litčAskL
	
Ito Bf
ZELEZAR
ŠT. 5 LETO VII. 25. V. 1967
PREDLOG GOSPODARSKEGA NAČRTA ZA LETO L967
V tem mesecu je bil dokončno izdelan predlog gospodarskega načrta Železarne Štore za leto 1967.
Na podlagi tržnih razmer in proizvodnih zmogljivosti je planiran fizični obseg proizvodnje, ki je količinsko isti, kot v preteklem letu z nekoliko spremenjenim asortimentom. Tendenca zniževanja prodajnih cen in vedno bolj ostra konkurenca povzročata 10% znižanje celotnega dohodka od preteklega leta. Zvišanje poslovnih stroškov zaradi revalorizacije osnovnih sredstev, spremenjene obrestne mere in višje cene elektroener-gije, se zniža zaradi spremembe asortimenta surovin in zniževanja zalog. Poslovni stroški so torej za 1 % nižji od preteklega leta. 2% zvišanje delovne sile
izvira iz tega, ker je bil prehod na 42-umi delovni tednik izvršen v jeseni leta'1966. Rezultat zgornjih sprememb je 29 % nižji dohodek in 13 % nižji osebni dohodki. Na ta način je delitveno razmerje postalo kaj neugodno (90,7:9,4).
Z ozirom na to, da bodo o teh številkah in o vsebini gospodarskega načrta razprave v obratih, v strokovnih službah in organih upavljanja, bomo v eni od naslednjih številk našega lista objavili o tem kaj več, z dodatki komentarjev omenjenih.
Ker se bo marsikdo vprašal zakaj sprejemamo plan šele sedaj, ko je preteklo že skoraj 5 mesecev tega leta, moramo pojasniti, zakaj takšna zamuda.
(Nadaljevanje na nasled. str.)
POSVETOVANJE JUGOSLOVANSKIH ŽELEZARJEV
Dragi tovariš .Tito
V času od 19. do 20. maja je bilo v okviru združenja jugoslovanskih železarn pri Mlinarjevem Janezu na Teharjih posvetovanje jugoslovanskih železarjev. Taka posvetovanja so v praksi že nekaj let in vsako leto je gostitelj ena izmed članic združenja. Letos je bila gostitelj železarna štore.
Posvetovanja so se udeležili predstavniki družbeno političnih organizacij, sindikata, samoupravi j alci ter ekonomsko-finančni strokovnjaki.
Že samo dejstvo, da je bila za posvetovanje predvidena ena sama tema in to: DELITEV DOHODKA NA NIVOJU DELOVNE ENOTE priča o tem, da je vprašanje načina delitve dohodka delovnih /organizacij danes splošno eno najpomembnejših in najaktualnejših.
Prvi dan posvetovanja je potekel v znaku referatov, iki so jih pripravili posamezni udeleženci, v popbldanskem času * 1
pa se je razvila živahna diskusija. Naslednjega dne so udeleženci formirali dve komisiji in to: Komisijo družbeno političnih organizacij in Finančno komisijo, 'ki sta zasedali ločeno. Istega dne popoldne so udeleženci na plenarni seji sprejeli predlog zaključkov, ki ga je na osnovi predhodnih izčrpnih diskusij izdelala Komisija za sklepe.
(Nadaljevanje na nasled. str.)
IZ VSEBINE:
1.	Posvetovanje jugoslovanskih železarjev — str. 1
2.	Nagrada za jubilej — str. 3
3.	Tržišče sivega surovega železa — str. 6
4.	Sodelovanje med slovenskimi železarji — str. 6
5.	Ocena varstva pri delu -r- str. 8
6.	Požar v valjarni — str. 10
7.	Podjetje v bodočnosti —<. str. 12
8.	Jugoslovanske železarne — razvoj in perspektiva — str. 15
(
0
<>
<>
0
(>
i'
<>
o
}
Ob Tvojem prazniku Ti želimo izraziti svojo globoko vdanost in tovariško ljubezen. S vsemi svojimi silami smo se pripravljeni še vnaprej boriti s Teboj za ideale, s katerimi je prežeto vse Tvoje življenje, za ideale komunizma, za mir v svetu, bratstvo in enotnost vseh narodov in narodnosti, za medsebojne odnose, ki nam zagotavljajo svoboden razvoj naših sposobnosti. Borili se bomo s Teboj za uresničitev načel samoupravne socialistične družbe, da si zagotovimo mirno sedanjost in prihodnost. Tvoj praznik je tudi naš praznik. Danes bo vsakdo izmed nas izpraznil čašo do dna, da bi nazdravil svojemu najboljšemu tovarišu in prijatelju in mu zaželel vse najboljše in vse najlepše.
Ko Ti ob Tvoji 75-letnici čestitamo, se zavedamo, da se v tej čestitki zrcali tudi sreča in napredek vseh naših narodov. Zato nas Tvoj rojstni dan vzpodbuja k še večjim delovnim uspehom.
Kolektiv Železarne Štore
IZVOLILI
V sredo, dne 19. aprila 1967 so bile volitve občinskih odbor, nikov v Železarni Štore. Podrobnosti o volitvah so našim bralcem znane iz dnevnega ča-
Ramšak Marjan
sopisja, zato objavljamo le nekaj podatkov o poteku in rezultatih volitev v Železarni Štore.
Post etovanje žeiezarjev
(Nadaljevanje s 1. strani)
Iz sprejetih zaključkov moremo povzeti eno mnenje vseh udeležencev, namreč da je uvedba sistema obračuna dohodka na nivoju ekonomske enote nujnost, s katero se morajo vse članice resno spoprije--ti. Udeleženci s posvetovanja so sprejeli sklep, da je potrebno imperativno zadolžiti vsa podjetja, da pospešijo uvedbo praktične uporabe sistema obračuna dohodka v delovni enoti. Za prehod na omejeni sistem obračuna je potrebno angažirati družbeno politične faktorje, kakor tudi strokovne službe, ki so dolžne pripraviti vse potrebne predpriprave. Skupno z družbeno političnimi organizacijami naj bi,strokovne službe izdelale predloge ter jih dale v dokončno rešitev samoupravnim organom. Na. novi sistem seveda .ne bo mogoče preiti momentalno, saj je potrebno pri tem upoštevati vrsto specifičnosti v posameznih podjetjih. Vendar pa so diskutanti zavzeli stališče, da je s prvimi pripravami potrebno začeti nemudoma, v okviru možnosti. Kot najvažnejši instrument za obračunavanje dohodka na nivoju ekonomske enote so udeleženci posvetovanja ocenili družbeni plan, ki mora biti regulator med delovnimi enotami, nekakšna pogodba, s katero so precizno urejeni odnosi med delovnimi enotami. Vsi prisotni so bili edini v tem, da bo ta
SMO OBČINSKE ODBORNIKE
Kot je znano, so bile letos pri nas volitve v prvi in tretji volilni enoti. V prvi volilni enoti so za odbornike občinske skupščine kandidirali:
1.	RAMŠAK Marjan, iz elek-troplavža;
2.	RUKAVINA Daniel i,z ša-motarne in
3.	POTOČNIK Viktor iz ob-delovalnice valjev.
V	tej volilni enoti je bil izid volitev naslednji: Ramšak Marjan 251 glasov, Rukavina Daniel 155 glasov in Potočnik Viktor 145 glasov.
V	prvi volilni enoti je 619 volilnih upravičencev, od tega jih je volio 556 ali 89,82 %.
V	tretji volilni enoti so za odbornike občinske skupščine kandidirali:
1.	FERME Ivan, dipl. oec., iz uprave osnovnih sredstev;
2.	BELEJ Marjan, oec., iz komerciale;
3.	ŽUMER Matija, dipl. met. ing. iz razvojnega oddelka.
Jugoslovanskih
sistem obračunavanja dohodka izključil vsako prelivanje sredstev iz ene delovne enote v drugo.
Iz sprejetih sklepov nadalje tudi izhaja, da se z uvedbo takega sistema dohodka vrši decentralizacija sredstev, . ki pa mora na drugi strani delovati v cilju koncentracije vseh sredstev delovne enote in v cilju naj rentabilne j šega	koriščenj a
teh. sredstev. To pomeni, da taka decentralizacija ne pomeni atomiziran j a sredstev, temveč naj večjo obliko integracijskih gibanj v podjetju.
Udeleženci posvetovanja so govorili tudi o integracijskih gibanjih v panogi. Bili so enotnega mnenja, da je treba angažirati vse možnosti, da bi se z integracijskimi ukrepi dosegli največji možni poslovni rezultati, za katere je zainteresirano vsako podjetje, panoga kot taka, kakor tudi celotno društvo.
Ob koncu posvetovanja so ■udeleženci sklenili, da so taka posvetovanja nadvse važna, predvsem 'kadar gre za izmenjavo mišljenj med strokovnimi službami na eni in družbeno političnimi organizacijami na drugi strani. Zato 'so priporočili, da bi se podobni sestanki vršili čimvečkrat.
Po končanem posvetovanju so udeleženci odšli na kratek izlet v Velenje, popoldne pa so bili na kosilu v domu na Svetini.	P. L.
Izid volitev v tej volilni enoti je bil naslednji: Žumer dipl. ing. Matija je dobil 257 glasov, Bele j Marjan 242 glasov in Ferme Ivan 103 glasove. V 'tretji volilni enoti je bilo 696 volilnih upravičencev, od tega jih je volilo 638 ali 91,67%.
Udeležba na volitvah je bila v posameznih obratih naslednja:
PRVA VOLILNA ENOTA:
1.	Elektroplavž	80,17 %
2.	Livarna sive litine 91,5.8 %
•-»umu tur na
J-
Žumer dipl, ing. Matija
4.	Livarna valjev	98,28 %
5.	Obdelovalnica valjev 95,59 %
TRETJA VOLILNA ENOTA:
1.	Ekspedit	88,23 %
2.	OTK — Razvojni 95.18 %
3.	Gradbeni oddelek 90.58 %
4.	Modelna mizarna 86,95%
5.	Uslužbenci	92,65 %
6.	Promet — kurilnica 90,62 % Za odbornike občinske skupščine občine Celje sta bila torej izvoljena tovariša Ramšak Mar. jan iz elektroplavža za prvo volilno enoto in tovariš Žumer Matija, dipl. ing. iz razvojnega oddelka za drugo volilno enoto. Obema čestitamo k njuni izvolitvi.
Podobno, kot na volitvah samoupravnih organov je tudi na teh volitvah posebna komisija pri sindikalni organizaciji Železarne Štore ocenila posamezna volišča glede na udeležbo, okrasitev volišča in glede na čas v katerem so bile v posameznih obratih volitve opravljene. Za prva tri mesta so bile predvidene nagrade v zneskih 200 N-din, 150 N-din in 100 N-din. Komisija v sestavi Logar Zdravko, jeklarna, kot predsednik, Lončarič Jože iz mehanične delavnice in Perc Leopold, iz sektorja uslužbencev, kot člana, je ocenila volišča in določila sledečo razporeditev nagrad :
1.	Livarna sive litine
2.	Samotama
«r li' m —
3.	Livarna valjev
398,88. točke 382,90 točke 381,58 točke
200 N-điii 150 N-din 581,58 N-din
Na skupnem sestanku predstavnikov sindikalnih podružnic Železarne Štore, ki je bil
24.	aprila 1967, je v imenu sin-
dikalne organizacije podelil nagrade tovariš predsednik Kavka Marjan.
-P. L.-
Predlog gospodarskega načrta za leto 1967
(Nadaljevanje s 1. tsrani)
Zvezni, republiški in občinski družbeni načrti so se "žal vsa leta sprejemali izredno pozno in dajali smernice gospodarskim organizacijam za izdelavo njihovih letnih planov. Oddelek. ekonomske:.analize, ki je zadolžen za izdelavo gospodarskega načrta je uspel kljub temu organizirati delo tako, da je pred dvema letoma bil plan izdelan do 31. decembra za prihodnje leto.
Leta 1966 so ukinjeni zvezni in republiški letni družbeni načrti, izdelajo se le srednjeročni načrti kateri so odslej vodilo pri planiranju gospodarskih organizacij. Gospodarska reforma s svojimi ukrepi kot so spremembe cen materiala in storitev, revalorizacija osnovnih
sredstev, sprememba obrestne mere za. obresti od poslovnega sklada, že dive leti ovira pravočasno izdelavo letnega plana. K tem vzrokom se letos pridružuje tudi mnogo močnejši vpliv ■trga. ha- projavodnjorter^aradi tega nekajkratne korekture postavljenega plana proizvodnje.
Pri tako obsežnem delu kot je letni gospodarski načrt z vsemi kalkulacijami in predračuni se sicer pojavljajo mnoge ovire, vendar so omenjeni vzroki zunanjega vpliva edini razlog tolike zakasnitve. Izpopolnjevanje organizacije dela, vpeljana mehanografska obdelava in ne nazadnje brezpogojna točnost vseh služb z ozirom na postavljen rokovnik, bo v veliki meri Olajšalo delo in izboljšalo kvaliteto.
D. M.
Na I. seji UO dne 18. 4. 1967 so bili sprejeti naslednji sklepi:
1.	Za predsednika novega UO je bil izvoljen tovariš Šeliga Vinko, za podpredsednika pa tovariš Jaz. binšek Janko.
2.	Odobri se službeno potovanje ing. Nečeiner Borisu v ČSR na kongres livarjev v Brnu. S tem v zvezi se odobrijo potni stroški in 3 dnevnice.
3.	Prošnjo ,za finančno pomoč ginekološko-porod-niškemu oddelku Celjske bolnišnice je odstopil Komisiji za prošnje in pritožbe, da o njej razpravlja in jo s svojim mnenjem predloži UO v razpravo in odločanje.
V bodoče je treba vse prošnje in pritožbe predlo, žiti tej komisiji v obravnavo, ki jih dopolnjene s svojim mnenjem predloži UO v razpravo in odločanje.
4.	Potrdil je sklepe, sprejete na razširjeni seji sindikalne podružnice glede letovanja, s tem, da so upoštevata obrata jeklarna iu elektroplavž za dvodnevne dopuste.
Osvojil je tudi navodila o koriščenju regresa.
Komisija pripravi detajlno razdelitev teh sredstev — koliko za letovanja, za dvodnevne dopuste, letovanje otrok itd. s tem, da pri tem upošteva tudi sredstva, ki jili bo dala sindikalna podružnica za redne izlete in nakaže, odkod vsa sredstva.
5.	Sklenil je, da podjetje zaradi izrednih potreb dela v cilju zvišanja efektiv, nih ur v mesecu maju
6.	in 13., razumljivo tudi
20. 5.
6.	Vzel je na znanje informacijo glede posojil za izplačilo OD, ki so jih enote najele v preteklem letu.
Nagrada za jubilej
V petek, dne 28. aprila 1967, je bila v prostorih Kulturnega doma v Štorah svečana podelitev nagrad tistim članom delovne skupnosti, ki so -bili v podjetju brez presledka 15 let, šteto od 15. maja 1945.
delavskega sveta je zbranim jubilantom podelil ročne ure podpredsednik DSP, tov. Gorišek intg. Ciril, ki jim je ob tej priliki čestital tudi za prvomajske praznike.
V imenu sindikalne organiza-
S to obliko nagrajevanja smo pričeli v letu 1965, ko je bilo nagrajenih kar 658 upravičencev.
Letos je kadrovski sektor ugotovil, da je med nami 60 članov delovne skupnosti, ki. so dosegli visok jubilej. V imenu
cijo je zbranim čestital predsednik tov. Kavka Marjan, v imenu uprave pa tov. Nečemer inž. Boris. Po zaključnem ofi-cielnem delu so zbrane jubilante povabili k lepo pogrnjeni mizi na skromen prigrizek.
P. L.
Sklepi
upravnega odbora
Na III. seji upravnega odbora dne 4. maja 1967 so bili sprejeti naslednji sklepi:
• 1. Po pregledu sklepov sprejetih na I. in II. seji UO, sta bila potrjena zapisnika teh dveh sej.
2.	Potrjen jè operativni plan proizvodnje za maj 1967.
3.	Tehnični sektor do konca maja poroča, kakšni ukrepi so bili podvzeti za znižanje zalog \ podjetju in kakšni v zvezi z zaostanki naročil v livarni sive litine in livarni valjev.
4.	Predlog racionalizacije, ki so ga podali tov. ing. Urbančič Jože, Kranjc Emil in Čretnik Ivan, se vrne komisiji za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge z nalogo, da ga le-ta ponovno preveri, ker je bila svoječasno taka ali podobna naprava že v podjetju in so načrti te naprave še tn, nakar naj komisija s poročilom zadevo vrne UO v razpravo in odločitev.
5.	Pravilnik o nagrajevanju izumov, tehničnih izboljšav in koristnih predlogov naj se pregleda in ugotovi, če so potrebne spremembe in dopolnitve.
6.	Tov. Gorjanc Francu in Logar Zdravku se iz naslova tehnične izboljšave »povečanje vzdržnosti SM peči« izplača druga nagrada v skupnem znesku 5.063,69 N-din.
