal(M'o je barmoniziral A. Fo erster. N'ovi odbor bil jo sestavljen na slo- vonski strani iz starib udov. Frodsodnik za pribodnje leto bo preč. g. dr. T a r I ao, podpredsednik pa rnsg. dr. Sedej. Kakor iz tega sporocila razvidite, š(» zivotarimo v danaSnjih razburjonib časib. Zaupamo pa v daljno božjo poinoč in bolj.šo pribodnost; zakaj popolna zmaga cecilijansko ideje v Gorici ni več daloč. Gorica, due 29. nov. 1901. I) a n i I o F a j g e 1 j. D o p i s i. ftompas, dne 1. decembra 1901. — K izidu prvotnib volitev iz naše občine poročamo še nekatere zanimivosti. Vsonm svotu jo bilo znano, da Šempas je bila Lrdnjava „Slogine" stranke, a izid volitev je iK^kako oporekal temu občnemu mne- nju. Mi liočemo nokoliko pojasniti ta razdvoj. „Soča" si jo vec'krat laskala, da je kolikor toliko razdjala šempasko trdnjavo, da je pos(;bno v zadnji volilui borbi znatno naprcdovala „napredtia"' stranka" in razrinila „Slogino"' stranko. Da teinu ni tako, je pri nas očito. Da pa tudi äirsa javnost pozna naše raz- mere, hočeino navesti d<»janja in številke. Eto : Nnša županija ima postavno vpisa- nib 80 volilcev. Fo najve.stnejsem pre- cenjenju je od tib bilo odločnib 43 pri- stasov „Sloge", 29 prislažev „napredne*4 in 14 volilcev, kateri očitno priznavajo načela „Sloge", ki pa giede svoje ob- veznosti niso v stanu javno nastopiti proti predsedniku „naprednih" denarnib zdvodov. Še voc, najmanj polovica k na- predni stranki prižtetib volilcev je po svojem vestnem prepričanju proti „Na- predni", a gmotna sila jih obrača v tabor „napredno". A kedar bodo i ti rešeni iz klešč onib denarnib zavodov, bodo ve- selega srca se spoznavali pristašem „Sloge". V volilni borbi je pač prilisk dr. Tumovib agitatorjev od imenovanih 14 ujetih si pridobil tri volilce in odločnih pristašev „Sloge" je / obljubami in 2u- .ganjeni unanjih faktorjev, izrečno odje- malcev vinskega pridelka prisilil 4 k vo- litvi za „napredno". Tako ae je zgodilo da je pri volitvi volilnib mož dobila „napredria" stranka 36 glasov, „Slogina" pa 39 glasov. Predstoječe pojasnilo pa j spričuje, da „Sloga" je imela za se naj- '; manj 57 glasov, nasprotna pa k večjeinu 29. Pri tem pa moraino opomniti, da vsaj polovica nasprotnih glasov se je držala ,,napredne" stranke ne iz propri- čanja, pac pa radi zadolženja jni ,.G<;- rižki ljuu.ski posojilnici" in „Trgovsko- obrlni zadrugi1'. Mi bi lahko to trditev ukrepili z navajanjem iinon, nočomo pa tt^ga sto- riti. kor ne inaramo dotienikov spraviti v konflikt z dr. Tumovimi donarnimi zavodi. Vendar so premagamo v toliko. da navodemo vsaj eden slučaj. Fri po- dru'zdicab tuk. župnikovine so trijovod, iznebiti se tekmeea. Pri seji sta se oba strastno zmerjala, in govori se, dastasj» nazadnje spoprijelu in da je Sch. Wolfa slednjic pograbil in vrejšnji teden — dasi slab in bolan — poučeval v soli. — Rajnik se je rodil dm) 23. septembra 1853 v Modrejcah. župnije Sv. Lucije na Mostu, kjer mu je bil oče premožen kmel. Šolal se je v Gorici in na Dunaju ter nabral «i globokega znanja klasicnih in slovan- skih jezikov. Že v di.jaskih lelih navzel se je požrLovalne ljubezni ilo domoviue in svojega rodu, kakoršna no dundanes le redko nahaja. — Služboval je v Lju- bljani, Kočevju in Gorici; povsod se je odlikoval kot prijatelj učeče se mladine, ki mu je bila iz srea udana. Drugom je bil zvest tovariž, s katerimi je povsod dobro izhajal, med katerimi ni imel so- vražnika. Clovek blagega srea je bil spo- štovan, kamor je prišel. — Slovenski je/.ik je imel, kakor kažejo razni spisi, posebno prosta prevoda Homerjeve llijade in Odiseje, popolno v oblasti. Njegov jezik je cist, pravilen, povsem naroden, teče gladko in dopuda. — JNarodna posebno učna in vzgojevalna podjetja Ijila so mu vselej pri sreu; za pouk in vsestranski napredök svoj(»ga naroda bil je vedno vnet; vsak pojav napredujoce ljudske omike ga je sreno vciselil. — Dijakom bil je [iravi oče lor skrbel za nje, kakor za svoje olroke. Marsikdo se ima njemu zahvaliti za to, kar je; a vsi mu ohra- il ijo trajen hvaležen spomin. — V zalost vtoj.)ljeni stojimo ob gomili vrlega mo/.a; a njegov dub uživa, kakor upamo, pla- ci 1 o dobrih d(»l. Počivaj v miru, dragi prijalelj; po kratkih rof. A. Kfagelj 20 K. — Od pceostanka zneska, katerega je zbrala večerna družba, da nabavi venec svojemu nopozabnemu tovarišu pokojnemu g. prosesorju K r a g e I j-u, dobil je ,.Solski Dom" 18 K. ritalnirni odbor in „puvsko in ^lasbono društvo'*. — Ne mojim in uitalničuega odbora napadalcem, ampak onim, ki jim je mar izvedeti resnico in sbšati tudi drugo plat zvona, bodi v sle- dečem podano suho poročilo o sklepu glede pevskega večera, določenega za dan I. dec. t. 1. Od predsednika pevskega drušl.va doposlana prošnja, meni vročena due 20. t. m. popoludne, glasila se je v bistvu: „Cilalnicni oilbor naj prepusti dvorauo proti odškodnini za pevski večer 1. dec, ter radi kratkega časa naj pro^njo nujno reši". — Re.