8 5 54 AA
60100200
PPII
Poštnina plačana v gotovini n	a i •
Abb. postale I gruppo L6D3 400 llF
OSREDNJA KNJIŽNICA
P.P.126 66001 KOPER
3KI DNEVNIK
Leto xxxvn. Št. 92 (10.914)
TRST, sobota, 18. aprila 1981
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
VLADNI UKREPI V OSPREDJU POLITIČNE RAZPRAVE V ITALIJI
PRIZADEVANJA ZA SPORAZUM V SINDIKATIH NOVI ZNAKI ZBLIŽEVANJA MED KPI IN PSI
Berlinguer bo vodil komunistično delegacijo na kongresu PSI - Martelli o volji po ponovnem začetku dialoga s KPI - Deljena mnenja o četrtkovih vladnih ukrepih
TISKOVNA KONFERENCA SEKRETARJA POKRAJINSKEGA KOMITEJA ZK KOSOVA MAHMUTA BAKALIJA V PRIŠTINI
RIM — Gospodarska politika in priprave na kongres socialistične stranke sta osrednji predmet politične razprave v Italiji. Po ukrepih, ki jih je v četrtek sprejela vlada, se nadaljujejo polemike med sindikalnimi organizacijami, vendar kaže, da si v sindikalni federaciji prizadevajo, da bi premostili nasprotja in se na prihodnjem srečanju z vlado, ki bo 6. maja, predstavili z enotnimi stališči. Prav ta prizadevanja so razlog za nadaljevanje posredniškega dela generalnega tajnika UIL Benvenuta, ki se je včeraj ločeno sestal tako s Cami-tijem kot tudi s predstavniki CGIL.
V nekem intervjuju je Benvcnuto poudaril, da se morajo vsi delavci zavedati, da ni razlik med sindikalnimi organizacijami, ki jih ne bi bilo mogoče premostiti, kajti vsi trije sindikati soglašajo, da je treba inflacijo «ohladiti>: tudi preko sprememb premične lestvice.
Sicer pa so splošne ocene vladnih
ukrepov zmerno pozitivne. Tako jih na primer ocenjuje predsednik Con-findustrie Merloni, ki pa obenem pravi, da so ti ukrepa nezadostni in prepozni. Pač pa Merloni pozitivno ocenjuje «odprtost sindikatov* v zvezi s premično lestvico. Nad vladnimi ukrepi pa se pritožujejo predstavniki italijanskih dežel; tako je predsednik dežele Furlanije - Julijske krajine, Antonio Comelli, ki
Vladni ukrepi
RIM — V dolgem spisku vladnih ukrepov za premostitev sedanje gospodarske krize so strnjene «odpovedi» za razne plasti prebivalstva in za javne ustanove. Pri zasebnikih so zvišali razne dajatve, pri javnih ustanovah pa so črtali nakazila in zmanjšali stroške. Ukrepe, ki jih bo vlada predložila parlamentu, sta ministra Andreatta in Aniasi sintetizirala na sledeči način:
1.	Zdravstvo:
—	Za zdravila ostaja nespremenjen «ticket» za 200 lir, ostali denarni prispevki za nakup zdravil pa se povišajo od 400 na 600 lir, od 600 na 1 000 lir, uvedli pa bodo novi «ticket» v višini 1 500 lir za vsa zdravila, ki so dražja od 10.000 lir.
—	Uvedli bodo posebni »ticket* za laboratorijske in radiološke a-nalize pri zasebnikih v višini 15 odstotkov celotnega stroška za tiste zavarovance, ki imajo letne dohodke preko 15 milijonov lir.
—	Le za 16 odstotkov so povečali strošek za zdravljenje v' toplicah in v slatinah ter za proteze (umetne nadomestke za izgubljene dele telesa).
—	Pri bolniški oskrbi ne predvidevajo nobenega «ticketa* niti v zasebnih klinikah, ki so pogodbeno vezana z javnimi ustanovami.
—	Iz uradnega seznama zdravil bo pred junijem »izginilo* tisoč odvečnih postavk.
—	Vlada predvideva olajšave za vse tiste, ki imajo družbene minimalne pokojnine in za Invalide.
—	Medministrski odbor za cene bo proučil »omejeno podražitev* zdravil.
—	Do julija bodo »zamrznili* konvencijo s splošnimi zdravniki, pediatri, specialisti in zdravniki za prvo splošno pomoč, kar bo omogočilo prihranek v znesku 344 milijard lir.
—	Deželam bodo iz posebnega sklada za naravne nesreče nakazali 500 milijard lir za kritje tekočih stroškov.
—	Krajevne zdravstvene ustanove ne bodo smele najemati novih uslužbencev in morajo spoštovati proračune, za katere jamčijo dežele in občine.
—	Glede sedanjega stavkovnega gibanja splošnih zdravnikov bo vlada sprejela odlok, s katerim l)o vračala zavarovancem denar, ki so ga dali zdravnikom.
—	Vlada bo tudi izdala vladni odlok, ki bo prepuščal zavarovancem večjo izbiro med javno in zasebno zdravstveno oskrbo.
—	Obenem bo vlada zahtevala od parlamenta čimprejšnjo odobritev vsedržavnega zdravstvenega načrta za prihodnje obdobje treh let
2.	Dajatve za zdravstveno in socialno oskrbo:
—	V nobenem primeru ne bodo smele biti dajatve za zdravstveno oskrbo zasebnih delavcev in profesionistov nižje od 1 odstotka.
—	Prispevki neposrednih pridelovalcev za INAIL se bodo od 30 tisoč lir v letu 1981 zvišali na 40 tisoč lir leta 1982.
—	Neposredni pridelovalci (zasebni kmetje) bodo poleg dosedanje mesečne dajatve v znesku 65 tisoč lir prispevali še proporcio nalno dajatev glede na svoje dohodke, in sicer: v višini 16 odstotkov za kmetije v hribovitem območju in 32 odstotkov za kmetije v ravnini
—	V gradbeništvu bodo povečali dajatve za dopolnilno blagajno, kar bo omogočilo prihranek 42 milijard lir.
—	Dopolnilna vplačila za minimalne pokojnine INPS bodo dovoljevali na podlagi osebnih zaslužkov.
—	Ne bodo sprejeli prostovoljnih prispevkov, če ni bil posameznik vsaj tri leta v rednem delovnem odnosu.
—	Glede prispevkov smatra vlada minimalni znesek za služkinje, hlapce in delno zaposlene 2 milijona lir, maksimalni znesek pa 150 milijonov lir letno.
—	Vse pobude v socialnem skrbstvu bodo omogočile 150 milijard lir naknadnih prejemkov.
3.	Šolstvo:
—	Za 10 tisoč lir bodo zvišali vpisnino za drugostopenjsko šolo (višje srednje šole).
—	Pristojno ministrstvo bo moralo čimprej določiti vpisnino za vi-sokošolce (univerza). Vpisnina bi ostala nespremenjena za študente, ki so člani družin z manj kot 12 milijoni lir letnega dohodka. Za tiste pa, ki imajo preko 30 milijonov lir dohodka, bi vpisnina znašala 400 tisoč lir.
—	V varčevalne namene bodo prepovedali ustanovitev novih raz redov in šol, kar bo omogočilo'prihranek od 80 do 85 milijard lir
—	V javnih ustanovah bodo draginjsko doklado nakazali v soraz merju z mesečnimi prejemki, da bi preprečili dosedanje zlorabe, ko je uslužbenec za 1 ure mesečno prejel celo draginjsko dokla do v znesku 400 tisoč lir.
4.	Javna uprava:
—	Za pet odstotkov bodo zmanjšali doklade za posebne storitve, za potovanja, za nadurno delo, za nakazila in tajniške stroške ministrstev.
—	Za deset odstotkov bodo zmanjšali stroške za reprezentanco, za nakup časopisov in revij, za tako imenovane »modre avtomobile* in za srečanja ter študijske pobude.
