GEOLOGIJA 45/2, 525–530, Ljubljana 2002 Kon~na sanacija plazu Slano blato nad Lokavcem pri Ajdov{~ini The final remediation of the landslide Slano blato above settlement Lokavec at Ajdov{~ina Mihael RIBI^I^1 & Marko KO^EVAR2 1ZRMK, tehnolo{ki in{titut za graditeljstvo, d.o.o., Dimi~eva 12, 1000 Ljubljana; mribicic@gi-zrmk.si 2Geoin`eniring d.o.o., Dimi~eva 14, 1000 Ljubljana; m.kocevar@geo-inz.si Klju~ne besede: plaz, fli{, blatni tok, sanacija, Ajdov{~ina, Slovenija Key words: landslide, flysch, mud flow, remediation, Ajdov{~ina, Slovenia Kratka vsebina Sanacija tako velikega plazu, kot je Slano blato (dolgo ve~ kot 1300 m in z okoli 1.000.000 m3 mase v plazenju), je zelo zahtevna. Plaz se obna{a kot viskozni blatni tok, kadar je plaze~a masa popolnoma saturirana z vodo in kot zaporedno plazenje zemljinskih plazov, kadar je saturacija zemljin v gibanju z vodo ni`ja. Torej mora biti osnovni cilj sanacije prepre~evanje vtekanja vode v plazino in osu{evanje plazine. Za `e zdrsele mase, v koli~ini okoli 200.000 m3, ki so se nakopi~ile na spodnjem delu grape nad vasjo, je pri{el v upo{tev le njihov odvoz na deponijo. Ostali ukrepi kon~ne sanacije pa vsebujejo odrivanje plaze~ih mas na boke plazu, izgradnjo manj{ih pregrad za zadr`evanje lokalnih mas in izdelavo globokih drena`nih reber na gornji strani plazu. Kon~na sanacija predvideva ureditev povr{ine in njeno posaditev z rastlinstvom. Abstract The remediation of such landslide as Slano blato more then 1300 m long and about 1.000.000 m3 of the volume, is very demanding. In the function of water contents the landslide behave as viscosious mud flow when the sliding masses are completely saturated with water or as a group of many classic soil landslides when saturation is not so high. From this conclusion the remediation has the main task to dry (or drain) soil material as much is possible. For the masses of about 200.000 m3 which slided into the valley near village Lokavec the only way of elimination of danger is removal and transport to the dump place, which was already done. All others measures as a part of final remediation are pushing of the sliding material from the main stream of the brook, building some smaller dams and making deep drain systems on the top of landslide. At the end regulation of brook through the gorge and surface planning with planting of the vegetation is necessary. Ugotovitve in osnovne zna~ilnosti plazu Lokavec Plaz Slano blato je star plaz, ki je bil registriran `e pred 200 leti. Nahaja se nad vasjo Lokavec pri Ajdov{~ini na fli{nih bre-`inah pod ^avnom. Leta 1887 se je manifestiral kot redki teko~i blatni tok, ki se je razlil na mostu pri “Bonetu” in uni~il del dr`avne ceste. Manj{i drobirski tokovi so se za~eli pojavljati tudi v sedanjem ~asu, v jeseni 2001, medtem ko se je od spro`enja dne 18.11.2001 plazenje kazalo kot viskozni blatni tok blatno-gru{~natih mas, ki je napredovalo po dolgotrajnih de`evnih razdobjih s hitrostjo nekaj deset metrov na dan. Na plaz Slano blato lahko v sedanjem ~asu (leto 2002) gledamo iz razli~nih vidikov. Plaz lahko obravnavamo kot: – enovit plaz izrednih dimenzij, – ve~je {tevilo sekundarnih posameznih plazov, ki