^itev odborova v smislu sklepa v seji od 21. m. rn. se je glasila: l)a Oit. odbor smatra dan I. dec. ravno pred volitvaini, radi skrajno napetih razmer za neprimeren, da pa je pripravljen pre- pusliti dvorano vsaki poznejši dan po koncanih volitvah. Čit. odbor torej n i o d r e k e l pevskemu društvu dvorane, anijiak 1 e z a h t e v a I p r e I o ž i I e v veselice vsaj za en teden. Člankar v „Soči" in v „Sl. Narodu" je moral seveda poročati, da je čit. odbor « P 1 o h od r e ke I pevskemu društvu dvo- i*ano, da je mogel zasnovati svoj huj- •sUiijoči napad in porabiti naslov „kleri- kalna hudobija". Dolični odborov sklep se je storil po mojem predlogu, ki sem ga sine ira et studio nekako tako-le utemeljil: Odbor me je sicer pooblastil, oddajati dvorano kot predsednik sam, in tako se je tudi večkrat zgodilo.*j V tem slučaju pa se nisetn upal kaj ukreniti br(»z posvetovanja. Za veselico odmenjeni dan je malo dni pred volitvanii. Agilacija je od obeh strani buda, ne stedi se z žalitvami, in vsled »jib je ogorčenost prizadetih Ijudi na vrbuueu. Nikdo ne more jamčiti, da ne priilejo na veselico tudi privrženci druge stranke. To pevsko društvo je v tem iz- rednern položaju, da je njega predsednik in usfanovitelj ob eneni vodja polilicne stranke, volilni kaudidat in kot tak v ospredju strankarske borbe. Nasprotuiki njegovi bodo smatrali napravo veselice za volilno reklamo, in ko spored veselice ni znan, seneve, a'i ne bo tudi kajgovorov, bodi si na odru ali pri c a š i v i n a. Ena beseda, sarna na sebi nedolzna, lahko vzbudi pri kakern vdeležencu dru- *) Mod (truginii lucli lj. posojilaici in obrtni audruyij kur je puiLcui člaukur suvedu zainylcal. gega misljonja odpor, naslali l)i mogli neljubi prizori. Skušnja pa uči, da nev- šečni dogodjaji v Čilalnici, zakrivljeni od kogarsibodi, vedno skodujejo imenu Či- talnice. Letošnji odbor stavil si je nalogo, obvarovati čitalnico valov stranskarsk«^ borbe; tu je nevarnost da bi nastal kak spopad med'udi. Ako pevsko društvo želi se pokazati z vspehi svojega delovanja, ne vein zakaj bi moralo bili to has I. de- cembra, has pred volitvami. Tukaj so le o|ioinni odbornik, ki je clan pevskega društva, da se je izvolil ta dan radi sejma sv. Andreja, da bi doslo radi zunanjikov več vstopnine; v pismeni prošnji to ni bilo povedano. Na to res nisem bil mislil; kako bi pa mogel na lo misliti, ko ves čas mo- jega blizo 30-letnega odborništva, ni bila nobena veselica radi sejma ob tem času prirejena (o ,.Sokolu'' nisem poueen), in se ne spominjam, da bi se sploh bil kedaj ta sejern v postev jemal. Nasprotna trditev je neresnična. Pač pa vein da je prav mnogokrat brez ozira na sejem bila či- talnična dvorana natlačeno polna, ko je glasbeni del sporeda izvrševal bivsi čital- nicni zbor. Da bi torej pevski zbor, na toliko šir^i podlagi ustanovljen, ne mogel ravno tako dvorano napolniti, se mi je zdelo neverjetno; vpliv sejma na gmotni vspeh veselice bi bil [>o rnojem prepri- čanju neznaten, ker sejmarji ne hodijo v Gorico vstopnine plačevat, in tako uiseni mislil, da spravljam s svojim nasvelom eksistenco } ovskega društva \ nevarnosl. Ali je torej nestno, g- kazov, da njib zavijanja ra/.oroži ! Kar pa „Soča" čvoka ,o torn, da jo bil lastnik „Soče" primoran poiskali si italijanskoga odvotnika dr. Graziadia Luzzatla, cos, da jo iz vsr»ga razvidno. da so bo prnvda vrsila pred i/.ključno ilalijansko porotnn klopjo, so to popolnoma prazno marnj<\ kajti njegov dosodanji zagovornik dr. Stanič je popolnpma zmožon zagovorni štva kolikor prod slovensko porot.no klo|»jo loliko prod ilalijansko, kar jo /, lilrov ji;iprej. Na zahtovo pušilja tiuli u/.orco. Cene zmerne. Postrežba poštena. I Anton Fon, ( klobučar in gostlničar, ; | Semeniška ulica St. 6, ' & ima l)ogalo zalo^o raznovrslnili ! klohsikov I ? lor loci v svoji kičini ( ä prislua domaca vina ! \ in poslro/.o tudi z jako ukusnimi ' J jodili. ( > i ) i Peter Drašček, trgovec jedilnegablaga v Gorici, ¦ Stolna ulica St. 2. IViporofa s(i |). n. o'Ik-jii- slvn v (iorici in z dcželc». ! Pi'oUajii ktivino [)riin