?.■ V pogledu predloga tovariša Zupanška Jožeta iz elektroplavža se podjetje odreka pravici patentiranja in se strinja s tem,
da tovariš Zapušek Jože to pravico sam uveljavlja.
8.	Sklenil je, da predlaga DSP ustanovitev novega delavnega mesta »asistent za peske« zasedba 1, analitična ocena 312 točk.
9.	Zavrnjena je vloga kadrovskega sektorja za spremembo stopnje izobrazbe. S tem v zvezi je kadrovski sektor dolžan pripraviti poročilo o tistih delovnih mestih, na katerih se lahko zahteva za stopnjo nižjo izobrazbo, primerjalno z dejansko zasedbo (izobrazbe oseb, ki ta delovna mesta zasedajo).
Predlog za spremembo zahtevane stopnje izobraz. be ,za delovna mesta po tem sklepu naj bo sestavljen v koordinaciji z Inštitutom za sociologijo v Ljubljani.
Predlog naj upošteva koncept organizacije dela za podjetje, ki ga pripravlja navedeni Inštitut.
10.	Odobril je službeno potovanje tovariša ing. Žumer Matije v Zahodno Nemčijo za 5 dni brez upo. števanja potovanja, s tem, da se odobrijo potni stroški približho 1.800 N-din. Dovoli se potovanje tudi z avionom.
11.	Razvojni oddelek do
1.	junija 1967 pripravi poročilo o svojem delu.
12.	Na znanje je vzel informacijo o delu komisije za prošnje in pritožbe DSP.
13.	DSP predloži v razpravo in potrditev sklep, da se v Celju ustanovi samostojni mehanografski center.
KAKO SMO
V mesecu aprilu 1967 je bil Operativni plan dosežen z 89,8 %, letni plan proizvodnje pa le &
6,6	%. Vzroke za takšno stanje je iskati v dejstvu, da je elek-troplavž obratoval samo v zadnji dekadi tega meseca. V primerjavi z marcem se je obseg proizvodnje zmanjšal za 223 ton, v primerjavi z lanskim aprilom pa smo v zaostanku za 890 ton. Tudi kumulativna proizvodnja v razdobju januar — april je pod osnovnim planom in zaostaja tudi za enakim obdobjem v lanskem letu.
Elektroplavž je pričel z obratovanjem 13. aprila in je imel
24.	aprila prvi prehod. Elektroplavž je v mesecu aprilu normalno obratoval torej le 6 dni.
Jeklarna ni dosegla operativnega plana, ker je imela slabo surovinsko bazo in neugodne energetske pogoje. Obrat je moral vsled pomanjkanja domačega surovega železa zakladati valjčno zlomnino in surovo železo iz Siska, ki nista povsem zadovoljivih kvalitet, kar se odraža v razmeroma visokem izmečku. Primerjava proizvodnje 'jeklarne s preteklim letom in z osnovnim planom kaže še vedno pozitivne pokazatelje, vendar je računati s tem, da se bo v maju položaj spremenil, ker bo obrat v remontu.
Valjarna. V obratu valjarni je opaziti nizko proizvodnjo gredic, predvsem zaradi valjanja dimenzij 150 X 14,5 mm na grobi progi in zaradi valjanja izrednih dimenzij in profilov za izvoz, kjer se je pokazal nižji izplen. Pričakovati je, da bo zaradi tega tudi finančni rezultat v aprilu slabši.
Livarna sive litine je v tem
mesecu edini obrat, ki ima višjo proizvodnjo kot v lanskem aprilu. Presegel je tudi osnovni in operativni plan. Nizki izpleni se kažejo le pri nodularni litini, sicer pa je proizvodni rezultat v tem obratu zadovoljiv. V primerjavi z osnovnim planom je obrat livarna sive litine po 4 mesecih še v zaostanku pri nodularni in strojni litini.
Livarna valjev. V obratu livarne valjev je bilo odlitih 264 valjev v skupni teži 429 ton. Obrat plana ni dosegel, kažejo pa se boljši rezultati pri izplenih in izmečkih. Iz poročila obratovod-stva moramo povzeti, da je imel obrat slabo surovinsko bazo zaradi pomanjkanja domačega grodlja.
Obdelovalnica valjev je v mesecu aprilu presegla operativni plan. Koriščenje kapacitet še ni zadovoljivo, ker so zelo pogosti zastoji zaradi čakanja na pošlu-ževanje z žerjavi. Vsekakor se je potrebno s takimi problemi resno spoprijeti in jih čimprej rešiti, posebno še, ker se nahajamo v času, ko toliko govorimo o skritih rezervah.
Samotama je izpolnila tako osnovni, kakor tudi operativni
POSLOVALI V APRILU »«ma » ■
plan, vendar pa zaostaja za lanskoletno proizvodnjo v istem razdobju za 20 %. Proizvodnja šamotarne je prilagojena razpoložljivim naročilom in delovni sili, ki se je v primerjavi s preteklim letom zmanjšala. Pogoji obratovanja so se izboljšali, predvsem zaradi letnega časa, sicer pa so stroški predelave še vedno visoki zaradi izpada plavžnega plina.
Ko govorimo o proizvodnih rezultatih se pojavlja istočasno
tudi vprašanje realizacije. V tem mesecu se kaže neugodno stanje realizacije, ki se ni v primeru s prejšnjim mesecem prav nič izboljšalo. Plačana realizacija je nižja od fakturirane, terjatve do kupcev pa so se povzpele skoraj na 3 milijarde starih dinarjev. Fakturirana realizacija je v aprilu pod plansko zadolžitvijo, kar je razumljivo, saj je v tem mesecu povsem izpadla prodaja surovega železa.
1967 - LETO VARSTVA PRI DELU
Zveza sindikatov Jugoslavije, gospodarska zbornica, skupščina jugoslovanske skupnosti socialnega zavarovanja, zvezni sekretariat za delo, zvezni in-
špektorat za delo in jugoslovanska skupnost za pospeševanje varstva pri delu, upoštevajoč humani in ekonomski pomen sodobnega varstva pri delu.
RAZGLAŠAJO
LETO 1967 KOT LETO VARSTVA PRI DELU
Varstvo pri delu je ogromnega pomena v ustvarjanju prizadevanj naše socialistične skupnosti, v zagotavljanju boljših pogojev dela, s tem pa tudi boljših pogojev za doseganje večje produktivnosti in stan-, darda delovnih ljudi, kakor tudi za odpravljanje ali zniževanje na minimum vseh negativnih pojavov, ki nastajajo zaradi poškodb in poklicnih ter drugih obolenj.
Socialistična graditev naše domovine, razvoj gospodarstva, modernizacija industrijske proizvodnje, dvig življenjske ravni neposrednih proizvajalcev, skrajšanje delovnega časa in drugi uspehi našega splošnega družbeno-ekonomskega razvoja so ustvarili in nenehno ustvarjajo boljše pogoje za življenje in delo, s tem pa tudi vse boljše pogoje za odstranjevanje vzrokov poškodb in poklicnih obolenj. V realiziranju teh in prihodnjih rezultatov ima pomembno mesto in vlogo delavsko samoupravljanje v delovnih skupnostih kot osnovnih nosilcih borbe za napredek in ustvarjanje boljših pogojev za delo. Novi sistem varstva pri delu je v tej borbi ustvaril pogoje za nadaljnjo osamosvojitev delovnih organizacij.
Kot rezultat vseh teh naporov naše socialistinče skupnosti se število poškodb pri delu znižuje, lahko pa bi se še bolj, če hi v sistem varstva pri delu prvenstveno v delovnih organizacijah vnesli več organiziranosti in odgovornosti.
Gospodarska in družbena reforma bosta tudi na področju varstva pri delu delovala v smeri izboljšanja materialnih pogojev za izvajanje določenih ukrepov, toda istočasno se bo povečala tudi materialna odgovornost delovnih skupnosti za-
radi slabih ali nezadostnih varstvenih ukrepov.
Za realizacijo nalog pri pospeševanju varstva pri delu bo pripomogel tudi V. svetovni kongres za preprečevanje poškodb pri delu in poklicnih obolenj, ki bo v Zagrebu julija 1967, kakor tudi nacionalni kongres medicine dela, ki bo tudi tega leta.
Upoštevajoč vse to, vabimo delovne ljudi, delovne in druge organizacije ter organe, da aktivno sodelujejo v akcijah, ki se bodo izvajale v okviru leta varstva pri delu ter da svoje sodelovanje konkretizirajo s sprejetjem programa dela.
V pričakovanju, da bo ta akcija v letu varstva pri delu imela polno podporo in razumevanje prizadetih, vabijo inioiator-ji vse zainteresirane k najbolj aktivnemu sodelovanju.
Že v lanskem letu, pos'ebno pa še letos, se na vsakem koraku občuti, da smo pričeli bolj smotrno izkoriščati material, namenjen za reprodukcijo. Ven-nar pa se dnevno še vedno srečujemo s problemi, ki na nas same, še manj pa na tujca, ne napravijo najlepšega vtisa. Tu bi omenil skladišča raznih fero-legur, ki zaradi slabega vskla-dišečrija propadajo, odnosno se večkrat pomešajo. Skladišče fe-rolegur je ob Voglajni, kjer je malo prostora. Vse je prenatrpano in razen tega še zelo vlažno.
Nič boljše ni skladišče za livarske peske in glino. Ob vsakem deževju se pred skladiščem nabere velika mlaka, v katero z vseh strani priteka voda. Pod žerjavno progo pri raz-bijalnici in ob četrtem tiru pri mostu čez Voglajno za ozkotirno progo že kar pet let leži ca. 230 ton nizko procentnega fero-silicija, ki se sploh ne rabi več. če računamo, da stane ena tona tega materiala 418 N-din, vidimo, da leži v tem neizkoriščenem materialu 90.000 N-din. ki bi jih morebiti drugje lahko smotrno porabili.
Mnogo je še takih skritih rezerv, ki nas opozarjajo, da se bo potrebno v bodoče s temi problemi resno sproprijeti in jih popraviti, če bomo hoteli, da bo podjetje kos vsem nalogam, ki so še pred nami.
Moje pripombe so dobronamerne, ker smatram, da bi bilo treba našim skladiščem posvetiti več pozornosti, saj si je brez urejenih skladiščnih prostorov težko predstavljati redno in dobro gospodarjenje takšnega podjetja, kot je naše.
J.	Kresnik
REPUBLIŠKI POSLANCI IZ CELJSKEGA OBMOČJA
Mesec april je potekel v znaku razgibane volilne dejavnosti. Izvolili smo republiške poslance., V celoti smo jih v celjski občini izvolili 6.
Novi poslanci delovnih zborov republiške skupščine so postali:
Republiški zbor:
SERGEJ KRAIGHER; BOGDAN ŠNABELJ iz Frankolove-
ga;
Republiški gospodarski zbor:
BARBORIČ dipl. ing. JANEZ iz železarne Štore, za katerega je od 66 glasovalo 39 odbornikov. Za drugega kandidata ing. Marjana PRELCA se je odločilo 27 odbornikov.
Socialno-zdravstveni zbor:
Edini kandidat za socialno-zdravstveni zbor je bil Bojan VOVK, pomočnik direktorja
Zdravstvenega doma v Celju, ki je bil tudi izvoljen. Zanj je glasovalo 40 odbornikov.
Kulturno prosvetni zbor:
Za novega poslanca kulturno prosvetnega zbora so izvolili Slavka BELAKA, upravnika Slovenskega ljudskega gledališča v Celju, ki je dobil 34 glasov. Drugi kandidat je bil Jaka MAJCEN, učitelj, za katerega je glasovalo 32 odbornikov. Organizacijsko-politični zbor: Novi poslanec v organizacijsko-politični zbor je Tone ERJAVEC, organizacijski sekretar občinskega komiteja ZKS v Celju. Zanj je glasovalo 50 odbornikov. Za drugega kandidata Franca KOKOTA, ki je sekretar samoupravnih organov na železnici, je glasovalo 16 odbornikov.
Program dela sindikalne podružnice za leto 1967-68
Osnovna naloga Sindikalne podružnice v sedanjem razvoju je utrjevanje in dosledno izvajanje gospodarske in družbene reforme. Sindikalna podružnica mora v kolektivu razviti vsestransko dejavnost. Njeno izhodišče naj bo predvsem skrb za življenjski in družbeni standard zaposlenih. Zato se mora resno lotiti vseh za delavce in kolektiv važnih vprašanj.
Sindikalna podružnica mora stalno spremljati investicijski razvoj in zadolžitve podjetja, da ne bi to vplivalo na naš družbeni standard in osebne dohodke zaposlenih.
Nadaljnja naloga je, da dosežemo končni cilj pravilnega nagrajevanja po učinku dela in s tem pravilno stimuliranje posameznika, grupe in ekonomske enote.
V sistemu organizacije in urejanja materialnih odnosov delitve osebnih dohodkov po učinku dela mora služiti osnovnemu cilju — odpraviti zadnji ostanek miselnosti mezdnih odnosov in slehernega proizvajalca prevzgojiti v dejanskega up ra vij alca. Zato mora veljati osnovno načelo, vsakogar nagraditi za dejansko delo, ne pa po papirnati kvalifikaciji.
Še nadalje mora stremeti, da bodo delavci popolnoma seznanjeni s problematiko podjetja, delitvijo dohodka kot celote in' posebno z delitvijo osebnih dohodkov, kar naj bi še poglobilo razvijanje medsebojnih odnosov.
Utrditi in poživeti bo treba delo delavskih svetov enot. Prva naloga na poti k temu cilju bo, da se dokončno preide na materialno podlago ekonomske enote, ker le s tem bodo enote bolj skrbno pregledovale svoje poslovanje. Stremeti za tem, da bodo delavski sveti enot resnično odgovorni za delo in uspeh enote, ki jo predstavljajo.
Izvršni odbor in organizacij-sko-kadrovska komisija bosta organizirala kandidacijske zbore, na katerih bodo izbrali možne kandidate za samoupravne organe. Stremela bo za stalno izobraževanje kadrov za delo v sindikalnih podružnicah in samoupravnih organih.
Sindikalna podružnica se bo še nadalje borila za boljši standard in kulturnejši način prehrane v železarni. Da se nadalje stremi za gradnjo stanovanj v individualni smeri, za izpopolnjevanje fonda za samska stanovanja obeh spolov in potrebno je stremeti tudi za redno graditev teh stanovanj.
Še nadalje moramo stremeti za izobraževanje na delovnih mestih. Sindikalna podružnica mora skrbeti, da bodo delavci seznanjeni s perspektivami nadaljnjega izobraževanja. S tem pa bomo dosegli namen, da bodo imeli delavci za tisto delovno mesto tudi ustrezno kvalifikacijo in se bo procent le-teh znatno znižal.
Delo sindikalne podružnice se bo razvijalo predvsem na področju postavljanja komisij, ki so pri izvršnem odboru podružnice. Te komisije bodo imele svoje programe in razpolagale samostojno s finančnimi Sredstvi.
Z izdelanimi programi dela bomo okrepili sindikalne odbore podružnic enot, da bodo čimbolj samostojno delali v okviru svojih ekonomskih enot. S svojim delom in sprejemanjem gotovih sklepov, bodo dajali smernice za delo izvršnega odbora in njenih komisij.
Za organizacijo boljšega informiranja delovnih ljudi bodo v programu INFORMATIVNE KONFERENCE, na katerih bomo razpravljali o problemih našega podjetja v sedanjem in bodočem razvoju. Tu bodo naši vodilni ljudje in strokovnjaki
V samotami so lepo uredili volišče
gotovih področij predavali, prisotni pa bodo lahko na vprašanja dobivali določene odgovore.
Stremeli bomo k doslednemu izvajanju HTV predpisov in s tem preprečevali nezgode. Ena važnih nalog s tega področja bo še nadaljnja borba za dosego bonificiranega staža za vsa najbolj izpostavljena delovna mesta.
Z reorganizacijo rekreativne dejavnosti hočemo doseči boljše delo njenih komisij, s tem pa omogočiti delovnemu človeku v prostem času čim več rekreacije.
Pri novih družbenih odnosih, ki nastajajo zlasti še v sedanjem času, ko premagujemo drugo etapo gospodarske in družbene reforme, moramo odločno nastopiti proti delomrz-nežem, kršilcem delovne discipline. Ne smemo pa dopuščati, da bodo nekateri ljudje živeli na račun sodelavcev, oziroma ekonomske enote.
Sindikalna podružnica podjetja mora stremeti za aktivno sodelovanje z vsemi družbenimi in političnimi organizacijami v podjetju in na terenu, kakor tudi z vodstvi izvršnih odborov slovenskih železarn.
Zborovanje Z ROP
X[ mesecu aprilu so na letnem občnem zboru pregledali svoje delo rezervni oficirji in podoficirji krajevne organizacije Štore.
V skoraj enoinpolletni mandatni dobi je odbor, kateremu je predsedoval tov. Cemak Feliks, dipl. ing., uspešno realiziral vse svoje naloge.