lokalno nastajajo iz “razlite” plazine na celotnem obmo~ju grape Graj{~ek, – kot potencialno akumulacijo za nastanek blatnih tokov ob ekstremnih padavinah. Pri opredelitvi kon~ne sanacije je treba gledati na vse tri vidike isto~asno. V dosedanjih dokumentih je bil plaz ve~inoma obravnavan kot enovit plaz. Pri sanaciji pa je bolj smiselno izdelati idejne re{itve za sanacijo posameznih aktivnih sekundarnih plazov in predlagati tak vrsten red njihove sanacije, da posamezni ukrepi na enem plazu ne bodo negativno vplivali na drug sekundarni plaz ali pa bodo kasneje od njega izni-~eni. Pri tem pa je treba paziti {e na dve 526 Mihael Ribi~i~ & Marko Ko~evar stvari, da se s sanacijskimi ukrepi kriti~no ne zmanj{a varnost naselja Lokavec in da se ne pove~a mo`nost nastanka hitrogibajo~ih redkih blatnih tokov. Celotni plaz Slano blato delimo na osnovne enote plazenja (slika 1), za katere podajamo izra~unane ocene volumenskih mas, ki so bile v gibanju v razli~nih ~asovnih fazah plazenja: Slika 1. V prvi koloni 2000-1998 je prikazano dogajanje v za~etku plazenja. Material je po spro`itvi plazu 18. novembra 2000 pa do 29. novembra 2000, ko je bilo opravljeno aero-snemanje, splazel iz zgornjega dela plazu, obmo~ja Slanega blata in zgornjega kanala in se ustavil na obmo~ju “blatnega jezera”. V tej prvi fazi so bile v gibanju po levi strani plazu (brez desnega kraka) sorazmeroma majhne mase v volumnu okoli 50.000 m3. V obdobju do aprila 2001, ko je bilo opravljeno naslednje aerosnemanje, so se dogajale velike spremembe na plazu. Na gornjem delu plazu so se jeseni v plazenje vklju~evale vedno nove in nove mase, se pri drsenju skozi zgornji kanal razmo~ile v blato in se nako-pi~ile na “blatnem jezeru”, oziroma ~rpali{~u. Kopi~enje se je nadaljevalo tudi skozi zimski ~as, vendar z zmanj{ano intenzivnostjo. V marcu 2001 je bilo na obmo~ju “blatnega jezera”, glede na podatke izra~unov volumnov, nakopi~eno okoli 170.000 m3 blatne mase. To je tudi kriti~na masa, ki jo lahko akumulira “blatno jezero”. Zato je v marcu ob de`evjih pri{lo do intenzivnega drsenja iz prepolnega “blatnega jezera” po spodnjem (levem) kanalu proti slapu na Graj{~ku. V gornjem delu plazu je med novembrom 2000 in aprilom 2001 pri{lo do {irjenja plazu navzgor in v boke, pa tudi do drsenja zemljin, ki so bile v podlagi. Zato so razlike v volumnih v zgornjem delu plazu sorazmeroma majhne. Isto velja za zgornji kanal, ki ima kapaciteto po oceni med 50.000 in 70.000 m3. Mase, ki so zdrsele iz “blatnega jezera”, so po 10. aprilu 2001 nadaljevale z drsenjem {e ves april. Zdrsele so preko slapa na Graj-{~ku in se pod njim ustavile. Tako je bilo nakopi~eno pribli`no 170.000 m3 plazine v spodnjem kanalu in nad slapom vse do septembra 2001, ko se je po mo~nih de`evjih drsenje mas po celotnem plazu znova aktiviralo. Najprej so za~ele drseti mase v gornjem delu plazu (`e v mesecu avgustu), nato pa {e na ostalih obmo~jih. Preko slapu Graj-{~ek so zdrsele nove mase, za katerih volumen pa nimamo ra~unskih podatkov. Za izdelavo kon~ne sanacije se postavlja vpra{anje, kak{ne so celotne mase, ki so lahko dolgoro~no zajete v plazenje. Na spodnjem diagramu so vzdol` plazu prikazani volumni