—	Za pet odstotkov bodo zmanjšali stroške za nakup dobrin in uslug.
—	Za pet odstotkov bodo znižali nakazila raznim ustanovam in s tem privarčevali 1.400 milijard lir.
—	Za 40 milijard lir bodo znižali prispevke za ducat ustanov, med katerimi je tudi vsedržavni svet za raziskave.
—	Za 20 odstotkov bodo znižali količino goriva za ogrevanje, ki so ga kupili leta 1980.
5.	Krajevne ustanove:
—	Deželam z rednim statutom bodo znižali od 45 na 18 odstotkov predvidene finančne sklade.
—	Isto se bo zgodilo z deželami s posebnim statutom.
—	Vlada bo obenem prvič, v svoji »zgodovini* pozvala krajevne ustanove, naj sprejmejo podobne ukrepe kot jih je sprejela javna uprava.
—	Za občine in pokrajine vlada določa, da morajo vse poviške v postavkah «aktivnih obresti* nakazati za izplačilo dolgov pred letom 1977, ki so bili do sedaj v breme države.
je v tem času predsednik stalne konference vseh italijanskih dežel, izrazil zaskrbljenost predvsem nad dejstvom, da predstavnikov dežel nihče ni vprašal za mnenje in dodal, da bodo ukrepi zelo negativno vplivali na proračune, ki so že o-dobreni.
»Vest dneva*, torej najpomembnejši politični dogodek včerajšnjega dne, pa ne zadeva zadnje vladne seje. Nanaša se neposredno na odnose med komunistično in socialistično stranko. Delegacijo KPI na socialističnem kongresu, ki bo prihodnji teden v Palermu, bo vodil sam strankin tajnik Enrico Berlinguer. Vest je vsekakor pomembna, saj je Berlinguer le redkokdaj vodil strankine delegacije na kongresih drugih strank. Tokrat, ob dokaj hladnih odnosih med komunisti in socialisti, pa tega nihče ni pričakoval. V zadnjih dneh pa so se začele širiti vesti o ponovni vzpostavitvi stikov med obema levičarskima strankama. Včeraj pa je volja po zbližanju prišla dokaj jasno do izraza na obeh straneh. Komunistično vodstvo, ki se je sestalo v četrtek, je včeraj objavilo krajši sklepni dokument, ki bi ga lahko razdelili v dva dela. V prvem delu komunisti ponavljajo znane obtožbe Forlanijevi vladi, v drugem delu pa se posvečajo predvsem stanju znotraj italijanske levice. Glede na nasprotja in napetost znotraj sindikalnega gibanja, je rečeno v dokumentu, pripisujejo komunisti izreden pomen -a delavsko gibanje in za državo načelom avtonomije, e- i notnosti in demokracije sindikata. Takoj nato piše, «da intenzivnejši in bolj pozitivni politični odnosi med KPT in PSI so nujno ootrebni v perspektivi enotnosti levice in za re snično spremembo politične vodstva v državi. KPI želi, da bi tovariši socialisti, ki se bodo prihodnji teden zbrali v Palermu na svojem 42. kongresu, pozorno« preučili rezultate politike na oknovi načela •a posebnosti vladanja*, piše še dokument komunističnega vodstva, ki ob koncu poudarja, da so komunisti pripravljeni, da s socialisti in z drugimi demokratičnimi silami razpravljajo, ne samo za preverjanje možnosti sporazuma v zvezi z u-smeritvijo in s programi gospodarske politike, ampak tudi v zvezi z možnostjo sestave nove vlade, ki bi lahko zagotovila korektne in pozitivne odnose s sindikalnim gibanjem, s parlamentom in s političnimi silami.
Pripravljenost na dialog izhaja tudi iz intervjuja enega najtesnejših Craxijevih sodelavcev, Claudia I Martelli ja, ki ga je objavila neka ! tiskovna agencija. Martelli jasno i govori o volji, da se ponovno začne razprava in ooudarja, da je volja obojestranska. Pri tem sicer ne gre v podrobnosti, kar pa je po eni strani tudi razumljivo, saj bo o
tem nedvomno tekla razprava na bližnjem kongresu socialistične stranke.
VSI JUGOSLOVANSKI NARODI IN NARODNOSTI SO VELIKO PRISPEVALI IA RAZVOJ KOSOVA
V neredih je izgubilo življenje 8 demonstrantov in en miličnik, ranjenih pa je bilo 75 demonstrantov in 131 pripadnikov javne varnosti - Enote JLA so samo varovale vitalne objekte
PRIŠTINA — Sekretar pokrajinskega komiteja ZK Kosova Mah-mut Bakali se je včeraj pogovarjal s tujimi novinarji in je med drugim poudaril, da so vse, kar so dosegli v Kosovu, dosegli zahvaljujoč se prednostim socialističnega samoupravnega sistema, načelni politiki ZKJ, posebej o nacionalnem vprašanju in o vprašanju hitrejšega razvoja manj razvitih republik in pokrajin. Hiter razvoj so dosegli z angažiranjem samih delovnih ljudi Kosova, pa tudi z izjemno angažiranostjo in solidarnostjo
RIM — Democrazia proletaria je včeraj sporočila, da so že zbrali pol milijona podpisov pod zahtevo za referendum o opravi zamrznitve draginjske doklade na odpravninah.
WASHINGTON — Zahorinonemški zvezni kancler Helmut Schmidt je ponovno podprl zamisel o »vrhu* med Brežnjevom in Reaganom in je zaželel »odločno* obnovo pogajanj o omejevanju strateškega orožja j speva, ampak tudi prek mnogih dru-Njegove misli je včeraj pofcre- gih poti spodbujala, podpirala in po-
celotne skupnosti vseh republik in pokrajin, vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. V tej zvezi, je poudaril Bakali, je vsekakor treba o-meniti tudi posebno angažiranje Socialistične republike Srbije, ki je ne samo prek sklada za razvoj nerazvitih, kamor sicer največ pri-
dovala ameriška revija »Fcreign Affairs*. V njih Schmidt zagovarja stališče, da je treba prav v kriznih obdobjih še povečati medsebojne stike. Kancler seveda zagovarja u-gotovitev, da je SZ z nameščanjem svojih raket «SS-20» porušila ravnotežje sil v Evropi, a obenem upa. da bi lahko s pogajanji uspestavili medsebojno zaupanje;
magala pri razvoju Kosova.
Veliko zavzemanje jugoslovanske družbene skupnosti za hitrejši raz-, voj Kosova je Bakali med drugim argumentiral z naslednjimi podatki: v obdobju od leta 1961 do 1965 je Kosovo iz sklada za razvoj manj razvitih dobilo 405,3 milijona dinarjev oziroma 20,8 odstotka celotnih sredstev sklada. Že v naslednjem
srednjeročnem obdobju je znesek, i ga je Kosovo dobilo iz sklada, dosegel 2667,2 milijona dinarjev oziroma 30 odstotkov celotnih sredstev sklada. V obdobju od 1971 do 1975 je pokrajina iz sklada dobila 8101,6 milijona dinarjev. Udeležba Kosova pri sredstvih sklada se je povečala na 33,2 odstotka. V minulem srednjeročnem obdobju od 1976 do 1980 so za Kosovo iz sklada izločili 28.467 milijonov dinarjev ali 37,1 odstotka celotne višine sklada za razvoj manj razvitih republik in pokrajine Kosovo. Seveda je kljub vsemu naglemu in uspešnemu absolutnemu razvoju, po Bakalijevih besedah, Kosovo v relativnem smislu, če merimo po narodnem dohodku na prebivalca, še naprej najmanj razvito območje v
Jugoslaviji.