V svojem poročilu se je tov. Cernak posebno dotaknil pomembnosti strokovnega izpopolnjevanja rezervnega starešinskega kadra. Poudaril je, da je življenje najbolj dragocena stvar, ki jo človek ima. Rezervnemu oficirju in podoficirju pa bi bila v eventualni bodoči vojni, atomski vojni, poverjena ravno ta dragocenost* Starešina1; ki ne bo imel zadosti strokovnega znanja, visoke morale, čuta patriotizma, upornosti pri svojih dejanjih, zaupanja v sebe in svojo enoto, ne bo mogel uspešno voditi zaupane mu enote. Strokovna nesposobnost je
že mnogokrat botrovala in pognala v smrt cele enote in armade. Zato naj bo znanje in sposobnost rezervnega starešinskega kadra takšna, da ne bo nikoli zaradi neznanja življenjskih izgub.
Poleg človeških življenj pa so rezervnemu oficirju in podoficirju zaupana v vodenje in upravljanje ogromna tehnična in materialna sredstva, s katerimi razpolaga naša armada. Zato je jasno, da mora uvideti vsak član našega združenja koristnost in potrebo po strokovnem izobraževanju v vojaških veščinah.
(Nadaljevanje na 6. strani)
Seja predsednikov SP
Na 2. redni seji predsednikov sindikalnih podružnic delovnih enot Železarne Štore, ki je bila
10.	maja 1967, so prisotni obravnavali družbeni plan podjetja za leto 1967 in tekočo problematiko.
Poudarili so, da je skrb vseh funkcionarjev sindikata v delovnih enotah, da organizirajo čim širše sodelovanje pri obravnavanju družbenega plana. Pri tem je treba pritegniti tudi strokovne službe, ki bodo na sejah podajale ustrezna tolmačenja. Nujno potrebno je, da se na seje delavskih svetov enot vabijo tudi predstavniki sindikalnih podružnic, tako; da bi družbeni plan čimbolj e približali vsakemu posameznemu članu naše delovne skupnosti.
Na omenjenem sestanku je bilo med drugim govora tudi o nedavnih volitvah v zbor delovne skupnosti skupščine občine Celje. Navzoči so ugotovili, da so bile te volitve dosti slabše izvedene kot volitve organov sa-
moupravljanja, čeprav je bilo tokrat mnogo volilnih upravičencev. Volišča niso bila zadovoljivo okrašena, pa tudi udeležba je bila slabša. Navzoči so ugotovili, da niso upravičeni prigovori, da volilci niso bili pravočasno obveščeni, saj je v ta namen prišla posebna številka Štorskega informatorja, razen tega po so člani kolektiva prejeli posebna obvestila občinskega sindikalnega sveta Celje.
Predstavniki sindikalne podružnice tehnične kontrole in razvojnega oddelka so na omenjenem sestanku želeli pojasnilo, ali sindikalne podružnice enot že lahko koristijo sredstva za izlete oziroma ekskurzije. Pojasnjeno je bilo, da zaenkrat še ni na razpolago finančnih sredstev, ker sindikalna organizacija še ni prejela planirane dotacije od podjetja in je odvisna zgolj od lastnih sredstev iz sindikalne članarine. Izjemoma bodo posamezni obrati že lahko izvedli predvideni izlet.
Marjan Dele j
Nov devizni režim na začetku leta je na široko odprl vrata med ostalim tudi uvozu sivega surovega železa. To surovino je namreč možno uvažati iz klirinških držav povsem svobodno, iz konvertibilnih (zapadnih) pa
TRŽIŠČE
praktično tudi svobodno. Edini pogoj za uvoz iz konvertibilnih področij je namreč, da podjetje predhodno odkupi ali potroši dodeljena mu klirinška devizna sredstva znotraj tega režima (LBO).
Zborovanje Z HOP
SUROVEGA
(Nadaljevanje s 5. strani)
Rezervni kader si to znanje pridobiva na strokovnih predavanjih in v literaturi, posebno iz vojaškega informatorja. Poleg rednih mesečnih predavanj je odbor organiziral in izvedel svoj lastni program. V ta program so bile vključene veščine v streljanju in orientacijskem pohodu.
_ V oktobru mesecu so organizirali izlet na Pohorje z ogledom kraja, kjer je padel Pohorski bataljon. Člani so uspešno nastopali tudi v tekmovanjih in na pohodu ob žici okupirane Ljubljane. Iz poročil je razvidno, da so v celoti izvedli ves program, ki so si ga zadali.
* Po poročilih predsednika, blagajnika in nadzornega odbora je bila zelo živahna diskusija. Diskutanti so nakazali potrebo po predavanjih, v katerih bi bilo zajeto še več novosti iz vo-
jaških veščin in vojne opreme naše armade in dosežkov drugih armad. Posebno zanimivo bi bilo predavanje o dosežkih v vietnamskem boju, na drugi strani pa način borbe partizanov. Veliko pripomb je bilo tudi na račun napredovanj-v višji čin, predvsem podoficirjev. Člani, ki so sodelovali na občnem zboru, niso bili zadovoljni z udeležbo, na predavanjih in so zahtevali, da je potrebno odnos nekaterih članov do tega vprašanja ostreje obravnavati, za kar naj poskrbijo višji forumi.
Na kraju so izvoli nov 11-član-ski odbor, ki ga ponovno vodi tov. čemak in tričlanski nadzorni odbor. Tako kot v pretekli mandatni dobi, so si zadali nalogo, da bodo poleg rednih predavanj izvedli še svoj program in skušali povečati udeležbo na predavanjih.
KF
Livarne širom države, ko so po reformi smele popraviti svoje cene odlitkov navzgor le za 5 % (mi pa grodelj za ca. 58 %), so to sprostitev dočakale že s polnimi depoi uvoženega grodlja, pretežno iz vzhoda, saj je znašal uvoz v letu 1966 kar
104.000	ton. Celotne potrebe livarn izven železarn pa se cenijo na približno 171.000 ton sivega grodlja. Računajoč prehodno zalogo z januarjem 1967 na 4 do 5 mesecev, lahko trdimo, da so skupaj z letošnjim nameravanim uvozom potrebe livarn praktično pokrite. Tolikšen pritisk na uvoz je razumljiv, če vemo, da so cene fcco domača (jugosl.) livarna znašale za uvoženo sivo železo 70 do 75 din/kg (za belo 68 din/kg), medtem ko znaša povprečna prodajna cena domačih železarn 101 do 104 din/kg fcco prodajalec za najpo-gostejšo kvaliteto s silicijem med 2 in 3 %. Najlažji ukrep za premaganje težav, katere so za livarne začele z gospodarsko reformo je bil torej znižanje cene surovini, deviz za nakup na vzhodu pa je bilo itak dovolj. Na drugi strani je potrebno upoštevati dejstvo, da se morajo naše livarne vse bolj prebijati na inozemske trge in da za tolikšno množico livarn (vseh je okrog 340) ni dovolj dela za domače potrebe, skratka, močna medsebojna konkurenca močno
pritiska na prodajne cene ulitkov. Za primerjavo navajam cene, po katerih kupujejo inozemski potrošniki sivo železo:
Nemčija — 74 do 76 din/kg;
Italija — 72 do 75 din/kg;
Francija — 79 do 82 din/kg;
Belgija -r— ca. 76 din/kg itd.
Posledice takšnega stanja lahko strnemo v sledečo oceno situacije:
—	plasman sivega grodlja je otežkočen zaradi upadanja proizvodnje odlitkov, odnosno zmanjšanja potrošnje;
—	zaloge sivega grodlja, ki so v livarnah velike, so posledica pretiranega uvoza v letu 1966 zaradi koriščenja nizkih cen, a v blagovnih listah za letos je predviden nadaljnji uvoz ca,
50.000	ton;
—	prodaja domačega grodlja je tudi za naprej problematična zaradi naših znatno višjih cen od uvoznih.
Zaradi takšnega stanja sta železarna Ilijaš in Sisak že omejili svojo proizvodnjo, medtem ko je železarna Skopje prisiljena zmanjšati svojo poizkusno proizvodnjo, ali pa jo usmeriti v izvoz. Izgledi za prodajo celotne razpoložljive količine grodlja, so zelo majhni, saj Sisak, Ilijaš in Skopje nimajo večjih fiksnih pogodb s kupci, štore pa je od predvidenih 7.000 ton proizvodnje uspelo zaključiti za prodajo okrog 80 %. Pro-


M. Belej
Sodelovanje med slovenskimi železarnami na področju prodaje in nakupa
Naš list je že poročal o rezultatih razgovorov med predstavniki slovenskih železarn Jesenic, Raven in štor v pogledu vskla-jevanja ter sodelovanja na področju skupnih raziskav izmenjave tehnoloških izkušenj, koncentracije sredstev in notranje zakonodaje. V naslednjem želimo seznaniti bralce s tistim delom sodelovanja, ki že sedaj najkonkretneje vpliva na našo poslovno politiko, in sicer, delitev programa dela in racionalna skupna nabava surovin.
Razvoj naše črne metalurgije je v novih pogojih gospodarjenja lahko uspešnejši le z delitvijo dela in kooperacijo med podjetji ter skupnim organiziranim nastopom na tržišču. Zavedajoč se prednosti takšnega medsebojnega sodeloyanja so vse tri železarne menile, da je potrebno med drugim čimprej pristopiti k sodelovanju na področju prodaje in ga razviti do te stopnje, da bo zagotavljalo sestavo najbolj racionalnih programov proizvodnje z najugod-
nejšim ekonomskim efektom za vse tri železarne. Ker vsklajeva-nje prodajne politike z razmejitvijo proizvodnih programov pomeni poseganje v neposredni ekonomski rezultat vsake železarne, je bilo potrebno k reševanju vprašanja pristopiti premišljeno in postopoma. Skupno za vse slovenske železarne je namreč, da na področju proizvodnje paličastega jekla delajo približno isti program profilov, tj. okrogle, ploščate, šestoglate, kvadratne oblike in ker se vsaka zase bori za kupca, se naročila drobijo, zaradi česar je tudi izkupiček slabši. Z vprašanjem delitve dela je torej ozko ovezan problem medsebojne onkurence, katero bi bilo potrebno čimprej izključiti, saj vse močneje vpliva na finančno uspešnost posameznega podjetja, spričo uvajanja svobodnih oblik trgovanja v naše gospodarstvo. Vsem naštetim idejam, ki naj doprinesejo k boljšim uspehom slovenske črne metalurgije, sprejetimi v drugi polo-
vici lanskega leta, so že sledile konkretne akcije s področja posameznih služb.
Tako smo prišli že do prvih rezultatov sodelovanja na obravnavanem področju s koordiniranim delom tehničnih direktorjev, prodajnih služb in priprav proizvodnje. Zvrstilo se je sedem sestankov, iz katerih povzemamo za nas najinteresant-nejše dogovore.
1.	Po vprašanju vsklajevanja proizvodnje slovenskih železarn za enotnejšo prodajno politiko je ugotovljeno, da obstajajo stične točke pri naslednjih izdelkih: valjani profili, vlečeno, brušeno in luščeno jeklo, vlečena žica, jeklolitina, siva litina, surovo železo ter šamot. S ciljem, da se zagotovi postopnost reševanja posameznih vprašanj, kajti večino proizvodnje ni možno preusmeriti naenkrat, je bilo dogovorjeno, da se prodajne službe sestajajo enkrat mesečno in ob teh prilikah rešujejo konkretne primere s tržišča. Na teh sestankih so bile dogovorjene že številne medsebojne zamenjave sprejetih naročil v različnih dimenzijah, tako da so bili kupci postreženi v željenih terminih, mi pa smo valjali večje količine po dimenzijah skupaj, kar vsekakor predstavlja prihranek.
2.	Pri valjarskih profilih smo
vsak mesec na tekočem, kakšen je program sosedne železarne, medsebojno se obveščamo o situaciji na tržišču, interesantnih potrebah, dolžnikih itd., o vsem kar pripomore k boljšemu obvladanju prodajne problematike. Doslej so vse tri železarne proizvajale okrogle in kvadratne profile, kar spričo razmeroma majhnih potreb predstavlja odvečno menjanje valjev. Valjanje še tako neracionalne količine je bilo potrebno opraviti vsaj enkrat v četrtletju, zaradi postopnih kupčevih potreb skozi vse leto. Dogovor glasi, da bo Železarna Jesenice tekom 1967. leta opuščala proizvodnjo kvadratnih profilov, ostali'dve železarni pa prevzameta oskrbo trga. Glede okroglih profilov ostane proizvodnja za zdaj pri vseh treh, s tem, da se proizvodni programi količinsko sproti vsklajujejo, tj. medsebojno zamenjujejo naročila dimenzij, ki vsakomur najbolj ležijo. Znano je, da smo imeli v Štorah že težave z oskrbo kovaške industrije, zaradi čestih reklamacij, sedaj je v principu zanje zadolžena železarna Ravne. Nastopil je problem razmejitve proizvodnje ploščatih profilov, ker jih delata železarna Ravne in Štore zaradi proizvodnje vzmetnih jekel, železarna Jesenice pa za potrebe proizvajalcev kos ter last-
ŽELEZ
izvodnja sivega železa iz prednjega razloga v zadnjih dveh letih pri nas upada in je znašala v letu 1965 174.206 ton, v letu 1966 157.456 ton, medtem ko je za letos predvidenih samo še ca. 135.000 ton.
Prizadete železarne smo spričo nastale situacije začele s skupnimi ukrepi v okviru UŽZ že lansko leto in sicer v več smereh:
Poizkušali smo predvsem preko združenja livarn najti sporazum z livarnami glede celotne oskrbe in cen, preko raznih organov oblasti se je ukazalo na nekoordiniran uvoz, na nesorazmerno nizke — dampinške cene, celo preko skupščin. Podvze-tih je bilo niz komercialnih akcij, med ostalim sporazumno znižanje cene, poizkus, da bi železarne vršile uvoz za potrebe livarn in slično. Najefikasnejši ukrep, ki je vsaj deloma zagotovil plasnam in preprečil že občutno kopičenje zalog grodlja v železarnah je bil seveda približanje cene inozemskemu nivoju. Novo postavljeni cenik se je opiral na inozemske domicilne cene, tj. tiste, ki jih plačujejo tuje livarne na svojem tržišču, kajti izvozne cene za našega kupca so nižje zaradi stimulacije, ki jo nudi država izvoznik. Nova, znižana prodajna cena znaša za belo železo 80 din/kg (prej 81 do 86 din/kg), za sivo železo pa ca. 85 din/kg (prej 101 do 104 din/kg). Dogovarjanje
nega jeklovleka. Izkazalo se je za najrentabilnejše, da železarna Jesenice to proizvodnjo opusti, železarna Štore pa prevzame njihovo letno potrebo za jeklovlek ca. 800 ton. Vzmetno jeklo bi bilo prav tako najrentabilnejše v perspektivi delati samo v Štorah s tem, da bi oskrbovali vzmetarno na Ravnah mi z vsemi valjanimi profili in bi tako naša specializacija na vzmeti prišla do polne veljave. Pri plemenitih konstrukcijskih jeklih je razmejitev glede na interes železarn najtežja. Ponuja se več možnosti, kot npr. delitev dela po obliki in dimenzijah, po kvalitetah ali po kupcih. Glede na našo SM peč, ki ima zelo ozke možnosti proizvodnje teh jekel, bi se lahko mi tudi odpovedali plemenitim kvalitetam, če dobimo v zamenjavo celotno proizvodnjo vzmeti. Na Jesenicah je problem težji, kajti posamezne vrste plemenitih konstrukcijskih jekel uporabljajo še za pločevino, trakove, žico in slično. Rešitev tega vprašanja pomeni dejansko tudi delitev dohodka med seboj, zato je trenutno — za prvo fazo najprimerneje težiti za tem, da s skupnim nastopom pred kupci pridobimo čimveč naročil, kajti vsè tri železarne lahko nudijo kompleten asortiman tovrstnih
A	IZ DELA MLADIH
o cenah je kaj hitro pokazalo na bistveno razliko v možnostih za znižanje cene med Siskom in Varešem ter Ilijašem in Štorami. Prva dva proizvajalca imata klasične visoke peči in je njuna lastna cena nižja od TH peči, zaradi česar je Sisak tudi lahko močneje znižal svoje prodajne cene. Da bi zagotovili polno zasedenost našega obrata, smo bili prisiljeni prilagoditi se cenam večjih proizvajalcev. Kar zadeva našo železarno, smo v toliko neugodnejšem položaju zaradi kampanjske proizvodnje sivega železa, dočim ostali proizvajalci lahko oskrbujejo svoje potrošnike kontinuirano, kot to kupci zahtevajo. V tem je tudi razlog, da moramo pri prodaji sivega železa ali držati zalogo za kupca tudi za čas, ko sivega železa ne delamo, ali pa doseči z njim sporazum za takojšnjo odpremo, fakturiranje blaga pa izvršiti šele kasneje, ko zapade rok. Poleg znižanja cen smo torej še dodatno obremenjeni z vezavo finančnih sredstev za zaloge.