za razli~na ~asovna razdobja ter med stanjem aprila 2001 in interpretirano fli{no podlago: VOLUMNI (m3) 2000-1998 2001-1998 2001-2000 2001-Podlaga zgornji del plazu in Slano blato -35,876 -61,190 -25,313 144,800 zgornji kanal -12,714 -25,716 -13,002 42,742 “blatno jezero” 53,431 63,229 9,798 292,092 spodnji kanal 459 99,404 98,944 174,403 obmo~je nad slapom 0 10,274 10,274 24,344 SKUPAJ 5,300 86,001 80,702 678,381 Tab. 1 Volumni premikajo~ih plazovitih mas v razli~nih ~asovnih razdobjih. Kon~na sanacija plazu Slano blato nad Lokavcem pri Ajdov{~ini 527 Spreminjanje volumna plazečih mas na plazu Slano blato zgornji del zgornji 'blatno spodnji nad plazu kanal jezero' kanal slapom i Z i ™ *-*- ^ ^ S v** «V.ws < F \ // ^*4. *-, / N -**> -^>- *-*-*-* ^ l^Jf j m-»r ^ °"K*. fi j/^S^J^^f^^^^^^^^^ X>$*%%%nllill%l%l%l\ Oddaljenost (m) —•—2000-1998¦-----2001-199B —*2001-Podlaua Diagram 1. Spreminjanje volumnov na plazu Slano blato Zgornji diagram poka`e, da so na obmo~-ju zgornjega dela plazu in na obmo~ju “blatnega jezera” do fli{ne podlage (trikotniki) {e potencialne velike mase plaze~ih mas. Na gornjem delu je {e okoli 150.000 m3 in na “blatnem jezeru” 290.000 m3, vzdol` celotnega plazu do slapu Graj{~ek pa je okoli 680.000 m3 plazine. V primeru, da se na plazu ne bi izvajala sanacija, bi se polagoma v nekaj letih tudi ta masa v celoti aktivirala in se za~ela gibati navzdol. V sedanjem ~asu (oktober 2002) je `e precej{en del te mase, v pribli`ni koli~ini 200.000 m3 `e odpeljane na deponijo. Dodatnih 50.000 do 75.000 m3 je v labilnem stanju v gornjih delih plazu, predvsem v zgornjem kanalu, ki je v sedanjem ~asu maksimalno napolnjen. Kon~na sanacija bo morala v veliki meri temeljiti na pregrupiranju plaze~ih mas in deloma na njihovem odvozu. Zato je pomembna tudi analiza spreminjanja debeline in {irine vzdol` plazu glede na stanje april 2001: Grafi~no je spreminjanje globine do podlage prikazano na spodnjem diagramu: Iz pregleda gornjih podatkov je med drugim razvidno, da se je plaze~i material iz zgornjega dela plazu premaknil po pobo~ju navzdol in se je zato povpre~na debelina v sicer {irokem zgornjem delu zmanj{ala na povpre~no debelino okoli 4 m, mase v spodnjem delu pa so se od “blatnega jezera” dalje nakopi~ile v povpre~ni debelini preko 10 m. Nad slapom je v sedanjem ~asu debelina pla-zine precej ve~ja. V desnem kraku spodnjega kanala je okoli 26.000 m3 plazine. Ta koli~ina je bila deloma pove~ana z buldo`erskim odrivom plazovi-tega materiala iz obmo~ja “blatnega jezera”, vendar pa se je s poravnavo povr{ine plazenje v desnem kraku mo~no stabiliziralo. Izra~un je pokazal, da je retenzijski prostor grape Graj{~ek precej{en in po oceni zna{a okoli 400.000 m3. Matemati~ni izra~un retenzijskega prostora za zgrajeno kamnito pregrado (slika 2) je pokazal, da je od reten-zijskega volumna celotnega dela grape Graj{~ek mo`no maksimalno izkoristiti le 140.000 m3. V tem primeru bi bil prostor med slapom in pregrado zapolnjen v celoti s plazino, kot je prikazano na prilogi (ob-mo~je {tevilka 16). Vendar ta prostor jemljemo kot rezervo v primeru, da {e pred koncem sanacije ob ekstremno neugodnih vremenskih razmerah pride do drsenja