Bratstvo in enotnost, je dejal Bakali, je bilo, je in bo vedno edino izhodišče, ki lahko zagotovi resnično enakopravnost, zaupanje in e-notnost med vsemi narodi in narodnostmi Jugoslavije. Po svojem humanem bistvu je to edina alternativa demokratičnega življenja vseh narodov na večnacionalnem, Balkanu zato je vsak tisti, pa naj bo katerekoli narodnosti, ki poskuša trositi mednacionalno mržnjo v jugoslovanski večnacionalni skupnosti vnaprej samega sebe ožigosal kot najbolj reakcionarno silo, ne samo v odnosu do drugega naroda, ampak tudi v odnosu do lastnega naroda ali narodnosti.
Sami veste, je rekel Bakali, da smo poskušali s političnimi sredstvi preprečiti sovražniku organiziranje demonstracij. V tem nismo popolnoma uspeli. Kljub temu smo s političnim delovanjem in kasnejšo uporabo sile oziroma angažiranjem organov samozaščite na podlagi u-stavnih pristojnosti in odgovornosti
itiiiimiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiifiiiiniiiiiiiiiiiiiniiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiimiHiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiinuiiiiiiiH
FINANČNI ŠKANDALI NAČENJAJO TUDI NA1V1ŠJE ČLANE ITALIJANSKEGA SODSTVA
UGOZILLETTI JE PONUDIL ODSTOP l MESTA PODPREDSEDNIKA VIŠJEGA SODNEGA SVETA
Sklep je sprejel potem ko so zanj sodniki izdali sodni poziv in izvedli stanovanjsko preiskavo na njegovem domu - Sumijo, da je podpiral finančnika Calvija
RIM — Na včerajšnjem »zasedanju višjega sodnega sveta je podpredsednik Ugo Zilletti uradno ponudil svoj odstop. Člani sveta se bodo o sprejetju ali zavrnitvi njegovega sklepa izrekli Selc V torek ali v sredo, ko se bo ponovnega zasedanja višjega sodnega sveta 4
udeležil predsednik republike Perti-ni, ki je obenem tudi predsednik te inštitucije.
Kaže torej, da so škandali, ki pretresajo vso Italijo, načeli tudi najvišje člane italijanskega sodstva. Ugled Uga Zillettija jc v veliki meri zasenčila predvčerajšnja odloči tev milanskih sodnikov (ki vodijo preiskavo o ilegalnih finančnih poslih predsednika in lastnika pomembne bančne ustanove Banco Ambro-siano Roberta Calvija), ki so zanj izdali sodni poziv in izvedli stanovanjsko preiskavo na njegovem domu. Ista «sramota* je doletela tudi državnega pravdnika Maura Gre-stija. v
In kaj naj bi pravzaprav oba zagrešila? Sodniki baje domnevajo, da sta, iz še nepojasnjenih razlogov, «krila» Calvija in omogočila, da so mu preiskovalci vrnili potni Ugo Zilletti	list, ki so mu ga bili zaplenili
iiliiiiiiiniiiMiiMiiHiiHiimiiiiiiiiitiittiiimiiiifiiiiiiatniiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiHtiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiniimiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*
DRŽAVNI PRAVDN1K OBVESTIL PRIZADETE 0 KAZENSKEM POSTOPKU
Vodstvo ANPAC in 37 pilotov morebiti na zatožni klopi
Zagovarjati bi se morali zaradi «neutemeljene stavke»
RIM — Pomočnik državnega I morali biti), tretji pa šobili zdravi.
pravdnika republike Giorgio Santa croce je obtožil za nekatere prekrške 13 sektorskih predstavnikov sindikalne organizacije ANPAC (Vsedržavno združenje pilotov civilnega letalstva) ter 37 pilotov Državni pravdnik je uvedel preiskavo v zvezi s stavko v civilnem letalstvu ter pozval prizadete, naj imenujejo svoje zagovornike.
Tožbe, ki jih bo Santacroce morebiti vložil zadevajo dve vrsti prekrškov. Sindikalni predstavniki AN PAC, člani vodstva in izvršnega odbora, so obtoženi, da so »dali pobudo, organizirali... protestno sindikalno manifestacijo kategorije nilo-tov rednih prog družb Alitalia in Ati. Protesj je očitno neosnovan, pa tudi samovoljen ter škoduje koristim gospodarstva države, ker skuša onemogočiti redne letalske lete na državnih in mednarodnih progah z zaporo vseh letov na državnem ozemlju v času sedmih dni, začenši od 14. aprila letos*. Druga napovedana obtožba pa se tiče »domnevnih nevarnih posledic* nrisilnega vpoklica pilotov, kar naj bi vplivalo na pilote, da bi zavrnili vpoklice.
Piloti pa so obtoženi le prekinitve svoje dejavnosti v javni službi.
Kot smo že poročali, določeno število pilotov ni upoštevalo vpoklica ter ni prišlo v službo z izgovorom, da so bolni Državni pravdnik je ukazal, naj jih pregledajo zaprise ženi zdravniki (policije in finančne straže). Nekateri so bili res bolni, drugih riiso našli ddtfia (čeprav bi
Spričo nenadne proglasitve stavke tehničnega osebja letov družbe Alitalia je minister Formica. da bi preprečil brisanje s sporeda ne katerih mednarodnih in medcelinskih letov zahteval, naj rimski prefekt izda prisilne vpeklice. To bo veljalo tudi za stevarde in ste vardese, ki naj bi začeli stavkati danes opoldne.
Sindikat ANPAC .je sklical tiskovno konferenco za danes ob 14. uri
Vsi včeraj načrtovani leti so potekli brez motenj. Za danes je predvidenih 126 letov. V celoti pa so letala prepeljala dnevno le po lovico potnikov kot je bilo to obi-
čajno ob velikonočnih praznikih (li.000 proti 21.000). Na letališčih pa niso zabeležili večje gneče.
Računski dvor .je včeraj registriral delegatski dekret, ki zadeva Ustanovo pomožne službe letov, kar bo omogočilo konkretne ukrepe za dejavnost te ustanove. Ministrstvo za prevoze je tud: pripravilo nov zakonski osnutek o reformi gene ralnega ravnateljstva civilnega letalstva.
Glede odmevov na stavko pilotov, naj omenimo poziv KPI naj vlada nastopi z vso odločnostjo proti pobudi avtonomnih sindikatov, ker te pobude vedno bolj odkrito podpirajo desničarske sile.
pred dvema letoma
Calvi je bil aamreč v sretjjšču pozornosti že več let zaradi svojih sumljivih poslov. Od navadnega uradnika se je namreč bliskovito povzpel do najvišjih in najuglednejših mest v italijanskem finančnem svetu. Bil je tudi priia-telj bankrotiranega Michela Sindo-ne, postal je lastnik številnih podjetij in predvsem katoliških ustanov. V nekaj letih si je ustvaril ogromno bogastvo, predvsem po zaslugi drznih finančnih operacij, za katerimi so se po vsej verjetnosti, skrivala pomembna politična pokroviteljstva.
Proti njemu je nastopila tudi osrednja italijanska banka, vendar so njena prizadevanja kmalu padla v vodo, ker je medtem nastal škandal (le golo naključje?), ki je privedel do odstopa guvernerja Paola Baffija in aretacije generalnega podravnatelja Maria Sarci-nellija. S Calvi jevim primerom se ,ie nekaj časa ukvarjal tudi sodnik Mario ^jessandrini ki ga je ubil komandos prime linee. Preobrat v preiskavi je pomenila stanovaniska preiskava na domu framasonskega voditelja Licia Gellija, leaderja lože P2, katera se je izkazala za pravo košaro ocmembnih novic. Prav včeraj so namreč uvedli kar šest preiskav 6 raznih politično-fi-nančnih škandaTh na osnovi gradiva. ki so ga našli v Gelli.ievi vili v Arezzu.
In tako sta prišli na površje tudi imeni Grestija in Zilletti.ia. Slednjemu je treba priznati, da .je ne mudoma ponudil svoj odstop s položaja, da bi. kot je sam dejal, dokazal svojo popolno nedolžnost. Vendar pa je malo verjetno, da bi preiskovalci storili tako pomembni korak, če ne bi bilo za to dovolj konkretnih razlogov ali vsaj sumov.