Kratek zaključek analize trenutnega stanja tržišča grodlja je takšen, da zaradi permanentne zunanje konkurence'ne moremo računati na ugodnejše pogoje plasmana za bodoče in da moramo računico zase izkati v racionalizaciji ter pocenitvi proizvodnje in ne nazadnje v specializaciji na ožji asortiman.
M. Belej
Dne 25. 4. 1967 je bila 6. redna seja TK ZMS Železarne Štore, na kateri so člani komiteja razpravljali o predvidenih stroških mladinske organizacije za poslovno leto 1967.
Predvideni stroški so	nasled-
nji:	N-din
1.	Poučne ekskurzije 2.	Pisarniške	800,00
potrebščine	150,00
3. PTT stroški	200,00
4.	časopisi in revije 5.	Občni zbori,	250,00
seminarji, itd. 6. Kultumo-prosvetna	1.500,00
dejavnost 7. Praznovanje dneva	800,00
mladosti	1.200,00
8. Rekreacija	1.000,00
9.	Izredna pomoč članom (vojska, bolniki)	800,00
10.	Troboj	5.000,00
11.	Izlet	2.500,00
12.	Nepredvideni izdatki 800,00
Skupaj:	15.000,00
Nadalje so člani TK ZMS razpravljali o predlogu podjetja Centrozap, Katovice, v katerem so poljski mladinci izrazili željo, da bi letos zopet prišlo do zamenjave naših mladincev z njihovimi. Na sestanku so se dogovorili, da letos ne bo mogoče sodelovati pri omenjeni zamenjavi.	. <
Prisotni so sklenili, da bo ena naslednjih sej, ki mora biti razširjena, posvečena resoluciji Zveze komunistov in kriterijem za vstop mladih v ZK. — PL -
OBVESTILO
V okviru sodelovanja slovenskih železarn je prišlo do dogovora o skupnem izdajanju »Biltena tehnične dokumentacije«. Bilten bo izhajal mesečno in bo vseboval kratke izvlečke važnejših člankov iz strokovnih revij, ki jih naročajo knjižnice treh železarn in Metalurški inštitut v Ljubljani.
Bilten bodo dobivali vsi člani DIT-a v železarni, vsi delovodje in vsi sektorji železarne. V kolikor bi pri razdeljevanju kakšen interesent izpadel, naj sporoči svojo željo v strokovno tehnično knjižnico železarne štore.
Strokovno tehnična knjižnica
jekel. Za zdaj se bodo zbrana naročila medsebojno sproti vsklajevala.
Specialne profile, standardne ali po načrtih, so doslej izdelovale vse tri železarne, čeprav neposredno ni prepletanja istih profilov. V načelu je bil osvojen princip, da je po okretnosti za to proizvodnjo najbolj primerna železarna Štore in jih bodo Jesenice postopoma opuščale. Doslej smo prevzeli od Jesenic H-železo za embalažo, segmentno, polokroglo in železniške profile, pomagali pa nam bodo še s termično obdelavo profila varovalnega obroča za avtomobilska kolesa. Železarna Ravne bo iz kvalitetnih razlogov delala samo specialne profile za orodja, pile, nože in slično.
Naštetih nekaj izvlečkov iz dosedanjih razgovorov dovolj jasno govori, da smo s skupnimi močmi našli pota, tudi preko navidez nepremostljive zapreke — gospodarske računice, da postopno oblikujemo proizvodne programe vsake od železarn, ki bodo omogočili uspešnejši nastop na tržišču. Na ta način bo v veliki meri odstranjen nered, ki sta ga povzročila predvsem dupliranje proizvodnje enakih profilov in oskrbovanje istih kupcev z več strani.
3.	Sive litine zaenkrat ni bilo možno vsklajevati, ker bo naša livarna imela odgovarjajoče kapacitete šele v letu 1968. Rezultat dosedanjih razgovorov je zasedenost naše livarne kokil. Razgovori so prav tako izkristalizirali skupen interes, da se proizvodnja kokil izplača na enem mestu, npr. v Štorah — vendar samo pod pogojem, da bi dali boljšo kvaliteto, oziroma če smo v stanju znižati stroške kokil na tono jekla. V nasprotnem primeru bo težko likvidirati dolgoletno jeseniško proizvodnjo. To pomeni za naš perspektivo proizvodnje 1 skoraj
15.000	ton kokil in nam imperativno nalaga rešitev vprašanja odlivanja kokil direktno s plavža, kot to dela moderna metalurgija. Strojna litina je vezana na rešitev' proizvodnje kokil, ker bi s prenehanjem livarne na Jesenicah pridobili vse njihove potrebe po odlitkih za vzdrževanje. Glede valjev sta si obe sosednji železarni enotni, da ima prednost v oskrbi valjam železarna Štore.
4.	Pri grodlju bosta obe železarni ob enakih komercialnih pogojih kot jih nudijo dragi oskrbovali svoje jeklarne s' štorskim železom, možna pa je tudi delna oskrba s šamotom,
predvsem če bi obrat pri nas modernizirali, da bi bil kos zahtevam po kvaliteti in asortimanu.
5.	Načrti in sklepi za gospodarnejšim delom vseh treh železarn s tem še niso izčrpani. Tudi nabavne službe so razmotrile možnosti skupnih nabav materialov za čim cenejšo proizvodnjo in z namenom, da se znižajo zaloge, katere znatno vežejo naša finančna sredstva. Razgovori se odvijajo v tej smeri, da se formira skladen nakup in pa skupne zaloge, ter da je nosilec posla za določeno surovino največji potrošnik. Ena od prvih večjih akcij bo poizkus, da se zaloge starega železa prenesejo v domeno »odpadnih« podjetij, s čemer bi pri nas odpadla lastna zaloga. Prav tako je pričakovati, da bo skupen nastop pri nekaterih dobavite-doprinesel svoj delež k pocenitvi. Tak je slučaj s koksom, premogom, rudami, mazutom. Pri grodlju je predloženo, da Štore uvede specializacijo proizvodnje, bodisi na sivo, predvsem pa na belo železo, s čemer bo podana možnost, da kontunuirano oskrbujemo eno od jeklarn. V pripravi so ustrezne ekonomske računice, ki bodo pokazale rezultate prihrankov v številkah.
OCENA VARSTVA PRI DELU
KAJ MISLIJO NASI SODELAVCI O VARSTVU PRI DELU, ORGANIZACIJI DELA, MEDSEBOJNIH ODNOSIH, KAKO OCENJUJEJO SVOJE STROKOVNE VODJE IN KAJ VSE PREDLAGAJO? ODGOVOR NA TO NAM DAJO REZULTATI ANKETE, KI JO JE REDAKCIJA ČASOPISA »ZAŠTITA RADA«, LANSKO JESEN BREZPLAČNO IZVEDLA V NAŠI ŽELEZARNI.
Anketa je zajela del neposrednih proizvajalcev in del tehničnega kadra. Pripravljena je bila na osnovi mikrovzorcev in bi predvidoma morala zajeti 160 anketirancev, to je povprečno po 10 iz vsakega obrata. Število anketiranih naj bi bilo premo-sorazmerno s številom zaposlenih v posameznih obratih. Vendar nam ni uspelo ankete v ce-
— Vidim, da pri vas ne uporabljate kdo ve kako pogosto »Prvo pomoč«?
— Veste, tisti, ki ima pri nas nesrečo pride tod mimo tako hitro, da nima časa uporabiti prve pomoči!
loti izvesti, ker vsi anketirani niso enako resno vzeli te akcije. Od 160 poslanih anketnih listov so nam jih vrnili samo 95 Izpolnjenih, kar je skoraj samo polovica. Kljub temu pa so se tovariši, ki so anketne liste izpolnili, dobro potrudili in dali nadpovprečne odgovore. Treba je dati priznanje vsem anketirancem, še posebno tistim, ki so s posebno resnostjo opozarjali na težje probleme ter nakazali rešitve ne samo o zaščiti, temveč tudi o proizvodnji in poslovanju podjetja. Pri tem nihče ni mislil samo o svojih osebnih problemih, temveč so vsi vztrajali na tem, da pripomorejo pri iskanju najboljših rešitev!
To dokazuje, da so v naši delovni organizaciji močne konstruktivne sile, na katere lahko z gotovostjo računamo pri izboljševanju organizacije dela, tehnologije in poslovanja podjetja.
Anketiranci so dali skupno 1.529 odgovorov na postavljena
vprašanja, kar je v povprečju 16 odgovorov na enem anketnem listu. Nekateri so v odgovorih obravnavali več problemov, kot jih je narekovalo vprašanje. Sodelovanje anketirancev se lahko oceni kot zelo aktivno in konstruktivno.
Kaj pravijo naši predstavniki o stanju varstva pri delu:
Vprašanje: »Ali ugotavljate, da je delo na vašem delovnem mestu varno?«
Odgovori: Da 60 %, ne 32 %, 8 % nedoločno.
Skupno torej 40 % anketiranih ni zadovoljno s stanjem varstva na delovnem mestu. Problem varstva je torej zelo aktualen in zasluži vso pozornost iz več razlogov:
1.	Delavec, ki ni dovolj zavarovan pred poškodbami in po-, klicnim obolenjem, se večkrat poškoduje, prekinja delo, stem se zmanjšuje učinek enote. Pri nezgodah nastaja tudi materialna škoda.
2.	Delavec, ki ima občutek, da je pri delu pomanjkljivo zavarovan ali pa, da sploh ni zavarovan, je pri delu manj produktiven, ker mu stalna prisotnost, nevarnosti onemogoča koncentracijo pri delu.
3.	Nezavarovana delovna mesta, slabi pogoji dela, nered, nečistoča, založenost prehodov in delovnih mest, dajejo slabo sliko obrata in celega podjetja. Vedno izhajamo iz predpostavke, da je tak nered kot je v obratu tudi v vsem drugem, če-
—	Tale stroj je najvarnejši v celem podjetju!
—	Zakaj?
—	Ker sploh ne dela!
prav za nered v nekem obratu odgovarjajo obratovodstva in
organi upravljanja, šele potem upravni in vodilni organi na višji instanci.
Glede na to, da ima psihološki faktor zelo važen vpliv na proces dela pri oblikovanju stališč do dela, je nujno temeljito raziskati resnično stanje zavarovanosti delavca in podvzeti potrebne ukrepe, da se nevarni vplivi zmanjšajo na minimum.
To je potrebno tembolj, ker je iz anketnega gradiva razvidno, da naši delovni ljudje zelo dobro poznajo osnovne probleme organizacije in poslovanja. Nihče izmed njih ni vztrajal pri iskanju krivca za določene slabosti, kar je zelo interesantno in pohvalno, temveč so vsi iskali objektivne izvore problemov. To je še dokaz več, da je treba sodelovanje delovnih ljudi vzpodbujati ter izkoristiti predloge in sugestije.
Izredno zanimanje za problematiko varstva pri delu se kaže v številu pripomb in predlogov, ki jih je bilo kar 145.
Drugo vprašanje je bilo: »Kaj bi vi osebno predlagali za izboljšanje varstva pri delu?«
a)	Na vašem
delovnem
mestu	43	predlogov
b>'V obratu,
kjer delate	52	predlogov
c)	V celem
podjetju	50	predlogov
Veliko število predlogov za izboljšanje varstva pri delu v obratu in v celem podjetju kaže na, močan interes vseh za kompleksno reševanje problemov varstva, kar je že pogojeno s kolektivnim. proizvodnim procesom. Takšno kompleksno prikazovanje varstvene problematike je rezultat intenzivnega obravnavanja sedanjega stanja, ki ga anketiranci občutijo pri vsakdanjem delu. To nedvomno vpliva na njihovo razpoloženje pri delu.
Večina anketiranih je predlagala, da se bolj sistematično pospešuje strokovno izobraževanje o varstvu pri delu, kar je preseglo vsa pričakovanja. Ljudje spoznavajo, da brez vsestranskega znanja ni mogoče izvajati učinkovite zaščite. Zaradi težkih delovnih' pogojev tehnološkega procesa, ki je že sam povezan z novimi nevarnostmi, je varnostno izobraževanje v železarstvu še posebno pomembno. V pogojih dela z zastarelo opremo in tehnološkim procesom, se strokovnejši delavci prav gotovo znajo bolje varovati.
Kako so anketirani razvrstili posamezna vprašanja saniranja varnostne problematike v naši železarni, kaže vrstni red po številu glasov.
L Izobraževanje in varstvo pri delu.
2.	Modernizacija proizvodnje, rekonstrukcija in uvajanje nove tehnologije.
3.	Zaščita proti škodljivim plinom in prahu ter ventilacija.
4.	Osebni primeri in poučevanje s strani strokovnih vodij v proizvodnji.
5.	Boljše izkoriščanje osebnih zaščitnih sredstev.
6.	Več skrbi in večja vlaganja v izboljšanje sistema varnosti pri delu.
7. Izboljšanje organizacije dela.
— Temu pravim jaz — imeti srečo!
— Zakaj? Saj imam zaščitno čelado! * 11
8.	Več reda v delovnih prostorih.
9.	Več čistoče v delovnih prostorih in pri delovnih mestih.
10.	Več delovnega prostora in boljša ureditev delovnih prostorov.
11.	Večje sodelovanje službe varstva pri delu z ostalimi strokovnimi službami glede skupnega obravnavanja problemov in izvajanja varnostnih ukrepov.
12.	Nabavljanje kvalitetnejših in učinkovitejših osebnih zaščitnih sredstev.
13.	Ureditev in modernizacija notranjega transporta.
14.	Večje sodelovanje strokovnih služb pri organizaciji in tehnologiji proizvodnje.
15.	Večja osebna odgovornost vodilnih uslužbencev glede na stanje in izvajanje varstva pri delu.
16.	Delavce na delovnih mestih je treba bolj opozarjati na zavzemanje pravilnih varnost- -nih ukrepov in strokovnejših delovnih postopkov.
17.	Okrepiti je treba kontrolo s strani neposrednih vodij glede zavzemanja varnostnih ukrepov.
18.	Zboljšanje družbene prehrane kot faktor zdravja in delovne sposobnosti.
19.	Delavci naj bi bili pri delu bolj pazljivi.
20.	Izboljšanje razsvetljave v delovnih prostorih.
21.	Izboljšanje odnosov med ljudmi.
(Nadaljevanje na nasled. str)
(Nadaljevanje s prejšnje str.)
22.	Povečanje prostorov določenih za skladiščenje, da bi se izboljšali pogoji transporta.
23.	Podvzemanje sankcij proti kršilcem varnostnih predpisov.
24.	Zmanjšanje prepiha, kateremu so ljudje izpostavljeni med delom.
25.	Večja strokovnost neposrednih vodij v proizvodnji.
26.	Zgraditi je treba nekaj novih sanitarij in jih bolje vzdrževati.
27.	Zmanjšanje ropota.
28.	Boljše ogrevanje delovnih prostorov.
29.	Večje pravice neposrednih vodij v proizvodnji zaradi intervencij proti kršilcem varnostnih predpisov.
30.	Izboljšanje nekaterih zaščitnih naprav.
31.	Večja angažiranost samoupravnih organov za izboljšanje varstva pri delu.
32.	Pravočasna zamenjava izrabljenih osebnih zaščitnih sredstev.
Prikazana problematika in predlogi so utemeljeni ter kažejo kako široko in vsestransko poznajo podjetje večinoma vsi anketirani. Prav tako je zelo interesantno, da so ljudje, govoreči o zaščiti, govorili o faktorjih, ki na njo vplivajo in da so med faktorje uvrščali še marsikaj, kar po ozkem tehničnem gledanju nima vpliva na varstvo. To nam potrjuje, da so delovni ljudje v železarni zreli za sodelovanje pri skupnem reševanju varstvenih vprašanj.
Kakšno je seznanjanje s predpisi?
S temeljnim zakonom o varstvu pri delu je seznanjenih 76,84 %, 15,78 % anketiranih pa ne, ostali so se vzdržali.
interni pravilnik o varstvu pri delu pozna 89,42%, 10,52% anketiranih ga ne pozna.
— Ali niti danes, v tein svečanem trenutku, ne moreš opustiti misel na varnostne predpise?
V splošnem anketirani kar dobro poznajo predpise, odnosno vsaj pravijo, da jih poznajo. Dolžnost vsakega zaposlenega je, da pozna potrebne predpise. V praksi pa večkrat ugotavlja-
mo, da na žalost poznavanje predpisov ni tako dobro. Za pravilno ukrepanje je zelo važno, da ljudje poznajo varnostne predpise, čeprav oni ne vsebujejo konkretne varnostne ukre- * V
— Ce želite, lahko preizkusite odlično kakovost naših zaščitnih čelad.
pe, vendar nakazujejo principe iz katerih je lahko spoznati značaj ukrepov, pravice in dolžnosti delavcev, kakor tudi obveznosti delovne organizacije, da skrbi za učinkovito varnost.
Ponekod je zaščita zelo zapostavljena samo zaradi tega, ker delavci premalo poznajo svoje pravice in ne izvajajo pritiska na upravo in organe samoupravljanja, da bi se izboljšalo varstvo pri delu.
Ali neposredni vodje dajejo dober osebni primer?