ve~jih ko-li~in mas iz vi{jih leg plazu. Zato se ga ne DIMENZIJE (m) Povp. globina Povp. najve~ja globina Povp. {irina zgornji del plazu in Slano blato 4,0 7,6 149,6 zgornji kanal 3,3 3,9 66,0 “blatno jezero” 11,4 14,3 139,5 spodnji kanal 10,3 11,7 76,0 obmo~je nad slapom 8,4 10,7 73,0 SKUPAJ 7,2 9,3 103,8 Tab.1 Spreminjanje debeline in {irine plazu vzdol` plazu Slano blato 528 Mihael Ribi~i~ & Marko Ko~evar Debelina plazine do podlage zgornji del zgornji kanal "blatno jezero" spodnji kanal nad slapo 4 A ? K p f\* Av; V /,V"A ^m K / *5 Kt v \ W v /\A / I = 5L = 5SSaS5SSSS5 Oddaljenost (m) na¦ naJveSJa globina sme v sanacijskih ukrepih upo{tevati kot mo`-no obmo~je za polnjenje s plazino. Obmo~ja plazenja in sanacija V prej{njem poglavju opisane, v tabelah in diagramih pojavljajo~e osnovne enote plazenja lahko, kot smo v uvodu povedali, nadalje delimo v sekundarne plazove (glej sliko 3): v obmo~je zgornjega dela plazu: o plazenje pod najvi{jimi odlomnimi razpokami (1), o plazenje leve strani plazu (2) o plazenje desne strani plazu (3) o plazenje na obmo~ju usada (4) v zgornji kanal: o plaz v zgornjem delu zgornjega kanala (5) o plaz v srednjem delu zgornjega kanala (6) o plaz v spodnjem delu zgornjega kanala (7) v ~rpali{~e (blatno jezero) o plazenje iz akumulacije “blatno jezero” (8) v spodnji kanal - desni krak o plaz v desnem kraku (pod ~rpali{~em) (12) v spodnji kanal - levi krak o plaz v zgornjem strmej{em delu spodnjega kanala (10) o plaz v spodnjem delu spodnjega kanala z razkrito drsino (11) v obmo~je nad slapom o kopi~enje mas na bolj strmo nagnjenem terenu nad slapom (13) Diagram 2. Debelina plazu do podlage o kopi~enje mas na polo`neje nagnjenem terenu nad slapom (13) v obmo~je pod slapom o plaz v strmem delu z zgornjim odlomnim robom (14) o razlitje plaze~ih mas po Graj{~ku pod slapom(15) o plaz - akumuliranje mas v retenzijskem prostoru pregrade (16) o obmo~je potencialnega plazenja s prelit-jem mas preko pregrade (17) To so le glavni sekundarni plazovi, obstajajo pa {e {tevilni manj{i. Tako nahajamo na levem robu v zgornjem in osrednjem delu ob plazu Slano blato {tevilne bo~ne plazove. Isto velja tudi za zgornji desni rob. V ~asu sedanjega opazovanja plazenja so poleg na{tetih nastajale {e druge splazitve, ki so se ponavadi izra`ale kot nastanek terase na njihovi zgornji strani, na kateri je zastajala voda (lahko majhno jezero), navzdol pa je nastopil strm, tudi do 20 m visok odlomni rob in nato telo plazu, ki se je kon-~alo v bolj ali manj izrazitem kopi~enju v peti plazu. Ta je lahko bila spet nova terasa slede~ega plazu. ^e gledamo na plaz Slano blato kot na skupek najmanj 15 lokalnih plazov, od katerih ima vsak svoje posebnosti, vidimo da je postopek kon~ne sanacije celotnega pla-ze~ega obmo~ja izjemno kompleksen. Za vsak plaz posebej bi bilo treba najprej izvesti standardne terenske preiskave s po najmanj tremi vrtinami, stabilnostne analize, predvideti mo`ne ukrepe sanacije, izbrati naj-primernej{e, jih izvesti in kontrolirati uspe{-nost. Kon~na sanacija plazu Slano blato nad Lokavcem pri Ajdov{~ini 529 Slika 2. Kamnita pregrada za ustavitev drobirskih tokov, ki se nahaja v grapi potoka Graj{~ek nad