Forlanijev odgovor Leonidu Brežnjevu
RIM — Italija podpira zamisel o pogajanjih za nadzorstvo in omejevanje jedrskih raket srednjega dometa, a obenem poudarja načelo »vzporednosti*, in sicer: zagovarja načelo, da morajo države NATO vzporedno s pogajanji nadaljevati s pobudami za uresničitev modernizacije evropskega raketnega si-
stema, da bi odpravile sedanje neravnovesje sil med vzhodnim in zahodnim taborom v Evropi.
To. je v bistvu odgovor predsednika italijanske vlade Forlanija na poslanico, ki jo je Brežnjev poslal italijanski, podobno kot drugim zahodnim vladam. Kot znano je Brežnjev v svoji poslanici zahteval »zamrznitev* nameščanja novih raket srednjega dometa v Evropi in predlagal pogajanja o njihovem omejevanju. Forlani je Brežnjevu odgovoril šele sedaj, potem ko so zahodni zavezniki poiskali skupen odgovor na sovjetske predloge. V svojem pismu Forlani med drugim zagovarja zahodna stališča o poljski in afganistanski krizi. Glede prve Forlani napoveduje težke zaplete, če bi SZ neposredno vojaško posegla, glede Afganistana pa zahteva umik sovjetskih čet.
RIM — Pokazatelj industrijske proizvodnje v Italiji je padel v letošnjem januarju za 6,4 odst. v primerjavi z lanskim.
pokrajine Kosovo uspeli ne ' samo likvidirali te namere, ampak tudi popolnoma izslediti vse sovražne sile. Da bi he samo popolnoma o-nemogočili nemire, ampak tudi odstranili vse, kar je spodbujalo in organiziralo sovražne demonstracije, smo v Prištini, in nekaterih o-koliških občinah Uvedli nekakšno vrsto izrednega stanja. Uvedli smo ga, da bi lahko h treje prišli do sovražnika, ne pa da bi omejevali življenje in delo delovnih ljudi in občanov.
Med organizatorji in pobudniki demonstracij so bili po Bakalijevih besedah, samo pripadniki albanskega naroda. V Prištini in drugih krajih v Kosovu je bilo ranjenih 75 ljudi, cd tega je bilo 55 ranjenih s strelnim orožjem, 4 pripadniki organov varnosti so lažje, 127 pa je lažje ranjenih. Skupaj je v neredih izgubilo življenje 8 demonstrantov in en miličnik albanske narodnosti. To so, kot je rekel Bakali točni podatki. Do razlik v primerjavi s prejšnjimi izjavami o številu mrtvih je prišlo zaradi neurejenih podatkov.
Več udeležencev tiskovne konference je zanimalo dozdevno angažiranje JLA pri, kot so rekli, razganjanju demonstrantov.
Kot vam je znano, je odgovoril Bakali, so enote JLA v minulih dogodkih postopali v skladu z jugos.o-vanskimi zakoni in pravili vseljudske obrambe in družbene samozaščite. Armada je samo varovala vitalne objekte v mestih in nikjer ni noben vojak izstrelil naboja, niti niso streljali na vojake. Moram vam reči, je poudaril, da JLA deluje na enotnih temeljih, ker je vprašanje obrambe in varnosti v Jugoslaviji nedeljivo. Zagotavljam pa vam, 'da bomo, če bo katerikoli sovražnik kot agresor od zunaj poskušal o-groziti Jugoslavijo oziroma katerikoli njen del, uporabili celoten sistem vseljudske obrambe -ia dnužbene samozaščite, vkljiyjpo tudi JLA. (dd) ----------------------
V Čilu pred stavko v rudniku 4ltenienle»
SANTIAGO DE CHILE - Če državna ustanova, ki upravlja bakrene rudnike v Čilu (Codelco) ne bo zadnjem trenutku ponudila kaj boljšega, bo 10.030 rudarjev bakrenega rudnika «E1 teniente* napovedalo prihodnji torek in v sredo splošno stavko. Stavkovno gibanje so sklenili v prejšnjih dneh na tajnih glasovanjih. Več kot 90 odst. članov osmih sindikatov se je izreklo za stavko.
Rudnik »El teniente* pridela na dan 850 ton bakra. Izgube zaradi stavke bi znašale dnevno 1.500.000 dolarjev. Rudnik ne razpolaga z zalogami.
iiMniiiiiiiiiKiiiiiiiiiiMHiiKiiiinHmiiifiiiiiHiinimuniiiiKiiiiiiiiiiiminiiifiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiniimiiiimNi
Odkrili fašistični brlog
V OSPREDJU CIUI POLITIKE NEUVRŠČENOSTI
BEOGRAD — Predsednik predsedstva SFRJ Cvijetin Mijatovič se je včeraj vrnil z obiska iz Zambije, Tanzanije iti Zimbabveja. Po prihodu na letališče v Beograd je Mija to tič izjavil, da so obiski omogočili vsestranske in zelo koristne pogovore z gostitelji, pa tudi s predstavniki osvobodilnih gibanj ljudstev Južne Afrike. Mijatovič je povedal, da so bili sestanki prisrčni ter da je lilo za njih značilno iskreno prijateljstvo in spoštovanje.
Cvijetin Mijatovič je povedal, da so posebno pozornost namenili uspešnemu izvajanju cil.iev politike neuvrščenosti. V pogovorih so pr njegovih besedah ugotamli, da so pozitivni rezultati nedavne ministrske kon feienre neuvrščenih v New Delhiju spodbudili pripravljenost neuvrščenih, da se šir-
še in bolj konkretno angažirajo v uresničevanju politike neuvrščenosti.
Kol je povedal predsednik predsedstva SFRJ, so v pogovorih posebno pozornost namenili zaskrbljujočim razmeram na Jugu Afrike in prišli do skupne ugotovitve, da je nujna odločna akcija neuvrščenih držav ter angažiranje mednarodne skupnosti, da bi bolj dosledno izvajali sklepe OZN o Namibiji in afriškem jugu.
Seznanili so nas tudi z notranjim razvojem Zambije, Tanzanije in Zimbabveja. Tamkajšnji narodi izvajajo globoke družbeno go-srjoaaiske preobrazbe, pri čemer je socializem poglavitna vizija. Pokazali so tudi veliko zanimanje za naše izkušnje pri razvoju snvtalizma. je dejal Mijatovič.
Med vrnitvijo v dbmovino smo se na
povabilo predsednika Mengistuja nekaj ur zadržali v Adis Abebi. Ta čas smo izkoristili za prijateljsko izmenjavo mnenj o nadaljnji krepitvi dvostranskega sodelovanja in mednarodnih problemih, s katerimi se ukvarja gibanje neuvrščenih. Tudi ti pogovori so bili zelo koristni in jih bomo nadalje vali tudi v prihodnje.
Skratka, naš obisk v teh afriških drža vali je potrdil in okrepil dosedanje prija teljstvo in ustvaril še večjo možnost za nadaljnje širjenje dvostranskega sodelovanja. Vrnili smo se s prepričanjem o visokem u-giedu Jugoslavije v tem pomembnem delu sveta. Zato smo lahko zadovoljni, vendar nas to dejstvo tudi zavezuje, je ob koncu poudaril predsednik predsedstva SFRJ Cvijetin Mijatovič. (dd)
RIM — V okviru obširne akcije proti rimskim neofašistom, ki je že privedla v prejšnjih dneh do aretacije 52 skrajnežev, so včeraj odkrili v neki garaži pomembno skladišče orožja in drugega gradiva. Agenti Digos so zaplenili ogromno število ponarejenih osebnih izkaznic, naprav za ponarejanje potnih listov in avtomobilskih tablic, propagandne dokumentacije in veliko količino zlata in draguljev za več kot sto milijonov lir. Odkrili so tudi okoli trideset pušk in brzostrelk ter celo protitankovsko bazuko. Teroriste, ki so postavili skrivališče so baje že aretirali.