V raznih situacijah pri delu v • železarnah je osebni primer neposrednih vodij zelo važen faktor varnosti. Če oni dajejo dober osebni primer, jih ostali posnemajo.
Vprašanje: »Ali vaš neposredni vodja daje dober osebni primer, kako se je treba ravnati po varnostnih predpisih, poučuje svoje podrejene o varnosti itd.?«
89,47 % anketiranih je odgovorilo z da, 7,36% ne, ostali so se pa vzdržali. Ta rezultat je treba vzeti z rezervo, ker se nekateri prav gotovo niso hoteli izreči proti svojim predpostavljenim. Na’ to opozarja tudi seznam vseh pripomb in predlogov v odgovorih na drugo vprašanje (predlogi: 4, 16, 17, 25), kjer so anketirani zahtevali od svojih neposrednih vodij boljši osebni primer, večjo strokovnost, pravočasno opozarjanje ljudi na pravilen način dela, ostrejšo kontrolo itd.
Res je, da tudi dober obrato-vcdja ali mojster včasih greši. Zato zahtevajo od njega večjo strokovnost. Poleg tega on ne ve vsega o sistemu varnosti, ker ga o tem niso poučevali, čeprav bi bilo to nujno potrebno. Ljudje to občutijo v njihovih postopkih, ukazih in navodilih. On pogosto zaradi tega ni nič kriv. Zato je treba vztrajati, da se
neposredni strokovni vodje čim pogosteje poučujejo tudi o varstvu pri delu.
Vprašanje: »Ali bi bila varnost pri delu boljša, če bi jo urejale same ekonomske enote?«
38,94	% jih je odgovorilo z da,
61,05	% ne, ostali so se vzdržali. Zakaj delovni ljudje smatrajo, da je bolje da o problemih, ki jih neposredno pritiskajo, odločajo drugi, ki tega ne poznajo tako dobro?
Odgovor na to nam dajo odgovori na sedmo vprašanje v anketi:
»Ste imeli kdaj in kolikokrat priložnost javno razpravljati o problemih varnosti?«
71,57 % jih je odgovorilo, da so o tem razpravljali, 24,21 % ne, ostali niso odgovorili.
V obdelavi anketiranega materiala je bilo ugotovljeno, da so ravno tisti, ki so že večkrat razpravljali o varnosti, bili proti temu, da bi o varnosti odločale same enote. Odkod to? Odgovor je v naslednjih pripombah. Ne more biti uspešno razpravljanje o varnosti v ekonomski enoti brez polnoveljavnega odločanja, in da odločanje nič
— Tale gasilna naprava pa je pravcata zaprava denarja. Odkar smo jo kupili, se ne spominjam, da bi jo bili enkrat samkrat uporabili!
ne velja, če ekonomska enota nima materialne osnove za izvajanje odločitev in da obenem odgovarja za izvajanje odločitev. Torej beseda teče o odnosih v okviru samoupravljanja. Ljudje so govorili, predlagali in prediagali, vendar tega odgovorni niso resno jemali, pa so ljudje končno prišli do zaključka, da velja o nečem razpravljati samo takrat, če se lahko o tem tudi odloča. Rešitev je treba iskati na tej liniji.
Vprašanje: »Po kateri obliki izobraževanja bi se želeli strokovno in varnostno izpopolnjevati?«
Nekateri so podčrtali več oblik, rezultat pa je naslednji:
—	obiskovanje tečajev
in seminarjev	61,05 %
—	filmske in TV
predstave	61,05 %
—	predavanja	57,89%
—	branje strokovnih knjig in
časopisov	43,15 %
—	oddaje na radiu 14,15 %
Ti podatki bi utegnili dobro
koristiti pri organiziranju izobraževanja. V kolikor se želi doseči popoln uspeh pri izobraževanju, je pred organiziranjem neke akcije treba omogočiti vsaki skupini, da si izbere tisto obliko, ki ji najbolj ustreza.
Kaj mislijo anketirani o časopisih »ZAŠTITA RADA« in »PREPOROD«?
Vsem anketiranim so bili razdeljeni tudi časopisi »Zaštita rada« in »Preporod«. Prebralo jih je samo 66,31 % anketiranih. Anketiranci so izjavili, da so časopisi dobri, koristni in poučni. Posebno pa so jim všeč naslednje rubrike:
Navodila za reševanje konkretnih primerov 47,61 % — poučni članki 46,03 %; analiza nesreč 61,09%; rubrika »Bolje sprečiti nego lečiti«, 85,71 % itd. Delovni ljudje iz naše železarne se torej bolj zanimajo za čtivo instinktivnega značaja, kjer se lahko kaj novega nauče.
Anketirani so dali več interesantnih sugestij, ki jih bo redakcija proučila. Večje število jih je predlagalo, da bi ta dva. časopisa tiskali tudi v slovenščini. V zvezi s tem dajejo sledeče pojasnilo:
Časopisa »Zaštita rada« in »Preporod» sta edina strokovna 'lista v državi, ki se s svojim visokim renomejem brez dotacij vzdržujeta ves čas od ustanovitve. Ker imata splošno jugoslovanski značaj, ju tiskajo v latinici in srbohrvaščini, kjer je največ bralcev s tega jezikovnega področja. Redakcija je svo-ječasno že nameravala, tiskati ta dva časopisa v slovenščini, vendar je bilo premajhno število naročil, da bi pokrili stroške.
Glede na probleme varstva in plemenitost teh nalog, kakor tudi na njihovo družbeno ekonomsko upravičenost, jezik ne more biti odločujoči faktor, vsaj tako dolgo ne, dokler se ne ustvarijo materialni pogoji, da bi začeli te časopise izdajati tudi v slovenščini.
V zaključku poročila izražajo prepričanje, da bodo naši vodilni orgaflHia vseh nivojih lahko koristno uporabili ta material, ker vsebuje stališča dela zaposlenih, ki predstavljajo cel kolektiv. Anketa je pokazala, da se na varstvo pri delu ne sme gledati samo z enega ožjega stališča, posebno ne samo s tehničnega, še manj tehnokratskega, ker na .varstvo vpliva cel niz faktorjev, pri čemer ima tehnični faktor vsekakor važno vlogo.
Za njihovo humano akcijo, ki so jo poleg svojega dela brezplačno izvedli, da bi nam svetovali in pomagali, jim moramo dati polno priznanje in zahvalo. Na njihovo prijateljsko gesto pa bi jim najbolje odgovorili z naročilom več izvodov njihovih zares koristnih časopisov.
— L. F. —
.1 -
Požar v valjarni
• •

I
l'c
V četrtek, dne 4. 5. 1967 je ob 13.30 uri prišlo do požara v obratu valjarna na področju kanala jerme-nic predproge in fine proge ter delu območja strojnice. Požar je nastal pod jerme-nico fine proge, od koder se je razširil po kanalu do pogonske osi predproge in na del strojnice grobe proge. Prvi so nastanek požara opazili valjarji in pričeli gasiti s pomočjo škaje in z ročnimi gasilnimi aparati. Istočasno pa so obvestili gasilsko službo podjetja in, merodajne, ki so takoj pričeli z akcijo. Ker se je ogenj zelo hitro širil proti strojnici, je bilo treba poklicati z alarmno sireno tovarniške gasilce in poklicne gasilce iz Celja. Medtem je služba elektroobrata po-poskrbela za izklop električnega toka, kar je omogočilo gašenje lesenih delov strojnice tudi z vodo, šlužba energetskega obrata pa je poskrbela za zaporo plina in za zadoisitnp količino vode- v visokem rezervoarju, ki je bila potrebna za gašenje. Gasilci podjetja so odvzemali votlo iz dveh hidrantov, dočim so poklicni gasilci iz Celja, ki so prišli približno 10 minut po danem alarmu, gasili z vodo iz avtocisterne. S skupr nimi napori je uspelo, da je bil ogenj pogašen v približno 20 minutah. Požar je imel naj večji razmah 10 do 15 minut po nastanku in sicer na južni strani kanala, kjer je plamen švigal tudi do strehe hale, nakar je ogenj začel hifro pojemati. Takoj po končanem gašenju so pričele strokovne službe z odstranjevanjem posledic požara tako, da je šel obrat s predprogo in grobo progo ob 16.30 uri ponovno v pogon.
Vzrok nastalega požara ni mogoče povsem točno ugotoviti, vendar se smatra kot najverjetnejši vzrok drsenje jermena, to je trenje med jermenico, jermenom in napenjalno napravo. Ni pa izključeno, da je k temu pripomogla tudi torna elektrika. Obstaja tudi druga monžost, da je brizgnil odpadajoči del vroče škaje.
Po oceni strokovne komisije je bilo skupne škode za 63.178,40 N-din. Od tega samo na uničenem pogonskem jermenu preko
30.000	N-din. Pri gašenju je poleg službujočega oseb-
ja valjarne sodelovalo 21 gasilcev domačega društva, 9 poklicnih gasilcev iz Celja, po nekaj ljudi iz elektroobrata, energetskega obrata in mehanične delavnice. Gasilci domačega društva niso bili v uniformah, ker so na znak alarma prihiteli z delovnih mest.
Ostale ugotovitve in problematika.
Primer tega požara je pokazal, da so tako važni objekti kot so strojnice, trafopostaje din podobne naprave, nezadostno zavarovane z gasilnimi sredstvi večjih kapacitet. Manjkajo predvsem baterije CO- in Merzerji za prah.
no ài bilo povsem učinkovito, ker se alarm v nekaterih obratih pri polnem obratovanju nè sliši. Vsled tega bo treba eimprej alarmni sistem primerno urediti. Poklicna gasilska služba v podjetju ni v celoti zasedena s fizično zdravimi osebami, kar v danih pogojih omejuje njeno učinkovitost. Čuvajska služba je sicer uspela preprečiti dostop nepoklicanim osebam v podjetje, ni pa bilo poskrbljeno, da bi se iz ogroženega objekta odstranili nepoklicani. Ob tej priliki je prišlo v valjamo veliko število ljudi, ki so zaprli prehode, ovirali' akcijo, dajali neumestne izjave in se izpostavljali nepotrebno lastni nevarnosti. Graje vreden in neodgovoren je tudi primer, da so
OB PRILIKI POŽARA V VALJARNI, KI JE BIL DNE 4. MAJA 1967, SE V IMENU ŽELEZARNE ŠTORE ZAHVALJUJEM ZA POMOČ PRI GAŠENJU POŽARA GASILCEM ŽELEZARNE ŠTORE, POKLICNIM GASILCEM IZ CELJA, KAKOR TUDI VSEM TISTIM, KI SO KAKORKOLI POMAGALI LOKALIZIRATI POŽAR IN S TEM PRISPEVALI K ZMANJŠANJU NASTALE ŠKODE.
GLAVNI DIREKTOR TUGOMER VOGA
Gašenje požara z malimi ročnimi gasilnimi aparati na CO2 in na prah v tem primem ni bilo učinkovito iz naslednjih razlogov:
—	ti aparati so uspešni le za gašenje manjših začetnih požarov;
—	gašenje s terni aparati je uspešno le iz neposredne bližine — največ 1,5 do 2 metra od legla požara;
—	gasilni aparat CO2 vsebine 3—5 kg se izrazne že v času 15 do 25 sekund;
—	ti aparati služijo predvsem za gašenje električnih naprav in lahko-vnetlji-vih tekočin, niso pa učinkoviti za gašenje lesenih predmetov.
Zgodilo se je tudi, da so posamezniki jemali gasilne aparate, ki so bili pred tem že izpraznjeni, nato pa izjavili, da je aparat prazen. To navajamo v pojasnilo številnim laičnim in neobjektivnim opazovalcem ob požaru.
Obveščanje gasilcev in reševalcev z električno sire-
nekateri delavci mehanične in livarne odklonili pomoč za prevoz gasilnih naprav iz elektroplavža.
Će analiziramo celotno akcijo, ugotovimo naslednje:
—	akcija je kljub precejšnji škodi s pomočjo vseh sodelujočih zadovoljivo uspela, kar potrjuje dejstvo, da ni bilo večjega zastoja in da sta ostali obe strojnici s transformatorjem v glavnem nepoškodovani;
—	nujno potrebno je nabaviti primerne gasilne naprave in jih namestiti na nevarna področja;
—	izpopolniti je treba požarno preventivno vzgojo zaposlenih;
—	poostriti požarno preventivne ukrepe.
Zadovoljitev teh pogojev in zavestno ter aktivno sodelovanje vseh zaposlenih v požarni preventivi, kakor tudi v akcijah, bo zagotovilo, da bo število požarov čim manjše, eventualno nastali požari pa čimprej lokalizirani.
Iz sosednjih železarn
V	Železarni Jesenice so v mesecu aprilu realizirali za 186.253 dolarjev izvoza ali 115,8 %. Omenjeni izvoz se nanaša na 345 t profilnega jekla, ki so ga izvozili v ZRN, 328 ton debele pločevine, ki je bila odposlana v Italijo in ZRN, 347 ton vlečne žice, ki so jo izvozili v Burmo in Italijo, 12Ö ton pocinkane žice za Iran in 510 ton žični-kov za ZDA.
Razen tega so v Železarni Jesenice odpremili 600 ton elektrod za Sovjetsko zvezo, na Reki in v Kopru pa je še bodeča žica za Kubo An žičniki za ZDA.
V	mesecu aprilu so jeseniški železarji uvozili za okrog 300 milijonov S-din blaga, oziroma za 240 tisoč dolarjev po vseh režimih uvoza.
I voz in izvoz v železarni
Jesenice
Od večjih nabav je omeniti predvsem 1 par ruskih valjev za Bluming, stroj za ravnanjé elektronske žice, 600 elektromotorjev za valjamo 24ÖQ, 8 komadov kokil iz Italije, kot probno pošiljko.
Razen tega so na Jesenicah zaključiti za 515 milijonov S-din, oziroma 412 tisoč din nov-vih poslov, pravijo pa, da bi bila ta vsota dosti večja, če bi bilo z banko rešeno vprašanje vplačil iž sredstev amortizacije. Z ozirom na obstoječo finančno situacijo podjetja na Jesenicah, vidijo malo možnosti za nadaljnja zaključevanja in plačevanja nabav iz uvoza v naslednjih mesecih, kar bo brez dvoma povzroči lo velike težave v proizvodnji.
Program treh železarn
Nedavno so skopska, smederevska in zeniška železarna podpisali sporazum o poslovnem sodelovanju. Gre za zelo pomembno integracijsko obliko, ki bi omogočila da bodo posamezne železarne mnogo bolje izkoriščale svoje kapacitete, kot doslej. To jim bo omogočila smotrna delitev dela, ki jo predvideva omenjeni sporazum.
DOPISUJTE V ŽELEZARJA
NEZGODE
PRI DELU
pini, naglica pri delu in ne*
V mesecu aprilu je bilo po obratih in oddelkih naslednje število nezgod pri delu:
Elektroplavž	1
Jeklarna	2
Valjarna	,	2
Livarna valjev	1
Livarna sive litine	2
Samotama	2
Odelovalnicà valjev	1
Skupaj:	11
Brez nezgode pri delu so bili naslednji obrati oziroma oddelki:
Modelna mizama
Mehanična delavnica
Energetski obrat
Elektroobrat
Promet
Ekspedit
Gradbeni oddelek Razvojni oddelek OTK
Komunalni oddelek Ostalo
Na poti z dela je bila prijavljena 1 nezgoda iz livarne sive litine.
Pri delu so se poškodovali:
ELEKTROPLAVŽ:
VIRANT Stanko. Pri podajanju opeke iz rok v roke mu je opeka padla na levo nogo in mu poškodovala palec.
JEKLARNA:
KOZOLE Konrad. Pri čiščenju žlindemega žleba se je odlomil večji kos železa ter ga udaril in urezal na .podlaket desne roke.
HLUPIC Karel. Sodelavec Matjaško, brusilec na rafami, ga je prosil, naj mu pregleda rafaimo. Ko je Hlupič z roko preizkušali jermene, če so dovolj napeti, je Matjaško brez predhodnega opozorila nenadoma pognal rafamo. Hlupiču je prijelo palec leve roke med jermen in jermenico in ga poškodovalo.
VALJARNA:
GALUF Anton. Pri urejanju dovodne skrinjeje z roko reguliral vijak. Valji so mu prijeli rokavico in mu stisnili drugi in tretji prst leve roke.
POGELJŠEK Anton se je peljal na vozičku. Pred kretnico je skočil z vozička, da bi obrnil kretnico, pri tem se je spotaknil, padel in se udaril na obe nogi.
LIVARNA VALJEV:
ZRIMŠEK Silvo je podiral peč. Ko je odprl spodnja vrata kupolke, se dno ni hotelo samo podreti, zato ga je z železnim drogom malo potresel. Dno se je nenadoma vdrlo in mu je tekoče železo brizgnilo v čeveij.