vasjo Lokavec Kot najbolj smiselen pristop je izvedba sanacije lokalnih sekundarnih plazov praviloma zaporedoma od zgoraj navzdol, tako da morebitno spro`enje vi{jega plazu ne bi zopet povzro~ilo aktiviranje `e saniranega. Prvi do sedaj izvedeni sanacijski ukrepi, ki so del kon~ne sanacije, to `e upo{tevajo. Glede na zna~aj plazenja in dosedanje iz-ku{nje pri izvajanju nujnih sanacijskih ukrepov do sedaj velja, da vsebuje kon~na sanacija posameznega sekundarnega plazu ve~ naslednjih elementov: 1. prepre~evanje namakanja plaze~e mase z zajemom mest (izvirov), kjer se pojavlja podtalna voda (drena`e), 2. pregrupacijo zemeljskih mas v stabilno obliko, ki bo omogo~ala tudi u~inkovit povr-{inski odtok padavinske vode, 3. vodenje izvirne in padavinske vode v povr{inskih kanalih iz obmo~ja plazu 4. odriv na boke ali odvoz odve~nega pla-ze~ega materiala, 5. izdelavo kanalov za zbiranje in odvajanje vode, 6. ureditev in zatravitev povr{ine, 7. podporni konstrukcijski objekti (pregrade). Glede na sedanje stanje na plazu Slano blato (november 2002) se ka`ejo naslednji mo`ni kon~ni sanacijski ukrepi, ki jih je treba upo{tevati v idejnem projektu: – nove odlome nad zgornjimi deli plazu (1) se zabije z glino, teren preoblikuje z bul-do`iranjem in odrivom plaze~ega materiala v gladko povr{ino, ki omogo~a u~inkovit po-vr{inski odtok vode, zajame izvire z drena`o in povr{inskim odvodom vode po kanalih, ter se ga zatravi in posadi z grmovjem. – sanacijo plazenj na zgornjem delu plazu z leve in desne strani ter iz usada (ozna~ena z 2, 3, in 4), ki so `e v veliki meri sanirana, se pri nadaljnji sanaciji, ki vodi h kon~ni stabilizaciji, nadaljuje z enakimi ukrepi, ki zajemajo odrive, odvoz in ravnanje povr{ine, izdelavo kanalov, zajetja izvirov z drena`ami (kamnitimi rebri) in na koncu zatravitvijo povr{ine. – plazenja v gornjem kanalu v njegovem zgornjem in osrednjem delu (5 in 6), kjer so nakopi~ene plaze~e mase, tako da je kanal napolnjen do najvi{jih mo`nih kot, ni smiselno sanirati, dokler te mase ob de`evnem obdobju same ne zdrsnejo iz kanala in so sekundarni plazovi na obmo~ju 4 dokon~no sanirani. Ko se zgornji kanal izprazni, se uredijo in stabilizirajo bre`ine grape in vzdol`-ni kanal za pretok vode po sredini. – grapo Graj{~ka na obmo~ju plazu v spodnjem delu zgornjega kanala (7) bo po zdrsu plaze~ih mas na obmo~je ~rpali{~a zaradi strmega terena zelo te`ko sanirati. Poleg tega bo strmi nagib povzro~il mo~no erozijo potoka, kar je treba prepre~iti. Kot ena izmed mo`nih sanacij se ka`e izvedba nove pregrade na mestu stare poru{ene avstroogrske. – nakopi~eni material na obmo~ju ~rpa-li{~a (8) je treba osu{iti, odstraniti mehke blatne mase na najugodnej{o lokacijo, ki je v grapi pod desnim krakom plazu. Izdelati je treba vzdol`ni kanal za potok Graj{~ek in oblikovati kanal na desni strani, ki vodi vodo iz plazi{~a v kon~no obliko. 