Obsežnost zaplenjenega orožja in gradiva dokazuje, da .je bila rimska neofašistična celica, ki so .jo dejansko docela razbili, zeio dobro organizirana in razvejena, medtem ko so sprva menili, da gre za dokaj spontani in naivni pojav desničarskega prevratništva.
PO NEDOPUSTNEM MOLKU VLADNIH ORGANOV
SINDIKATI BODO ZAOSTRILI AKCIJO V OBRAMBO MILJSKE LADJEDELNICE
V sredo je na programa nova in še odločnejša delavska manifestacija - Zahteva po srečanju z ministrom De Michelisom
Od zadnje splošne stavke in mo godne manifestacije v mestnem središču v obrambo miljske ladjedelnice je poteklo že deset dni, nadaljnjih deset dni pa še manjka do trenutka, ko bo iz miljskega zaliva odplula zadnja ladja, ki jo je v miljski ladjedelnici naročil tržaški idoyd. Na sredi med obema datumoma — 7. aprilom, ko je Trst enotno in odločno izpričal zahtevo, da se še zadnjo preosta lo ladjedelnico v naših krajih otira ni pri življenju, in 27. aprilom, ko se zna zgoditi, da bodo zaradi pomanjkanja novih delovnih naročil dokončno zaklenili vrata miljskega obrata —, pa še ni videti na obzorju zadovoljive rešitve. Nasprotno. vladni krogi s tem v zve zi še naprej spijo spanje pravičnega in jih očitno ni prebudil ne glasni nastop tržaškega delavstva, sindikatov, javnih upraviteljev in drugega prebivalstva na ulicah, ne nastop enotne tržaške delegacije v Rimu, kateri so predsedniki parlamentarnih skupin KPI. PSI in KD zagotovili, da bodo v parlamentu podprli posebni zakon v okviru reforme ladjedelstva. ki bi pomagal miljski ladjedelnici iz predsmrtne krize. Ustrezni zakonski osnutek pa bi bila morala predložiti vlada, toda tega še ni storila in v tem je njena velika krivda.
Te ugotovitve so bile srž tiskovne konference na sedežu sindikata kovinarjev pri Dom ju, ki so io včeraj priredile tržaške sindikalne or ganizacije Gialuz za CGTL, De grassi za CISL in Gasivoda za U1L so ostro obsodili nedopustno zadržanje vlade ter istočasno mlahavo, protislovno ter v določenih pogledih dvoumno zadržanje deželnih oblasti. V središču pozornosti je bil predvsem minister za državne soudeležbe De Mic helis, ki se še ni odzval vabilu sindikatov na srečanje za rešitev vprašanja miljske ladjedelnice. Sindikalni nredstav niki so tokrat uporabljali nenavad no ostre tone v označevanju neod govornosti pristojnih organov ter obsojanju pomanjkanja politične volje. «Sindika!na zveza je sklenila, da bo tokrat nastopila z vso odločnostjo. da bi prišlo do srečania z vladnimi predstavniki*, je dejal med drugim Gialuz. »Dovoli nam je jalovih romani v Rim, je za njim povzel Degrassi, zato bomo tokrat odgovorili z ostre išimi akei-i&tfii».k Sindikalni predstavnik UIL Gasivoda na je prav ,i ta,k<S dejal da .je «naše razočaranje in zagrenjenost danes večje kot jjftjlilo 7. aprila in je zato treba enotno napeti vse Sile, da Trst po tolikih izgubah končno le obvaruje industrijski obrat, kakršen je miljska ladjedelnica*.
Vsa ta mnenja so bila v potrditev sklepa enotne sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL, da se v sredo, 23. aprila priredi novo delavsko manifestacijo. Delavci ladjedelnice ter vseh drugih kategorij bodo spet stopili na mestne ulice s prvenstveno zahtevo po takojšnjem srečanju z ministrom De Michelisom in seveda z zahtevami, da se čimprej sprejme p"sebni zakon v okviru reforme ladjedelstva, da se sprejmejo področni načrti ter da se korenito sanira razmajeni in škripajoči gospodarski položaj Trsta. Trst
skratka ne bo dopustil, je bila o-snovna poanta tiskovne konference, da bi mu odvzeli še enega zadnjih pomembnejših industrijskih obratov. In prav gotovo ne bo odgovornost sindikatov, je bilo še poudarjeno, iv bi nadaljnji delavski protest zaobjel nepredvidljive razsežnosti.
Sindikalni predstavniki so tudi o-dločno zavrnili vsakršno polemiko, s katerimi bi želeli nekateri zamegliti prave odgovornosti za propad tržaškega ladjedelstva in še zlasti odgovornosti za imobilnost pri reševanju vsaj tistega, kar se še rešiti da.
Ob vseh mračnih ugotovitvah, ki smo jih slišali med včerajšnjo tiskovno konferenco, velja zabeležiti vsaj eno pozitivno noto. Slovenska senatorka Jelka Gerbec je namreč ravno včeraj sporočila, da je njen poseg pri ministrskem predsedniku Forlaniju, ter ministrih De Micheli-su in voschiju z zahtevo, da se podaljša dopolnilna blagajna za delavce ladjedelnice, le obrodil sadove. Kaže namreč, da je minister
za delo Foschi podpisal podaljšanje dopolnilne blagajne. Sedaj se bo moral sindikat zavzeti, da bo odlok čimprej priromal v 'Trst iz počasnega in neokretnega rimskega birokratskega aparata. V sedanjem položaju ni mogoče dopuščati nadaljnjih zamud, je bilo poudarjeno, še manj pa določenih napak, kakršna je bila tista, da so v zaprašenih rimskih uradih kar za več mesecev zamenjevali miljsko ladjedelnico Alto Adriatico z istoimensko železarno.
Na koncu naj omenimo še sklep tržaške sindikalne zveze, da priredi tudi letos enotno prvomajsko manifestacijo. Položaj v Trstu terja najtesnejšo enotnost, je bilo rečeno. Prav takšno enotnost pa terja tudi sedržavni položaj, zato naj gre prav s Trsta spodbuden in konstruktiven zgled vsedržavni sindikalni zvezi, ki jo v zadnjem času hromijo hudi notranji spori, tako da obstaja nevarnost, da se delavskega praznika ne bo proslavljalo enotno.	(dk)
PRED REFERENDUMI 17. MAJA
Včerajšnje odprtje kampanje je šlo mimo skoraj neopazno
Sestanek na prefekturi med predstavniki političnih sil
Včerajšnje odprtje volilne kampa nje je šlo mimo skoraj neopazno, saj se stranke še niso angažirale v propagandni akciji okrog referendumov. Vse kaže, da bo celotna kampanja potekala bolj ali mani polglasno in da bo edini pravi boj potekal okrog vprašanja zakona o splavu, glede katerega je pričako vati vroče polemike, medtem ko so druga vprašanja, ki bodo predmet referendumov, še kar postranskega značaja in vsekakor taka, da se stranke okrog njih ne nameravajo preveč zavzeto angažirati.
Včeraj se je vsekakor odvijal prvi akt volilne kampanje, to ja srečanje na prefekturi med predstavniki vseh strank in političnih sil, na katerem so se dogovarjali o samem poteku kampanje. Na sestanku, ki ga je vodil podprefekt dr. Ravalli, so poudarili nujnost, da se med kampanjo zagotovita miroljubno sožitje in demokratična strpnost.
V teku so tudi razne druge obveznosti birokratskega značaja, kot na primer pregled seznama volilnih upravičencev, medtem ko se bo
razdeljevanje volilnih potrdil začelo 1 zakonodaje.
prihodnji torek, zaključiti pa bi se moralo 5. maja, sp pravi pičla dva ledna pred referendumi. Kdor ne bo prejel potrdila do tega datuma, se bo moral sam zglasiti na pristojnem volilnem uradu.