LIVARNA SIVE LITINE:
ŠKET Alojz. Sodelavec je slabo zapel -kalupni okvir na žerjavu. Ko ga je imenovani postavljal na mesto, se je okvir
snel z verige in mu padel na desno nogo, ter mu poškodoval palec. Imenovani je imel zaščitne čevlje, ki jih je nosil že dalj časa, kot je predpisani rok trajanja in jih ni zamenjal, čeprav je že izgubil zaščitno jekleno kapico iz čevlja, ter čevelj ni več uspešno ščitil noge.
MUŽERLIN Eric. Pri nalaganju modelov je nerodno stopil in si zvil desno nogo v gležnju.
ŠAMOTARNA:
DOBERŠEK Ivan si je izposodil voziček »japaner«. Ko ga je .peljal skozi ozek prehod je opazil, da je v vozičku precej Samotnega -drobiža 'in ga je hotel kar tam v prehodu iztresti. Zato je obrnil voziček narobe, pri tem pa je z roko zadel ob mreže, prislonjene k zidu in se poškodoval*
MLINARIČ Ivan. Sodelavec je obrnil izpraznjen prekucnik
Priprava za
Ker sezona letnih dopustov tika na vrata, smo zaprosili našega referenta za rekreacijo, tovariša Tineta Vebra, za kratek razgovor v želji, da bi našim bralcem posredovali podatke, kako potekajo priprave za letošnja letovanja.
Na vprašanje, kako potekajo priprave za letošnje letovanje nam je tovariš Veber dejal, da je zaradi ugodnih pogojev letovanja interes letos proti pričakovanju izredno velik. V teku so priprave za letovanje na Rabu. Skupno je oddelek za rekreacijo do danes, to je do
17.	5. 1967, prejel že blizu 900 prijav članov kolektiva in njihovih svojcev za letovanje na Rabti. Pričakujejo pa še veliko število prijav tistih, ki imajo namen korisiti svoj letni oddih v tujih domovih v različnih krajih. Prve ocene kažejo, da bo letos organizirano letovalo Okoli 600 članov naše delovne skupnosti (v tej številki niso Všteti svojci). Za primerjavo navajamo, da je v letu 1964 organizirano letovalo le 215 aktivnih članov naše delovne skupnosti, v lanskem letu pa 435. Nedvomno je letošnja udeležba doslej rekordna, kar je iz stališča rekreacije zelo pozitivno in je dokaz, da si naš delavec vedno bolj želi strnjenega in organiziranega oddiha.
Kako so posamezni obrati udeleženci pri letovanju na Rabu?
— Po podatkih je največje število prijav prišlo iz obrata livarne sive litine, to je 55, sledijo pa uslužbenci s 50 prijavami in mehanična delavnica s
v vodoravni položaj, pri tem pa je Mlinariču stisnilo mezinec desne roke, ker je držal roko na zapenjači za fiksiranje prekucne posode.
OBDELOVALNICA VALJEV:
GRAJŽL Ivan. Obdelano ko-kilo je z žerjavom odložil na kup kokil. Povezovalne vrvi je na eni strani odpel s kavlja. Pri obračanju kokile, da bi izvlekel vrvi izpod nje, je kolkila padla s kupa in ga udarila na obe nogi.
Na poti z dela se je poškodoval VERBIČ Franc iz livarne sive litine. Ko se je z mopedom -peljal z dela, ga je osebni avtomobil zadel v desno nogo.
Vzroki nezgod so naslednji: nesmotrn način dela pri posamezniku, kršenje varnostnih predpisov zaradi nediscipliniranosti, natrpan delovni prostor, slaba organizacija dela v sku-
letni oddih
40 prijavami. V primerjavi -s prejšnjimi leti pa so tudi ostali obrati močno zastopani.
Na Rabu se pripravljajo nekatere novosti v pogledu rekreacije?
—	Kot novost naj omenim to, da bomo imel i v vsak i iz meni organzatorje rekreacije. Največ poudarka bo na učenju plavanja in to ločeno za odrasle in otroke, na organizaciji izletov in na športni aktivnosti na objektih, ki so na razpolago v domu na Rabu. Tu mislim predvsem na novo urejeno igri-šeč za balinanje, igranje namiznega tenisa, šaha, kegljanja in drugo. Razen tega pa je letos na Rabu tudi televizijski sprejemnik, tako, da bodo naši dopustniki po večerji mogli redno spremljati dnevne vesti.
Kako so do danes izkoriščene razpoložljive kapacitete?
—	Kapacitete na Rabu so za meseca julij in avgust povsem zasedene. Prijav za ta dva meseca je bilo celo več, kot pa imamo razpoložljvih kapacitet, vendar nam je uspelo za vse prijavljenje poskrbeti prenočišča.
Trenutno je še na razpolago nekaj prostih mest v mesecih juniju in septembru.
Proste kapacitete so tudi v domu na Svetini.
Vsem članom delovne skupnosti želimo, da bi svoj dopust kar najbolje preživeli in da bi si nabrali dovolj moči in energije za nadaljnje delo.
— PL
ustrezna osebna zaščitna sredstva.
Zopet imamo štiri nezgoda, ki so nastale pri delu v skupini, odnosno so jih posredno ali neposredno povzročili 'sodelavci. Takšne vrste nezgod so V zadnjem času zelo pogoste ia kažejo na pomanjkljivo organizacijo dela v skupini. Pri skupnem -delu je premalo poudarja--na skrb za varno delo qajblii-jega sodelavca, še manj pa skrb za tretjega delavca, ki bi lahko posredno postal žrtev tuje malomarnosti ali nepremišljenosti. Primere, kjer je delavec posredno ali neposredno povzročil nezgodo svojemu sodelavcu, pa tudi primere, kadar delavec z nepravilnim ravnanjem spravlja v nevarnost ok> lico, je treba dosledno obravnavati. Delavce je treba vzpodbujati k varnejšemu in stro-kovnejšemu delu, kar je predvsem naloga strokovnih vodij. SLUŽBA VARSTVA PRI DELU
«P*'*
Kršitve delovnih dolžnosti
V mesecu aprilu 1967 je imela komisija za varstvo delovnih dolžnosti pri delavskem svetu podjetja 5 zasedanj, na katerih je izrekla 6 opominov, 5 javnih opominov in 1 zadnji javni opomin. V 3 primerih se je komisija izrekla za oprostitev, ker ni bila podana kršitev delovno dolžnosti.
Delovno dolžnost so prekršili:
KLINAR Martin, iz valjarne, je dne 13. 1. 1967 neopravičeno izostal z dela — javni opomiiv
KOREN Karl ml., iz mehanične delavnice, je dne 3. 2. 1967 neopravičeno izostal z dela ■—« javni opomin.
PAJK Ivan, iz razvojnega oddelka, je dne 1. 2. 1967 zaradi vinjenosti neopravičeno izostal z dela,— javni opomin.
ARZENŠEK Silvester, iz valjarne, je v dneh 25., 27. in 28. 1. 1967 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
ZUPANC Martin, iz ekspedita, je dne 15. 3. 1967 neopravičeno izostal z dela —javni opomin.
ŠAFRAN Ivan, iz valjarne, je dne 26. 3. 1967 neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin.
Oglašujte
v Železarju
Arzenšek Bogomir:
Mednarodne ekonomske
organizacije
(Nadaljevanje)
EGS je osnovalo 6 evropskih držav s podpisom tzv. Rimskega sporazuma 25. marca 1957. leta, in sicer: ZR Nemčija, Francija, Italija, Belgija, Nizozemska in Luxemburg. Sporazum je pričel veljati 1. januarja 1959. leta. Kratice s katerimi se največkrat srečujemo sp: slov. EGS ali EES (Evropska ekonomska skupnost), srbohrv. EEZ, francosko CEE, nemško EWG. Zasledimo lahko tudi naziv Mala Evropa ali pa tudi Skupno tržišče.
Program EGS bi naj bil ostvarjen v dvanajstih letih s tremi osnovnimi cilji:
a)	vskladitev in povezava po-edinih nacionalnih gospodarstev držav članic EGS ter zagotovitev nadaljnjega harmoničnega razvoja vsega področja EGS kot celote;
b)	zagotovitev stalne gospodarske ekspanzije EGS navzven;
c)	učvrstitev stabilnosti in povišanje življenjskega standarda na vsem področju EGS.
Realizacija programa EGS je dejansko naj večji mednarodni integracijski proces v tem stoletju. Obsega pa'industrijsko najrazvitejše države Starega kontinenta. Od tod tudi česti naziv — Mala Evropa. Vplivi in posledice integracijskih procesov v okviru EGS na ostale države niso majhni in predstavljajo velik problem v praksi mednarodnih ekonomskih odnosov.
Carinska unija je osnovni cilj in temelj eventualne bodoče popolne integracije držav članic EGS. Carinska unija bi naj zagotovila povsem prost blagovni promet med članicami. Članice,-podpisnice Rimskega sporazuma so bile dolžne zniževati nacionalne carinske stope za industrijske proizvode v odnosu do ostalih držav članic vsako leto po 10% začenši s 1. januarjem
1959.	leta do zaključka tzv. druge etape 31. 12. 1965. V razdobju tretje etape tj. do 31. 12. 1969 pa bi naj bile ukinjene še-
preostale carinske stope. Po tem razdobju bi bila trgovina z industrijskimi proizvodi med članicami povsem brez carinskih omejitev.
Znižanja carinskih stop za kmetijske izdelke so bila zaradi specifičnosti nekoliko počasnejša.
Omembe vredno je tudi, da so razširile članice prvo znižanje carinskih stop v višini 10 % tudi na tretje države članice GATT, vendar le za industrijske proizvode in za tiste poljedelske proizvode, ki jih članice uvažajo v okviru kontingentov.
Ukinitev restrikcij tj. ukinitev količinskih omejitev je ozko povezana z rastjo Carinske uni-
je. Kontingenti bi naj bili odpravljeni na ta način, da bi članice EGS pretvarjale bilateralne (dvostranske) kontingente med posameznimi članicami v skupne kontingente, ki bi se povečali vsako leto za 20 %. Po preteku 10 let bi moral znašati vsak kontingent najmanj 20 % nacionalne proizvodnje. Izvozne in slične omejitve so morale biti ukinjene že v času I. etape.
EGS nastopa nasproti državam nečlanicam in drugim mednarodnim ekonomsko-integracij-skim formacijam GATT, EFTA,
SEV) kot celota. Zaradi tega je ena od glavnih nalog članic EGS, da postavijo skupno carinsko tarifo in politiko nasproti nečlanicam. Razlike med nacionalnimi carinskimi tarifami in skupno carinsko tarifo v odnosu do tretjih držav odpravljajo postopoma. S 1. januarjem 1970. leta pa bodo ukinjene vse nacionalne carinske tarife in bo v celoti veljavna le skupna carinska tarifa.
Program predvideva tudi skupno politiko v poljedeljstvu in prometu, katere cilj je čim-večja neodvisnost od tretjih držav, tj. držav nečlanic. To pomeni, da bi naj bila trgovina s kmetijskimi proizvodi pogodbe-
no regulirana in usmerjena, predvsem pa zaščitena pred vsako konkurenco tretjih držav.
Nadalje so še naloge programa: koordinacija socialne politike, liberalizacija gibanja kapitala, delovne sile in prebivalcev nasploh, formiranje skupne investicijske banke, vskladitev nacionalnih pravnih predpisov — v kolikor bo to potrebno za nemoteno faunkcioniranje EGS. Program predvideva tudi povezavo vseh prekomorskih posesti članic z EGS.
Za sprovajanje programa EGS so članice osnovale naslednja skupna telesa:
—	Skupščino EGS, v katero volijo nacionalni parlamenti 142 članov po določenem ključu — močnejši-večji več, manjši manj;
—	Svet ministrov s 6 člani — od vsake članice po 1 predstavnik;
—	9-člansko Evropsko komisijo, v kateri je lahko tudi več članov iz iste države članice;
—	7-člansko sodišče.
Skupščina sprejema odločbe o važnejših vprašanjih, kontrolira delo Evropske komisije in odobrava budžet EGS. Ministrski svet pa koordinira splošno gospodarsko politiko in sprejema odločbe o načelnih vprašanjih. Evropska komisija skrbi za sprovajanje Rimskega sporazuma ter sklepov Skupščine in Ministrskega sveta.
Sedež EGS je v Bruxellesu.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Evropska
gospodarska skupnost
»Podjetje v bodočnosti«
(Mednarodni kongres na Dunaju)
Prve dni aprila letošnjega leta je avstrijski center za produktivnost organiziral na Dunaju mednarodni kongres pod naslovom »Podjetje v bodočnosti«. Predavatelji, odnosno referenti so bili prominentni strokovnjaki iz najrazličnejših držav. Bili šo iz ZDA, Kanade, Rusije, Velike Britanije, Švedske, Švice, Francije, Luksemburga/ Zahodne Nemčije, Avstrije in celo iz Južne Afrike. Predavanja je poslušalo ca. 500 udeležencev kongresa iz 27 držav. Med temi nas je bilo 30 iz Jugoslavije.
Organizacija je bila izredna. Predavanja so se začenjala id kofičavala točno ob določenih urah, pa tudi čas za vprašanja in diskusije po posameznih predavanjih je bil točno določen.
Ob prihodu na otvoritev je vsak udeleženec, poleg mape z materialom za kongres, prejel tudi turistični propagandni material z načrtom Dunaja, sezna-
mom in naslovi dunajskih muzejev in drugih kulturnih znamenitosti itd. Vsemu temu sta bili priloženi še poimenski vabili za sprejem pri predsedniku republike in sprejem pri županu mesta.
V stranskih prostorih poleg kongresne dvorane je posloval turistični biro, ki je preskrbel — če je kdo želel — karte za gledališče ali kino, rezervacije na Vlakih in letalih' in dajal druga pojasnila.
Dalje je bil tu še sekretariat kongresa, bife, razstava strokovnih knjig, pa tudi fotograf je slike z otvoritve kongresa prodajal že naslednji dan.
Po pozdravnih besedah predsednika avstrijskega centra za produktivnost, župana mesta Dunaja in zveznega kanclerja, je odprl kongres predsednik republike dr. Jonas, svečano uvodno predavanje pa je (mel predsednik avstrijske nacionalne banke Andreas Korp.
Predavanja so bila dopoldne in popoldne. Službena jezika s simultanim prevajanjem sta bila angleščina in nemščina. Teme predavanj so se raztezale na vsa področja, ki morajo biti upoštevana in med seboj vskla-jena, če hoče podjetje uspešno poslovati, večati produktivnost in osvajati domača in tuja tržišča.
Iz nekako enotnega okvirja je izstopalo le predavanje prof. dr-Pugačova, direktorja Intšitutaza ekonomske raziskave iz Moskve, ki .je obrazložil sistem centraliziranega gospodarstva, ki ga ima Rusija. Ravna se po 20-letnem državnem dolgoročnem * planu, ki je — po besedah Pu-gačova — statistično obdelana prognoza, ki se občasno korigira. Celotno planiranje in celotno gospodarjenje sloni obsolut-no na matematičnih izračunih. Da to delo ne more biti opravljeno drugače kot s pomočjo elektronskih računalnikov, pa je seveda jasno.
Referenti iz zahodnih dežel Evrope, iz Amerike, Kanade in Afrike pa so govorili o metodah vodenja podjetij (tzv. manage-
ment), o metodah za dosegat-nje višje produktivnosti, o važnosti stalnega izobraževanja, personalni politiki, uporabi modernih instrumentov pri odločanju o vodenju poslovne politike, odločanju o vlaganju kapitala in investicijah, raziskavah trižšča in propagandi ter o problemih rastočega podjetja in naraščajoče produktivnosti.
Iz vseh prizadevanj je izzvenelo kot popolnoma samo po sebi razumljivo, da sodobno vodeno in organizirano podjetja ne more pogrešati uporabe elektronskih strojev (computer-jev). Nihče se ne sme zanašati pri svojih odločitvah na osebno intuicijo in izkustvo, temveč so osnova za vse poslovne odločitve le vsestranske in temeljite analize, ki pa jih lahko v potrebno kratena času posredujejo le elektronski računalniki.
Zelo zanimivo je tudi, kako veliko pozornost poklanjajo povsod izobraževanju in to nenehnemu izobraževanju. Neverjetno hitremu tehničnemu in organizacijskemu napredku se moj rajo v istem tempu prilagajati tudi zaposleni. Zato se morajo
KADROVSKE VESTI — KADROVSKE VESTI — KADROVSKE VESTI — KADROVSKE VESTI — KADROVSKE VESTI — KADROV
Kadrovske vesti
V mesecu aprilu so bile naslednje kadrovske spremembe v našem podjetju.