530 Slika 3. Obmo~ja sanacije na plazu Slano blato – zdrsele mase v desnem kraku plazu (9), ki so `e stabilizirane, je treba dokon~no urediti s povr{inskim odvodom vode in zatra-vitvijo. – po~akati je treba, da mase v zgornjem in osrednjem delu levega kraka plazu (10 in 11) splazijo navzdol, tako da bo kanal v veliki meri izpraznjen. Preostale mase se odstranijo vse do dobro izra`enih drsnih ploskev, ki se sedaj lokalno pojavljajo na povr{ini. Nato se uredijo boki in dno grape v kon~ne bre`ine, ki jih je treba stabilizirati z biotorkretom, tako da prepre~imo plazenja iz bokov. – v strmem delu spodnjega kanala (12) po zdrsenju plaze~ih mas na obmo~je nad slapom je treba prepre~iti erozijo potoka Graj-{~ek ob visokih vodah z ureditvijo struge po sredini in s stabilizacijo bokov grape. – nakopi~eni material na polo`nem terenu nad slapom Graj{~ek je bil v koli~ini okoli 200.000 m3 odpeljan na deponijo ob letali{~u. Sledi ureditev povr{ine v kon~no obliko, izdelava struge potoka in desnega odvodnega kanala, ter kon~no zatravitve povr{ine. Na obmo~ju slapu se ka`e tudi primerna lokacija za izdelavo pregrade, ki se izvede, ~e se poka`e, da ni mo`no stabilizirati zgoraj pla-ze~e mase. – obmo~ja pod slapom na Graj{~ku (14 in 15) predstavljajo varovalni retenzijski prostor za primer, da se plaze~e mase prelijejo preko slapu. Zato je treba iz teh obmo~ij odvoziti ves plaze~i material in urediti strugo potoka. Mihael Ribi~i~ & Marko Ko~evar – kamnita pregrada in obmo~je 16 sta predvidena kot zadnji skrajni varovalni ukrep za ustavitev plaze~ih mas, ~e pride do eks-tremno neugodnih vremenskih razmer, v obdobju {e predno bo celotni plaz Slano blato saniran do take mere, da ne bo ve~ mo`en nastanek drsenja ve~jih koli~in blatnih mas. Pregrada in polo`neje nagnjen prostor nad njo slu`i tudi za ustavljanje morebitnih hitrih blatnih tokov. – obmo~je struge potoka pod pregrado (17) neposredno nad vasjo naj se v kon~ni sanaciji uredi tako, da bo krajinski izgled, ki je sedaj pokvarjen z gradnjo ceste in posekom, ~im primernej{i za prebivalce Lokavca. Zaradi obse`nih sanacijskih ukrepov je potrebno izdelati krajinsko {tudijo celotnega ob-mo~ja plazu Slano blato. Zaklju~ek Plaz tako izjemnih dimenzij, kot je Slano blato je mogo~e sanirati le v dalj{em razdobju, minimalno v petih letih, pri ~emer je treba izkoristiti tudi naravne procese plazenja na plazu. Tako zgornji in spodnji kanal na plazu saniramo takrat, ko sta po pada-vinskenm razdobju v veliki meri izpraznjena od plaze~ih mas. V primeru, da se kon~na sanacija, ki se je pri~ela z ureditvijo zgornjih delov plazu ter izgradnjo ceste skozi vas z odvozom plaze-~ega materiala ne bi zvezno nadaljevala v naslednji letih, bi pri{lo do vedno ve~jega vklju~evanja na novo plaze~ih mas (to so mase starih plazenj izpred 100 in ve~ let iz podlage) in v 2 do 3 letih bi bili vsi sedanji ukrepi izni~eni. Literatura Ko~evar M. in sod. 2001: Poro~ilo o geo-lo{kih, hidrogeolo{kih in geomehanskih raziskavah na plazu Slano blato, Geoin`eniring – interno poro~ilo. K o ~ e v a r , M. & R i b i ~ i ~ , M. 2001: Plaz Slano blato, MEGRA, Gornja Radgona. Ribi~i~, M. 2001: Izra~un volumnov na plazu Slano blato, Gradbeni in{titut ZRMK – interno poro~ilo, Ljubljana. R i b i ~ i ~ , M. 2001: Plaz Slano blato (izra~un volumnov), Šukljetovi dnevi, Maribor. R i b i ~ i ~ , M. 2001: Projektna naloga za izvedbo ukrepov za kon~no sanacijo plazu Lokavec, Gradbeni in{titut ZRMK – izdelano za MOP, Dr`av-na komisija za plazove.