Glede delovanja strank pred referendumom beleži prvi dan volilne kampanje samo sestanek deželnih voditeljev KD, ki so se srečali v Tržiču pod predsedstvom deželnega tajnika Braide ter razpravljali o vprašanju splava. Na sestanku so soglasno potrdili že znano stališče KD: popolna podpora pobudi «giba-nja za življenje* za odpravo obstoječega zakona o prekinitvi nosečnosti in torej poziv volivcem, naj na referendumu glasujejo «da*.
Poziv vsem ženskam, naj na istem referendumu glasujejo «ne», pa je sprožil «kolektiv za zdravje žensk*, ki se zavzema za ohranitev sedanje zakonodaje o splavu. Kolektiv organizira danes, ob 17. uri, na trgu pri Sv. Jakobu javno manifestacijo, da bi seznanilo ženske in sploh javno mnenje o nujnosti, da se zavrneta tako predlog ogibanja za življenje*, kot tudi za hteva radikalcev po odpravi sedanje
OB POPUSTIH OD 10 DO 70 OD STO
V	_
Se zadnji dan razprodaje knjig v Tržaški knjigarni
Obiskovalci Tržaške knjigarne bodo imeli samo še danes priložnost, da si nabavijo knjige po znižanih cenah. Danes se namreč konča razprodaja knjig, ki se je začela pred štirinajstimi dnevi, kar je za to našo ustanovo že dolgoleten in hvalevreden «običaj*. Tržaška knjigarna skuša namreč tudi na ta način vzpostaviti ljubezen do branja pri našem človeku, saj dobro vemo, da je branje v sodobnem času močno »otežkočeno* tudi zaradi cen, ki jih imajo knjige. In prav zaradi tega se nemalokrat le s težavo odločimo za nakup zanimive izdaje, čeprav je tudi res, da strasten bralec ne gleda na ceno. Kljub temu pa je prav, da Tržaška knjigarna obrača svojo pozornost tudi na ostale bralce s tem, da nagradi zveste kupce, h kupovanju knjig pa vzpodbudi ostale.
Kot so nam v knjigarni v Ul. sv. Frančiška povedali, so imeli te dni precej prometa in veliko je bilo takih, ki si je dalo duška ob nakupu knjig. Naj povemo, da so popusti na posameznih knjigah dosegli tudi 70 od sto in čeprav je šlo pri tem samo za starejše izdaje, je kljub temu tak popust bil hvalevredna pobuda. Popusti pa so bili tudi na novejših tekstih, tako e- je bila možnost izbire res velika.
Danes je torej še zadnji dan raz-
mii m mimii iimiMiiiiimiHMminiimtiMiiif m	m mn ul   tiiiiiiHmiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiinuHimiiiiiiiiniiliiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiJiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiniiiitniiiiiii»«iiiiiiimiiiiiiiiinii»
VAL SLABEGA VREMENA S SNEGOM IN BURJO JE ZAJEL TUDI NAŠO POKRAJINO
V eni noči iz tople pomladi v zimski mraz
Slabo vreme je povzročilo veliko težav in presenetilo tudi številne izletnike in turiste - Škoda na nasadih
Prejšnjo noč se je v deželi Fur laniji - Julijski krajini vreme nenadoma poslabšalo, to smo občutili še posebno V Trstu, kjer Je burja pričela pihati z močnimi sunki do sto kilometrov na uro. Temperatura se je približala ničli in na Krasu je sneg pobelil hiše, ceste in zelene travnike. V nekaj urah je toplomer padel za dobrih 18 stopinj, nekaj ur pa je bil pravi snežni metež, kot v najhujši zimi.
Letošnja pomlad je bila topla in sončna, še pred nekaj dnevi so se ljudje ob morju sončili v kopalkah in vse je kazalo, da bomo letošnjo veliko noč prebili v znamenju lepega vremena. Kot kaže, pa ne bo tako, čeprav je res, da so hitra vremenska poslabšanja za pomlad običajna in same statistike ugotavljajo, da sneg za veliko noč ni nekaj izrednega. Mimo statistik pa nas je sinočnje Ih včerajšnje Vreme presenetilo. Iz omar smo mčrall ponov-‘ no povleči plašče, čbuti težje čevlje, okoli ušes pa je brilo kot za božič. Sneg in mraz bosta povzro čila seveda določeno škodo, pred vsem sadnemu drevju, ki je bilo v polnem cvetju. Škodi, ki jo bodo občutili kmetovalci, se pridružujejo še razne nevšečnosti za izletnike in turiste. Na obmejnih prehodih pri Lazaretu, na Škofijah in na Fernetičih so se nabrale včeraj dolge ko Ione avtomobilov in avtobusov jugo slovanskih zdomcev in nemških tu ristov. Na Fernetičih so prejšnjo noč čakali tudi do tri ure, čeprav so na obmejnem prehodu skoraj po dvojili število delavcev. Jasno je, da je slabo vreme vsem otežkočilo •'pln *n čakanje. Kdor je prišel iz Nemčije z rulotko, ali pa s čolnom,
I da bi prebil v Istri in v Dalmaciji nekaj dni dopusta, se je nenadoma znašel v snegu in zimski burji. Za nas, ki smo ostali doma, je bilo vse lažje, čeprav tako hitra vremenska poslabšanja nikakor niso prijetna, posebno če padajo strešniki s strehe in če ti burja na vrtu polomi najlepšo češnjo.
Kdor je šel včeraj zjutraj s Kra-1 sa na delo, je lahko na lastne oči! videl, koliko dreves je bilo polomljenih.
Tudi na morju ni bilo drugače kot na Krasu, v tržaški luki so morali zato ladjam okrepiti priveze. Upati je torej treba, da bo val slabega vremena pojenjal in da bomo v nekaj dnevih ponovno odložili težke suknje v omare; tokrat do prihodnje zime...
an.MliliHj
■.■■lllll,H........................
POROČILO ODBORNIKA COLONIJA NA SEDEŽU KI)
O skupnosti Alpe Adria in mednarodni vlogi Trsta
Brez sodelovanje z Vzhodom grozi mestu In deželi izolacija
Na sedežu tržaške KD v Palači Diana je bilo v sredo zvečer srečanje na temo »Sodelovanje med sosednimi deželami v delovni skupnosti Alpe Adria*, o čemer je imel obširno poročilo deželni odbornik za načrtovanje in proračun Coloni. Po ugotovitvi, da pobude, kot so meddeželne delovne skupine, pri spevajo na konkreten,/ pa čeprav ne spektakularen način k procesu evropske integracije, je Coloni ori sal delovanje skupnosti Alpe Adria od njene ustanovitve leta 1978 Sodelovanje v tem okviru je že rodilo koristne rezultate, kot na primer sporazum o »zahodni osi* med severom in jugom skozi predor pod Monte Croce Carnico ter skupne pobude med pristanišči Trsta. Be netk, Kopra in Reke.
Glede vloge naše dežele v okviru Alpe Adrie je Coloni poudaril, ds delovna skupnost uresničuje napotke iz osimskih sporazumov in iz sporazuma med Jugoslavijo in EGS ter konkretizira uravnovešeno vizijo vloge mostu, ki jo mora odi gravati naša dežela. V tej vlogi pa se mora os med severom in jugom nujno dopolnjevati z osjo vžhod-zahod. Izven take vizije sta Tfst in dežela obsojeni na izola cijo in emarginaci.jo je poudaril deželni odbornik ki je tudi polemiziral z Listo /a Trst in županom Cecovinijem, ki se, kot znano, o-greva bolj za sodelovanje z Ba varsko kot s sosednjo Jugoslavijo.