Novi člani delovne skupnosti
KAČIČNIK Alojz iz Štor, rez-kalec v delovni enoti obdeloval-nica valjev; LUDVIG Jurij iz Štor, naš štipendist v času študija na VEKŠ v Mariboru, zaposlen v komercialnem sektorju; BURNIK Dušan, dipl. met. inž., iz Celja se je vrnil iz Indije in je zopet zaposlen v razvojnem oddelku; ŠUHELJ Franc iz Pečovja nad Štorami; KUN-DIH Drago iz Lipovca pri Gro-belnem; VREČKO Anton iz Dobja pri Planini; ARBAJTER Marinko iz Tinskega — Loka pri Žusmu; ŠMID Milan iz Do-ropolja pri Planini; ZVONAR Martin iz Začreta pri Škofji vasi; GRAČNAR Roman iz Dobja pri Planini; CENTRIH Štefan iz Vodic pri Šentjurju; VEBER Jakob iz Šentjakoba pri Šentjurju; VERDINAK Stanislav iz Zagrada pri Celju; BEZ-GOVŠEK Ivan iz Kanjuc nad Štorami in PRIVŠEK Karl iz Griž pri Žalcu, delajo vsi kot delavci v delovni enoti valjarna; AŠENBERGER Ivan iz Zabuko-vice pri Žalcu in KAJZBA Marijan iz Celja, oba po poklicu kovinostrugarja, delata v delovni enoti obdelovalnica valjev.
I Odšli drugam na delo:
ŠEVO Milan iz delovne enote lavnica; SELŠEK Jože iz delov-
valjarna, je odšel po lastni želji; ŽAFRAN Ivan, šofer v avtooddelku, je samovoljno zapustil delo; KOSEC Alojz iz delovne enote jeklarna, je odšel sporazumno s podjetjem.
Zakonsko zvezo so sklenili:	\
SIMIČ Milo iz delovne enote jeklarna; HRŽENJAK Ivan iz delovne enote mehanična delavnica.; GORENJAK Alojz — šofer v avtooddelku; KOMPOL-ŠEK Karl — električar v delovni enoti elektroobrat; ČAKš Jože iz delovne enote valjarna; KOVAČ Marija iz komunalnega oddelka; KOCMAN Stane iz delovne enote elektroplavž; GOLOB Marta iz finančnega sektorja; KRISTAN Mihaela iz delovne enote mehanična delavnica; PLANINŠEK Ivan iz delovne enote promet in ROMIH Franc iz delovne enote jeklarna.
Na novi življenjski poti želimo obilo družinske sreče! •
Naraščaj v družini so dobili:
KRAJNC Mirko iz delovne enote elektroplavž; LANGER-ŠEK Franc iz delovne enote livarna sive litine; KAČIČNIK Franc iz delovne enote obdelovalnica valjev; MAŽGON Ernest iz delovne enote mehanična de-
ne enote mehanična delavnica; MLINARIČ Mihael iz delovne enote jeklarna; DEBELAK Drago iz delovne enote jeklarna; JURKOŠEK Janez iz delovne enote jeklarna; HRVATIČ Jože iz delovne enote valjarna in KOLAR Ivan iz delovne enote livarna valjev.
Čestitamo!
Upokojena sta bila:
ŠMID ANTON, rojen 6. 11. 1924 v Žahenbercu pri Rogatcu, kjer tudi stanuje. V družini se mu je rodilo osem otrok, od tega je eden zaposlen, ostali pa doma. Šest otrok je še šoloobveznih. Ima malo posestvo, s čimer, je, poleg redne zaposlitve v našem podjetju, preživljal številno družino. Je 70 % vojni invalid iz narodnoosvobodilne vojne.
Tovariš Šmid izhaja iz siromašne družine in se je že v rani mladosti moral preživljati z delom na kmetijah premožnejših kmetov. Po vojni je najprej delal v raznih podjetjih, predvsem sezonsko in 19. 4. 1960 je dobil delo najprej v obratu »bentoniti« v Štorah, nato pa v ekspeditu in nazadnje v livarni sive litine, kjer je delal kot »izpraznilec« kalupov.
Na posledicah invalidnosti in drugih poškodb, ki so močno slabile njegovo zdravstveno stanje, je bil po invalidski komisiji pri KZSZ Celje dne 13. 4. 1967 invalidsko upokojen.
BRUMEC FRANC, rojen 20.
11.	1935 v Dolu pri Celju, sedaj stanuje v Zibiki pri Pristavi.
Tov. Brumec se je prvič zaposlil leta 1953 pri SGP »Graditelj« Celje, nato pa še pri treh delodajalcih.
Dne 4. 4. 1958 se je zaposlil v našem podjetju — delovni 'enoti livarna sive litine kot pomožni delavec. V tej enoti je delal do 15. 2. 1960, ko je bil na lastno željo premeščen v valjarno. Delal je na več delovnih mestih, nazadnje na lažjem kot izdelovalec etiket.
Invalidska komisija ga je ocenila kot invalida I. kategorije in s 5. aprilom 1967 invalidsko upokojila.
OSTALE VESTI
Novi predpisi o otroškem dodatku so v svojih prejemkih prizadeli tudi nekaj članov naše delovne skupnosti. Znano je namreč, da izgubi pravico do otroškega dodatka tisti, ki s svojimi mesečnimi prejemki prekorači cenzus 500 N-dirr na družinskega člana. Na tej osnovi je v mesecu aprilu izgubil pravico do dodatka 101 član našega podjetja ali 14 % od upravičencev pred tem datumom. Z ozirom na spremenjeno osnovo v prvih mesecih letošnjega leta se bo ta odstotek zmanjšal v naslednjih mesecih.

tudi nenehno izobraževati. Izobraževanje mora omogočiti preobrazbo kadrov, da lahko izvršujejo vedno zahtevnejše naloge in ne predstavljajo zavore intenzivnim korakom tehničnega in organizacijskega razvoja. Kdor noče ali ne more v korak s tehnično in organizacijsko rastjo podjetja pač ne more obstati na delovnem mestu, kjer ni kos nalogam in gre njegova pot, namesto po lestvici napredvanja, navzdol na manj zahtevna dela.
Vendar, kljub ostremu kurzu v pogledu zahtev po prilagajanju novim nalogam, oskrbe delavcem, ki so dolga leta v podjetju, primerna delovnega mesta brez zmanjšanja plač, tudi če se ne morejo več polnovredno vklopiti v zahtevne naloge napredka.
Poudarjeno pa je bilo, da je podjetje tisto, ki je dolžno nuditi vse možnosti specializiranega izobraževanja in priuče-vanja nalogam, ki jih zahteva sodoben napredek. Res je, da je to obsežna in draga investicija, vendar se dobro obrestuje.
Dr. Biitikofer iz Švice je obrazložil sistem ocenjevanja in nagrajevanja v Švici. Podobno kot pri nas se poslužujejo analitične ocene po točkovnem sistemu. Elementi ocene se ravno tako dele na točke za šolsko izobrazbo in prakso, odgovornost, napor in delovne pogoje. Kar pa pri nas ne poznamo, to pa je še individualna ocena, ki se osnovi dodaje ali odvzema (v točkah). Elementi osebne ocene so: logično in hitro mišljenje, samoiniciativa, takt, sposobnost odločanja in — pri nameščencih — znanje jezikov. Najboljši lahko doseže na enakem delovnem mestu 20 % več plače kot naj slabši. Kdor pri osebni oceni doseže gornjo mejo, je kandidat za napredovanje kdor pa je 10% izpod ocene, po opisu delovnega mesta brez osebnih zahtev, pa kandidat za premestitev na nižje. *
Osebne ocene daje letno posebna komisija, v kateri sta tudi kadrovski direktor in predpostavljeni. Za nekatera delovna mesta pa so predvideni tudi letni izpiti s katerimi se ugo-
tavlja kvaliteta dela, znanja in usposobljenosti. Zahteve po kvaliteti se namreč z sodobno organizacijo in sodobnimi metodami dela stopnjujejo mnogo hitreje kot pa sposobnosti prilagajanja.
V podjetju, kjer je dr. Biitikofer kadrovski direktor (Brown - Bo veri koncem) je od zaposlenih 2/3 delavcev in 1/3 nameščencev. K nameščencem prištevajo tudi vše delovodje.
Nadvse važno vlogo pripisujejo strokovnjaki iz zahodnih držav, raziskavi in osvajanju tržišča. Zato njihova planiranja, odnosno postavljanje delovnih ciljev, ne sloni na obstoječih kapacitetah, temveč na tržnih analizah in ekonomskih prognozah, dobljenih na osnovi teh analiz ter umetnosti pravilne in uspešne propagande. Tako je npr. dr. Rupert iz Južne Afrike, solastnik in direktor ene največjih tobačnih tovarn na svetu, razložil, kako so celo pri dajanju imen cigaretam, najprej preštudirali psihologijo in posebnosti naroda in dežele, kamor so nameravali tako vrsto
cigaret prodajati in se šele nato odločili za ime, ki bo verjetno privlačevalo. Tudi z večanjem produktivnosti je tesno povezano tržišče, ker povečanje produktivnosti, če ni Istočasno zagotovljena pot na trg,* lahko postane, namesto dobrobit za podjetje in zaposlene, težko zadovoljivo rešljiv problem.
Vsekakor je bilo v predavanjih še mnogo zanimivega, vendar bi postal članek predolg, če bi hotela ponoviti vse, kar smo več dni poslušali od jutra do večera.
Vsekakor pa je od tega, kar je bilo posredovano na tem mednarodnem kongresu marsikaj nujno in koristno tudi za naše prilike in se bo moralo čimprej uveljaviti tudi v naših podjetjih.
O samem Dunaju bi težko kaj povedala, ker nas je kongres tako angažiral, da kljub turističnemu propagandnemu materialu, ki smo ga prejeli ob prihodu, ni bilo časa za sprehode po mestu in oglede kulturnih znamenitosti.	š. W.
	
KADROVSKE VESTI — KADROVSKE VESTI — KADROVSKE VESTI -	- KADROVSKE VE STI — KADROVSKE VE STI — KAD’
Socialno zavarovanje
Na osnovi predpisov, ki sta jih sprejela Skupščina KZSZ Celje in delavski svet našega podjetja skladno z zakonskimi določili, so se spremenile pravice, ki jih imamo zavarovanci iz naslova zdravstvenega zavarovanja. Uvedena je participacija zavarovancev pri nekaterih uslugah in spremenjena širina nadomestila osebnega dohodka v času bolezenskega dopusta.
Poleg participacije, ki jo je določila RS za protetična sredstva in podobno, je določeno še:	'
—	za obiska zdravnika na domu	5 N-din
— za prvi pregled pri zravniku	3 N-din
— za prevoz z rešilnim avtom	10 N-din
• ■— za zdravilo na recept	2 N-din
Za preglede in zdravljenje alkoholikov za prvih 24 ur 100 %, za ostale dneve pa 50 % stroškov.
Na področju pravice do nadomestila OD (hranarine) je s sprejetimi sklepi KZSZ Celje in DS našega podjetja določeno naslednje:
Odstotek nadomestila na izračunano osnovo za čas odsotnosti z dela
Vzrok odsotnosti	za prvih 7 dni	od 8 do 30 dni	nad 30 dni
Bolezen delavca, ki nima predhodnega zavarovanja	60%	70 %	1—* O O o"
Bolezen delavca, ki ima predhodno zavarovanje	70%	80%	90%
Če je odsotpost zaradi poklicne bolezni: TBĆ in infekc. bolezen, če je bil cepljen	100 %	100 %	90%
Če je vzrok odsotnosti nezgoda na delu ali na poti na ali z dela	100 %	100%	100%
Dopust za nego bolnega družinskega člana	70%	70%	
Člen 7. pravilnika našega podjetja še določa, da je član delovne skupnosti upravičen le do 65 % nadomestila osebnega dohodka od prvega do tridesetega dne v naslednjih primerih: če odkloni preventivno zaščito zoper določene bolezni (cepljenje) in če odkloni uporabo zaščitnih sredstev pri delu, v primeru obolelosti zaradi alkoholizma, če je obolelost posledica telesnih poškodb v prepiru oziroma pretepu po lastni krivdi ter če delavec ne upošteva zdravstvenih navodil.
Nadomestilo osebnega dohodka za prvih 30 dni odstotnosti z dela zaradi bolezenskega dopusta gre v breme naše delovne organizacije, za čas nad trideset dni in v primerih, ko se mora zaradi vrste bolezni, bolnika izolirati, gre nadomestilo v breme sklada socialnega zavarovanja. Prav tako bremeni sklad SZ nadomestilo za porodnice od preva dne dalje in sicer 100% od osnove, če je izpolnjen pogoj predhodnega zavarovanja (devet mesecev delovne dobe brez ali osemnajst mesecev s presledki v dobi dveh let) sicer pa 80 % od osnove.
Kot osnova za nadomestilo služi povprečni mesečni osebni dohodek iz preteklega leta za tiste, ki izpolnjujejo pogoj predhodnega zavarovanja, sicer pa povprečje treh mesecev neposredno pred odsotnostjo z dela zaradi bolezni.
V slučaju nezgode pri delu tudi za tiste, ki sicer ne izpolnjujejo pogojev predhodnega zavarovanja, so nadomestila izenačena z ostalimi zavarovanci, ki izpolnjujejo te pogoje.
Opravičenost do 100 nadomestila OD v slučaju nezgode pri delu ali na poti ugotavlja služba varnosti pri delu v sodelovanju z vodstvom delavčeve enote. 100 % nadomestilo pripada delavcu sarho v primerih, da je upošteval vse varstvene ukrepe, ki so mu bile na razpolago. V nasprotnem primeru ni upravičen do polnega nadomestila za prvih trideset dni odsotnosti z dela.
Vojni in mirnodobni vojaški invalidi imajo pravico do 100 % nadomestila osebnega dohodka, kadar so zaradi bolezni nezmožni za delo in sicer od prvega dne dalje.
Zavarovancem, ki se zaradi bolezni zdravijo v zdravstvenem zavodu, kjer imajo nastanitev in hrano, se po Zveznem predpisu zmanjša nadomestilo OD od navedenega odstotka v slednjih primerih: 40 % če zavarovanec nima nobenega družinskega člana, 20 % če ima enega in 10 % če ima dva družinska člana, ki ju preživlja s svojim OD. Za tri ali več družinskih članov se nadomestilo ne zmanjša.
S svojim pravilnikom o nadomestilu osebnega dohodka v primeru odsotnosti z dela do 30 dni zaradi bolezni, katerega je sprejel DS podjetja dne 11. aprila t. L, je le zdravnik Zdravstvene postaje Štore pooblaščen da odloča o sprejemu delavca našega podjetja v bolniški stalež. Le v izjemnih primerih, na osnovi utemeljenega poročila drugega zdravnika, potrdi odločitev ie-tega. o sprejemu v bolniški stalež. Te izjave so le nujni primeri.
Na koncu naj omenimo še, da ima podjetje v tem letu znižan prispevek iz osebnega dohodka za 1%, da bi s tem krilo stroške nadomestila OD za prvih 30 dni bolezenskega dopusta. Z upoštevanjem določil navedenega privalnika pri nizkem staležu bolnih nam bodo sredstva zadostovala za kritje stroškov nadomestila in preventivnih ukrepov, ki smo jih dosedaj izvajali. Vsako prekoračitev stroškov sega v maso sredstev za osebne dohodke, vsako znižanje pa povečuje maso za delitev ali za preventivno zdravstvene ukrepe v podjetju.
R. M.
Tečaji...
Z razširitvijo dela obdeloval-nice valjev na prostore v novi hali valjarne na področju Štore II, je bilo potrebno uposobiti kader te enote za opravljanje z motornimi žerjavi v hali. V ta namen je bil organiziran tečaj za 16 delavcev, kateri delajo na strojih v navedenem prostoru. Zaradi izmenskega dela tečaj poteka v dveh skupinah. Prva je pričela z usposabljanjem 15. in druga 17. aprila tega leta.
Dopisna šola za varnost pri delu (HTV) se prvi dve skupini bližata koncu, vendar ne za vse, ki so obvezni, da uspešno opravijo preizkus znanja s tega pod-
ročja, ker posamezniki niso vzeli zadevo dovolj resno, saj so poslali le nekaj nalog.
V četrtek 11. in petek 12. maja je bilo predavanje po 6. — zadnji temi »Ekonomski pomen nesreč pri delu«. Temu pa sledi povsem zadnji del, tj. izdelava in zagovor seminarske naloge in s tem bo šolanje zaključeno, seveda za tiste, ki so redno in uspešno delali v času šolanja.
10. maja je pričel tečaj za po-služevalce TH plina ha elektro-plavžu, ki se ga je udeležilo 6 kandidatov.
Stipendije...
Trenutno štipendira naše podjetje na visokih in srednjih šolah 25 študentov in dijakov. Strokovne smeri: metalurške 9, strojne 1, elektro 1, kemijska 4,
ekonomska 8, administrativna 1 in medicinska 1. Mesečno uporabimo, iz Sredstev namenjenih za i7jobraževanje, za štipendije 4.370 N-din neto.
Zaposlenost...
Po številu zaposlenih je naše podjetje na desetem mestu v rang-listi podjetij vključenih v Združenju jugoslovanskih železarn. če vzamemo skupno število zaposlenih v vseh podjetjih UJŽ kot 100%, potem so v številu zaposlenih zastopana
podjetja, kakor sledi: Zenica
25.1	%, Jesenice 13,1 %, Sisak
12.1	%, Nikšič 9,2%, Vareš 7,7 %, Ravne 6,4 %,, Smederevo 6,3 %, Ljubija 5,1 %, Ilijaš 5,1 %, Štore 4,2 %, Lukovec 4 %, Zemun 1,4:% in Svetozarevo 0,3 %.