Glede ciljev, ki si jih KD zastavlja za krepitev mednarodne vloge Trsta in dežele, je odbornik Cploni omenil ponovno financiranje zakona o Osimu in delovanje ko-■misije Scotti, ki so bo sestala na svoji drugi seji 22. aprila v Rimu. V prvi vrsti pa ho KD — je dejal Coloni — skušala ustvariti čim širše soglasje okrog perspektiv mednarodne vloge mesta, ki mora
usmeriti svojo pozornost tako proti severu kot proti vzhodu, če želi biti protagonist v Evropi in če ho če preprečiti, da bi .jo drugi v tem prehiteli.
V teku štetje delovne sile
Statistični urad tržaške občine je te dni začel trimesečno preštevanje delovne sile. ki bi se bilo moralo začeti že prvi teden aprila, a so ga nato zaradi pomanjkanja ustreznih popisnih pol odložili. To kratno štetje je nekoliko drugačno od običajnega. Popisne pole vsebujejo določena vprašanja, ki so bi»a vključena z namenom, da bi podatki štetja služili tudi potrebam Evropske gospodarske skupnosti po spoznavanju delovnega tržišča na Tržaškem Skupno bodo anketirali 1712. tržaških družin po reprpzen tančnem vzorcu.
• Tržaška občina sporoča, da bodo uradi za prijavo smrti odprti v ponedeljek, 20., in soboto, 25. aprila.
Kitajska prisotna na tržaškem velesejmu
V sredo se je predsednik tržaške velesejemske ustanove dr. Torre-sella sestal z generalnim direktorjem kitajske ustanove za uvoiz in izvoz Wgng Mingjunom, s katerim se je pogovarjal o problemih kitajske prisotnosti na letošnjem velesejmu. Kitajci bodo na velesejmu prikazali tiste proizvode, ki se bodo stekali v stalno skladišče kitajskega blaga, ki ga bodo v kratkem namestili v tržaškem pristahišču.
0911 j
Q‘J 1 K'\ '
Vabilo župana Škrka
. zl»ll ill *.l\/t>A .f#	/	-»f
nedeljskim izletnikom
V našem dnevniku smo že večkrat pisali o problemu nedeljskih izletnikov, ki se prepo-g os tokrat podajo na Kras brez pravega odnosa do narave in ljudi ter onesnažujejo okolje in oškodujejo zasebna zemljišča. V zvezi s tem vprašanjem je devinsko - nabrežinski župan Albin škerk naslovil na nedeljske izletnike naslednje vabilo:
»Nastop lepega in toplega vremena privabi vsako leto v našo občino veliko izletnikov, ki želijo preživeti en dan v stiku z naravo. Narava je izjemna dragocenost, ki je last vse družbe. Dejstvo, da so nekateri gospodarsko odvisni od zemljišč, predpostavlja spoštovanje določenih osnovnih pravil družbene omike.
Zadnje čase je občina prejela veliko protestov zaradi poškodb travnikov, gozdov in njiv.
S tem v zvezi računamo na odgovornostni čut vseh, ki z izletom v našo občino pričajo o svoji ljubezni do narave in ki v duhu spoštovanja javnih in zasebnih zelenih področij, ne vdirajo na zemljišča, ki so namenjena gozdno - pastirskim dejavnostim. Na tak način pripomorejo k ohranitvi čistega okolja.*
Vabilo župana škerka se zaključuje z dobrodošlico in s pozivom »Varujmo kraško o-kolje!*
Podvig v gostilni
Podvig ljubitelja javnih lokalov se je klavrno končal. Zaradi svoje evforije bo moral odgovarjati sodniku, saj .je popolnoma pozabil na lepo vedenje.
Zgodilo se je prejšnjo noč okrog 23. ure, ko .je 42-letni Glauco Tur-co vstopil v gostilno v Ul. della Guardia 14 z dvema prijateljema V lokalu sta bila samo 48-letni gostilničar Giovanni Zavarise in njegova prijateljica, 44-letna Nives Fornasari. Turco .je bil očitno dobre volje in je plačal pijačo za vse. Vendar, ko je Fornasarijeva zahtevala plačilo, je ta dejal, da je že vse plačal Ob »nesporazumu* .je možakar očitno izgubil živce in raztreščil kozarce, ki so bili na šanku. Na srečo ga .je prijatelj, pomiril in odpeljal, vendar ko se je Turco odpravljal iz gostilne je zadel v vrata in se ranil v usta. Takoj se je vrnil v gostilno in se lotil Fornasari.jeve, ki jo je vrgel na tla in bi ji mogoče storil še kaj, če ne bi prišli policijski agenti, ki so skušali moža po miriti. Ta jih je začel v zameno zmerjati, tako da so ga policisti priprli zaradi obrekovanja in pijanosti.
še prej pa so pa agenti pospre mili do rdečega križa, k.jer so bol ničarji Turca pregledali in nudili prvo pomoč.
)\./i
,A........ £.
Burja, ki je pihala s sunki do sto kilometrov na uro, je polomila marsikatero drevo
ZELO VELIKO DELA ZA GASILCE
Ob sneženju, dežju in burji s sunki nad 100 km na uro so imeli seveda tudi gasilci, mestni redarji in karabinjerji polne roke dela. Na srečo ni šlo za hujše nesreče, čeprav je bilo nevšečnosti veliko. Naj povemo samo, da so gasilci včeraj ponoči in čez dan posegli kakih osemdesetkrat, kar je svojevrsten rekord. Burja se za njihov trud seveda r.i zmenila in je brila ves dan, tako da je marsikateri strešnik zletel s hiše, krušil se je o-met s pročelij in tudi veje dreves si se lomile.
Močna burja je prizadejala precej škode tudi na napravah, kamor
lepijo lepake za bližnjo kampanjo o referendumih. Tako je dobesedno odneslo tanko piočevino v ulicah Carpaccio,’ Molino a vento, in še kje, na Lonjerski cesti in na Trgu Vittorio Veneto. Omet je s hiš padal kar na parkirane avtomobile, prav tako strešniki in celo šipe, ki : j se raztreščile ob močnih sunkih burje. Da o vejah dreves niti ne govorimo. Tako je v Ul. Denza iz-rulo drevo, ki je skoraj popolnoma uničilo parkirani avtomobil, v Ul. Vignola se je porušil neki stari zid in prav tako pokopal avtomobil, v Ul. Gortan pa so z nekega gradbišča kar letele deske in poškodova-
Ob zasneženem križišču se zdi, da smo v zimskem času
le precej parkiranih avtomobilov.
Skratka, prejšnjo noč gasilci niso imeli niti trenutka miru, pa niti včeraj dopoldan, saj so morali poseči v Ul. S. Cilino, kjer je majavo drevo pretrgaio žice za električni tok, v Ul. Sara Davis pa je drog ž električnimi žicami skoraj padel na cesto. Na Kontovelu se je vnel dimnik neke hiše in hitri poseg gasilcev je preprečil grožnjo hujšega požara, v Ul. Flavia so kar leteli reklamni lepaki, itd. Tudi v pristanišču so imeli določene težave. Ladje so podkrepile vezi, na osmih je teklo delo čisto normalno, medtem ko so ga morali na drugih prekiniti, ali delno omejiti, tako da je bilo raztovarjanje zelo otežkočeno.
Na poveljstvu mestnih redarjev so nam tudi povedal*, da niso stali križem rok. Velikokrat so morali poseči, vendar na srečo večjih nesreč ni bilo. Šlo je le za manjše trke, ki pa so vendarle do določene mere ohromili promet, zakrivili pa so jih po večini mopedisti, ki so zaradi močnih sunkov burje izgubili nadzorstvo nad svojimi vozili, še najbolj nevarno je bilo ob mejnih prehodih z Jugoslavijo, kjer je plast snega močno ovirala promet, vendar ni prišlo do nesreč, tako da delavci Rdečega križa niso imeli nujnih posegov in se je zaradi slabega vremena prav malo ljudi zateklo na prvo pomoč.