;	Kadrovski sektor
muiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiniiiiiiuliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiHiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiuHm
I Izletnikom izleti so res oddih I
Dvodnevni izleti pa bodo dili pri IZLETNIKU vrsto zanimivih izletov v razne kraje po domovini in tudi na tuje. Precej izletnikov potuje na Gorenjsko, medtem, ko v tujino največ v Trst in Celovec. Ena skupina je potovala zelo daleč . v Holandijo in Francijo.
Krajši izleti bodo, kakor smo izvedeli, tudi v pri-: « hodnje dokaj poceni. Enodnevni izlet v Trst bo za 55 N-din, preko Gorice 60 N-din, v Celovec 60 N-din in v Gradec 50 N-din.
Dvodnevni izlet pa bodo predvsem v Benetke za 150 N-din, na Dunaj za 200 N-din in v Budimpešto za enako ceno.
Seveda pa je tudi to res, da so to le okvirne cene in da lahko organizirane skupine izbirajo svojo pot, takrat pa se cena jasno spremeni.	,
Pa še nekaj smo izvedeli. Pri IZLETNIKU rezervirajo sobe in ležišča kar v 35 krajih ob morju in nekaj tudi v hribih v okviru svojega letnega oddiha.
uiiiiiiHmiiifimmimmtiiimmimmmiiiiiiiiiimMiimitiiiiiiMiiitiiiiiiiiiiinHumiuimiiiinimuiiimi
JUGOSLOVANSKE ŽELEZARNE - NASTANEK, RAZVOJ IN PERSPEKTIVE
Uredništvo Štorskega Železarja je sklenilo uvesti rubriko pod naslovom »Jugoslovanske železarne — razvoj, nastanek in perspektive«, v želji, da bi podrobno seznanili naše bralce s posameznimi železarnami Jugoslavije. V ta namen smo zaprosili uredništva tovarniških glasil jugoslovanskih železarn za kratke sestavke, ki bi obsegali nastanek, predvojni in povojni razvoj ter smernice posameznih jugoslovanskih železarn. Prvo se je naši prošnji odzvalo Uredništvo Koroškega Fužinarja, glasila ravenskih železarjev, ki nam je poslalo sestavek komercialnega direktorja Železarne Ravne, tovariša Borisa Florjančiča pod naslovom »Prespevek k zgodovini Železarne Ravne«. Uredništvu Koroškega Fužinarja se prav lepo zahvaljujemo.
Uredništvo Štorskega železarja upa in želi, da bo v teku naslednjega meseca prejelo podobne sestavke tudi od drugih jugoslovanskih železarn, tako, da bo rubrika, ki smo si jo zamislili popolna in, da bo naš bralec do-dobra seznanjen s problematiko na področju jugoslovanskega železarstva.
Boris Florjančič: j
Prispevek k zgodovini železarne Ravne
Zgodovina železarne Ravne je v osnovi zgodovina železarskih obratov v Mežiški dolini, ki so bili last grofov Thurnov. Ustanovno letnico teh obratov štejemo tudi za ustanovno letnico sedanje železarne Ravne.
Melchior Putz je prenesel koncesijo za gradnjo dveh talilnih peči v Črno leta 1620. To je tudi ustanovna letnica železarskih obratov v Mežiški dolini. Kmalu nato (29. aprila 1624) je rudnik železne rude in talilne peči kupil grof Hans Ludwig von Thurn. Družina grofov Thurnov je imela v Mežiški dolini več obratov: obrat v Črni v 17. stolet-
ju, obrat v Guštanju, tj. na sedanjih Ravnah, in obrat v Mežici v 18. stoletju.
Leta 1878 je znašala proizvodnja železarskih izdelkov v Črni 2.385 metrskih stotov. Imeli so zaposlenih 24 ijuui. Oba največ-
ja obrata grofov Thurnov, Mežica in Guštanj, pa sta v istem letu proizvedla 12.223 metrskih stotov železarskih proizvodov v vrednosti 183.000 forintov. Zaposlenih je bilo skupno 88 ljudi. Največji obrat je bil v Guštanju, tj. na Ravnah, kjer so v omenjenem času proizvajali jeklo v talilnih loncih in v pudlov-ki.
Ko na kratko opisujemo zgodovino naše železarne, moramo omeniti prevaljsko železarno, ki pa je bila izven sklopa Thurno-vih obratov. Bila je ne samo naj večja železarna v Mežiški do-
lini, temve§ tudi med največjimi v tedanji Avstriji. Zaradi pomanjkanja železne rude in koksa, ki ga je morala kupovati, pa je postal njen gospodarski položaj nevzdržen ter so njeni
plavži, pudlovke in valjarne ugasnile svoje peči in ustavile stroje v letu 1898. Tudi Thurno-vi obrati niso vsi ostali pri življenju. Skozi krizo v 19. stoletju se je prerinila samo jeklarna na Ravnah.
Pa se vrnimo k zgodovini naše železarne, ki je edina prebrodila vse krize, 18., 19. in 20. stoletja ter se obdržala vse do današnjih dni.
Prvo Siemens-Martinovo peč z vložkom 5t so postavili leta 1881, drugo, v zložkom 71, pa nekaj let kasneje. Razen tega je železarna imela 4 peči s talilnimi lonci. Pri vsaki peči je bilo po 21 talilnih loncev. Te peči so opustili leta 1928. V jeklarni je bilo 5 pudlovk. Zadnja med njimi je prenehala obratovati leta 1943. Sedaj je razstavljena v Delavskem muzeju na Ravnah.
Med vojnim obdobjem (1941 do 1945) je propadlo mnogo ar-r hivskega gradiva, zato sem moral podatke iskati pri še živečih pudlarjih in valjalcih — torej ustnem izročilu.
Livarno sive litine so postavili že v 19. stoletju, vendar točnega datuma v dokumentih nismo mogli zaslediti. V letu 1926 so livarno za sivo litino predelali za temprno litino. Izdelovali so puše in matice,za vozne osi. Imeli so kupolko s premerom 400 mm in drugo s premerom 600 mm ter s predpečico. Za tempranje so imeli globin-
Dne 25. 5. 1967, tq je danes zvečer, bo ob 18. uri v Kulturnem domu Železarne Štore predstava T. M. Plautuosove komedije DVOJČKA, v izvedbi slovenskega ljudskega gledališča iz Celja. Mislimo, da ob tej priliki ne bo napak, če spregovorimo nekaj besed o tem delu.
Lahko rečemo, da bomo v Štorah videli to komedijo 2.200 let po njenem nastanku. To je komedija " iz starorimske kulturne dediščine. O pisatelju Plautuosu' vemo bore malo, rodil se je okoli leta 251 pred našim štetjem v Umbriji, umrl pa leta 184. Ndpisal je 130 komedij, ohranilo pa se nam jih je le 21.
Rimsko gledališče je nastalo pod neposrednim vplivom grške kulture. Vpliv podjarmljenih, toda duhovno bogatejših Grkov, je bil tako velik, da je skoraj povsem zadušil lastno ustvarjalno umetniško moč Rimljanov, ki so se skozi šest stoletij samo bojevali in so le malo mislili na kulturo in njene' pridobitve. Tudi Plautuos se je naslonil na grka Menan-dra, vendar je bil ustvarjalno dovolj samonikelj, da je premagal golo posnemanje. Pianta odlikuje živa ljudska govorica
sko plinsko peč. Tempranje je trajalo 7 dni.
V letih 1933/34 so postavili Bessemerjev livarski konvertor z zmogljivostjo 900 kg tekočega železa. V kupolki so talili surovo železo, ki so ga potem izpihali v konvertorju. Dobljeno jeklo so ulivali v forme. To leto je tudi rojstno leto livarne jekla, ker so dotlej na Ravnah ulivali le sivo in temprno litino. Prvi livarski mojster v livarni jekla je bil Adolf Hanuš senior, ki je dal v obrat tudi konvertor. Siva livarna je prenehala obratovati v letu 1951. Tako je ostala na Ravnah le livarna jekla.
Na žalost imamo zelo "malo avtentičnih podatkov o proizvodnji jekla in litine v prejšnjih stoletjih. Sodimo, da začetna proizvodnja leta 1620 ni mogla biti večja od nekaj desetin ton železarskih izdelkov letno. Zatem se je stopnjevala na nekaj sto ton letno in podatek iz leta 1878 kaže proizvodnjo 983 ton jekla v tem letu, leta 1966 pa bo znašala že 100.000 ton letno. Podobno je rasla tudi proizvodnja jeklenih ulitkov' in dosegla 1965. leta 10.000 ton letno.
Toliko na kratko o davni zgodovini. Zadnja desetletja pa so bila odločilna za propad ali vzpon naše železarne.
Prihodnjič: Razvoj in perspektive Železarne Ravne
in smisel za burkaštvo, ki ni nikdar ceneno. Poglavitni vir komičnosti mu je beseda iti situacija, s katero nenehno preseneča in poganja dejanja v komični zaplet in razplet.
Danes kajpak ni mogoče antična dela izvajati v. duhu takratnega casa, saj bi nam histo-rizacija tako delo napravila prej nerazumljivo kot dostopno. Razumljivo je namreč, da so pred dvatisoč leti poznali drugačen smeh, kot ga poznamo danes. Zato bo v izvedbi Dvojčkov opaziti, da se je režiser izognil nekaterim takrat aktualnim ostem, ki so zanimive le za zgodovinarje, nam pa bolj malo povedo. Režiser je ostal veren avtorju s tem, ko se je odločil za stilizirano historičnost, ki ne izključuje klasične predstave o literaturi ter življenju Starih Rimljanov.
Komedijo je zrežiral Marjan Belina, gost iz Ljubljane. Čeprav je po rodu Celjan, se tokrat šele prvič srečujemo z njim na našem odru.
Predstava bo zanimiva, zato si jo v čimvečjem številu oglejmo.
—PL
Pogled na železarno Ravne
Kaj bomo gledali v gledališču
SAH
OBČINSKO SINDIKALNO ŠAHOVSKO PRVENSTVO
Dne 11. aprila se je v Celju pričelo sindikalno moštveno tekmovanje celjskih podjetij in ustanov. Prijavilo se je skupno II ekip. Igrali so na šestih deskah, na pol ure in na pad zastavice. Kot absoluten favorit je veljalo moštvo Ingrada, ki se je lani na republiškem sindikalnem prvenstvu borilo za eno od naj višjih mest.
Turnir je bil končan dne 28.
4.	1967. Prvo mesto je sicer zasedlo moštvo Ingrada, vendar je moštvo Železarne Štore doseglo isto število točk, tj. 50 in pol. Ingradu je pripadlo prvo mesto, ker ni izgubil nobenega srečanja. Tretje je bilo moštvo Cinkarne s 46 in pol točkami.
Razen zanimive borbe za prva tri mesta med Ingradom, Železarno Štore in Cinkamo, je bilo
razveseljivo tudi to, da so moštva nekaterih ostalih podjetij precej napredovala in dosegla v srečanjih s prvoplasiranimi moštvi nepričakovano dobre rezultate.
Končni vrstni red je slednji:	bil na-točke
1. Ingrad	50,5
2. Žel. štore	50,5
3. Cinkarna	46,5
4. EMO	41,0
5. Klima	37,0
6. ŽTP Celje	36,0
7. Libela	35,5
8. Kovinotehna	34,0
9. Aero	30,5
10. Zlatarna	21,5
11. LIK Savinja	11,0
12. Tkanina	2,0
N. B.
ŠAH V ŽELEZARNI
Šahovska sekcija DPD »Svoboda« v Štorah je pričela januarja meseca s turnirjem za prvenstvo sekcije za 1. 1967. Za 'turnir se je prijavilo manjše število igralcev kot prejšnja leta, tj. 12, turnir pa jih je končalo samo 11, ker je eden odstopil. Turnir je bil dvokrožen,
igralo se je na pol ure in padec zastavice. Prvih šest mest so zasedli naslednji igralci:
1.	Karel Janežič
2.	ing. B. Nečemar
3.	Mirko Arzenšek
4.	Ferdo Gajšek
5.	Štefan Arzčnšek
6.	Jože Možgon
19 točk 17 točk
14.5	točk 11 točk
10.5	točk. 9,5 točke
9
Iz Paračina se nam oglaša naš sodelavec tovariš Toni OŽEK, V. P. 4648/2, ki je tam na odslužitvi kadrovskega roka. Lepo se zahvaljuje za redno prejemanje Štorskega Železar-ja, ki ga skrbno prebira. Pravi, da ga najbolj zanimajo novice o športu in napredku kolektiva železarne. Vsem sodelavcem želi veliko uspehov pri prodaji izdelkov. Svojim sodelavcem iz elektroobrata pa želi, da bi imeli čimmanj popravil pri elektriki. O svojih občutkih v vojaški suknji pa pravi: »Včasih je lepo, včasih pa moramo tudi kakšno grenko pogoltniti.«
Iz Petrinje nam piše Žerjav Milan, V. P. 9080/16, ki pravi, da se je pri vojakih dobro znašel. Zelo neugodno ie vplivala nanj vest o požaru v valjarni. Upa in želi, da požar ni napravil večje škode in daljšega zastoja. Vsem članom kolektiva pošilja mnogo pozdravov.
Ì
Piše nam Pratnemar Milan iz
V.	P. 4450/34 Varaždin.
Vse sodelavce prav lepo pozdravlja in se zahvaljuje za redno pošiljanje Železarja.
. -■ - .
OB DNEVU MLADOSTI
V počastitev dneva mladosti in 75. rojstnega dne predsednika republike je bila v Štorah vrsta prireditev in sicer:
18.	5. in 19. 5. 1967
Medobratno namiznoteniško tekmovanje. Medobratno tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško.
20.	5. 1967
Kegljaški pokalni turnir s pričetkom ob 16. uri:
Nastopajoče ekipe:
Aero — Celje, Kovinotehna — Celje, Olimp — Celje, Ingrad — Celje, Invalid — Celje, Partizan Kovinar — Štore.
20.	5. 1967
Pionirski nogometni turnir s. pričetkom ob 15.30
Nastopajoče ekipe:
NK — Celje, NK — Olimp, NK — Kladivar, Partizan Kovinar Štore.
21.	5. 1967
Masovni kolesarski pohod — start ob 7. uri na stadionu na Lipi. Po pohodu ocenjevalna vožnja.
24.	in 25. 5. 1967
Prvenstvo v namiznem tenisu
za vse oddelke v klubski sobi na Lipi.
25.	5. 1967
Športno srečanje učencev Rudarskega šolskega centra Velenje in ŠIKC štore;
STORSKI ZELEZAR, Glasilo d» lovnega kolektiva Železarne Štora — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Leopold Perc — Uredniški odbor: Janez Barborič, Friderik Jemejšek, Anton Mackošek, Rajko Markovič, Stane Ocvirk,
Leopold Perc, Stane Sotler, Niko Zakonjšek in Ivan žmahar — Tiska GP »Celjski tisk« Celje.
Iz Zdravilišča Topolšica nam piše KOKLIČ Jurij, ki se Sindikalni podružnici iskreno zahvaljuje za prvomajsko darilo.
Prav tako se za izkazano pozornost zahvaljuje sindikalni organizaciji Železarne Štore tovariš Jernej šek Friderik.
Tovariš Glavač Ivan iz komercialnega oddelka se nam oglaša iz Ljubljane.
Za delavski praznik 1. maj želi celotnemu kolektivu veliko delovnih uspehov ter zadovoljstva.
FILMI V ŠTORAH
3.	— 4. 6. 1967 »KLIC TROBENTE« ameriški barvni SCP film — vestern
10.	— 11. 6. 1967 »ZAKLAD V LONDONSKEM STOLPU«
nemško-augl. kriminalni film
17. — 18. 6. 1967 - »SAMBA«
špansko-brazilski SCP film 24. — 6. 1967
»ZLATO ZMAGOSLAVJE« francoski SCP film
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE I. NAJ
Komisija v sestavi VERŠEC Erika, dipl. oec. iz organizacijskega biroja, KINDLHOFER Kurt iz organizacijskega biroja in KRUMPAK Štefan iz Službe varstva pri delu, je opravila žrebanje nagradne križanke 1. MAJ iz prejšnje številke Štorskega Železarja.
Žreb je namenil nagrade sledečim članom naše delovne skupnosti:
1.	nagrada KRIŽAN Anči, Štore 74 — 50 N-din;
2.	nagrada LOGAR Elizabeta, Razvojni odd. — 30 N-din;
3.	nagrada KRIŽAN Jože, jeklarna — 20 N-din.
Uredništvo je prejelo 80 rešitev.
UREDNIŠTVO
Magični kvadrat
VODORAVNO in NAVPIČNO:
1.	vodstvo; 2. konkretna ponazoritev; 3. reka na Koper-skem; 4. neprofesionalni športnik; 5. rimska boginja ljubezni in lepote; 6. visoka gora v Turčiji.
Ferme Ivan dipl. oec.