Kljub slabemu vremenu In divjanju burje je bilo torej stanje pod nadzorstvom in razen gmotne škode na posameznih avtomobilih ni beležiti večjih nezgod.
prodaje knjig v Tržaški knjigarni. Čeprav je že precej tekstov pošlo, pa moramo opozoriti bralce, da je na policah še veliko takega kar si splača ogledati in seveda tudi nabaviti. Pa tudi skok v prenovljeno Tržaško knjigarno ne bo zaman, četudi ne kupimo nobene knjige, saj je venarle dobro, da smo seznanjeni s slovensko založniško dejavnostjo. In ob velikonočnih praznikih nam pride nakup knjige kar prav, saj je že stari in oguljeni rek, da je knjiga najlepše darilo in to tudi za otroke, ki se komaj uvajajo v branje.
Za knjigo
Slovenska plemiška pisma
Prof. Pavletu Merkuju nagrada Vstajenje 1980
Komisija literarne nagrade VSTAJENJE, ki jo sestavljajo prof. Zorko Hare j, prof. Martin Jevnikar, ravn. dr. Anton Kacin, pesnica Ljubka Šorli in prof. Zora Tavčar, se je sestala dne 15. aprila 1981 v Trstu in podelila literarno nagrado VSTAJENJE za leto 1980 prof. Pavletu Merkuju za knjigo Slovenska plemiška pisma, ki ie izšla pri ZTT v Trstu 1980.
Komisija je takole utemeljila svojo odločitev: Prof. Pavle Merku je s temi pismi odkril kos tržaške slovenske zgodovine in na novo osvetlil dosedanje mnenje slovenskih zgodovinarjev o Tabi slovenščine v daljni dobi. Komisija je upoštevala tudi njegovo narodopisno in dialektološko delovanje v zamejstvu, predvsem v Beneški Sloveniji.
Denar za nagrado je poklonila Hranilnica in posojilnica na Opčinah.
Svečana podelitev nagrade bo v ponedeljek, 27. aprila 1981 ob 20.30 v Ul. Donizetti 3 pri Društvu slovenskih izobražencev.
V	torek seja dolinskega občinskega sveta
V	torek, 21. t.m., sp bo sestal dolinski občinski svet, da bi nadaljeval razpravo o proračunu za leto 1981 in da bi obravnaval še druge točke na dnevnem redu, od katerih je še posebno pomembna odobritev popravljenega izvršilnega ■ 1 načrta za «supercesto» med Lakoti-ščem in Pa^rieamiiiivi^j.. -ium«
Suplence za občinske otroške vrtce
Tržaška občina sporoča, da sprejema prošnje za suplence za šolsko leto 1981-82 v občinskih otroških vrtcih, po kriteriju, ki so navedeni v razpisu natečaja. Kopijo razpisa je mogoče dvigniti na tržaškem županstvu vsak dan od 11. ure do 12.30 v uradu za šolstvo, soba 107, kjer nudijo tudi vse potrebne informacije.
Prošnje na kolkovanem papirju je treba vložiti najkasneje do 12. ure 30. t.m.
OBČNI ZBOR
KMETIJSKEGA KONZORCIJA
Tržaški kmetijski konzorcij obvešča svoje člane, da bo redni občni zbor 29. aprila 1981, v prvem sklicanju ob 18. uri in po potrebi v drugem sklicanju ob 18:30 istega dne, pri podružnici v Ronkah, Ul. Mazzini, za sklepe po členu štev. 2363 civilnega zakonika.
Illllllll—
Namesto cvetja na grob Silvija Stoparja daruje družina Giovannija Segulina 25.000 lir. za KD Ivan Grbec iz Skednja.
Včeraj-danes V
Danes, SOBOTA, 18. aprila KONRAD
Sonce vzide ob 6.14 in zatone ob 19.55. — Dolžina dneva 13.41. — Luna vzide ob 19.02 in zatone ob 6.16.
Jutri, NEDELJA, 19. aprila VELIKA NOČ, EMA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 10,7 stopinje, najnižja 3,2 stopinje, zračni tlak 1009,6 mb ustaljen, vlaga 37-odstotna, veter vzhodnik -severovzhodnik 56 km na uro, s posameznimi sunki do 87 km na uro, morje razgibano, temperatura morja 10,6 stopinje, padlo je 2,6 mm dežja.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Giuseppina Bian-camano, Valentina Antonedo, Monica Scolaris, Aliče Žagar, Barbara Sisti.
UMRLI SO: 60 letna Neda Furlan, 72-letna Noemi Poli, 91-letna Maria Ribul vd. Petroeelli, 84-letna Giuseppina Tonizza vd. Manzione, 62-letni Renato Petronio, 85-letna Augusta Bencich, 75-letna Teresa Sossich por. Rovatti, 80-letna Maria Žago vd. Derin, 75-letna Ida Bais por. Toffoli, 59-letna Gioconda Co-ciancich por. Zacchigna.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30J Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2, Ul. S. Cilino 36. (od 8.30 do 13. in od 16.00 do 20.30) Ul. Dante 7, Ul. DellTstria 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Dante 7, Ul. DellTstria 7.
zdravstven; dežurna služba
Nočna služba od 20.00 do 8. ure tel. 732 627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure, tel. 68 441.
LEKARNE V OKOLICI
Bol junec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel 21148)1; Prosek: tel. 225 141; Božje polje Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200 121; Sesljan: tel. 209 197; Žavlje: tel. 213137; Milje: tel 271 124
f Čestitke
Danes stopata na novo življenjsko pot ALENKA MAŽER in VALNEO PETTIROSSO. Mnogo sreče in zadovoljstva jima želijo nona, nono ter teti z družinama.
Danes praznuje 20. pomlad DARIO VRABEC iz Prečnika. Vse najboljše mu želijo mama, tata, nona, sestre Lilijana, Valentina in Majda z družino ter bratec Franko.
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
c S. P. A.
7HST - ULICA F. F1LZI IO 32? OVUtfci
i.iOUUMur 17, 4, 1981
Ameriški dolar	1077,—
Funt šterling	2.335,—
Lrski funt šterling	1805,—
Švicarski frank	543.—
Francoski frank	208.—
Belgijski frank	29,50
Nemška marka	495.—
Avstrijski šiling	69,50
Kanadski dola'	900,-
Holandski Lorint	447,—
Danska krona	156,-
Švedska krona	227,—
Norveška krona	195.—
Drahma	19.—
Mali dinar	28,80
Veliki dinar	29,-
MENJALNICA
vseh tujih valut
18. 4. 1980
Ob 1. obletnici smrti
18. 4. 1981
Andreja Ražma
se ga spominjajo
SVOJCI
Bazovica, 18. aprila 1981
Štirje znanci policije v Koroneju
Izvidnica letečega oddelka tržaške kvesture je aretirala štiri moške, ki so jih zaprli v korone iške zapore. Gre za 27-letnega Silvia Braica, ki mora presedeti v zaporu dve let iin dva meseca zaradi ropa in ponarejanja, 37-letnega Paola Rudescha, ki mora presedeti tri mesece in pet dni zaradi goljufije, Danieleja Pojanija (20 let), ki mora sedeti tri leta zaradi ropa in 44-letnega Armanda Saina, ki bo v zaporu pet mesecev zaradi pijanosti in obrekovanja policije.
Rajonski sveti
V sredo, 23. aprila, ob 20. uri se na sedežu v Ul. Caprin 18 sestane rajonski svet za Sv. Jakob.
Dne 16. aprila nas je zapustila naša draga
MARIJA CEPPI
Pogreb bo danes, 18. aprila, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Boljuncu.
Žalostno vest sporočajo mož, sinovi, hči, neveste, zet, vnuki, bratje, sestre in drugo sorodstvo
Trst, 18. aprila 1981 (Pogrebno podjetje Zimolo)
Nenadoma nas je zapustila naša draga sestra in teta
SVETKA GRGIČ vd. MARC
Pogreb bo danes, v bazovsko cerkev.
18. t.m., ob 15. uri iz hiše žalosti
Žalostno vest sporočajo sestra Marija, nečaki Tonček, Darinka in Savica z družinama ter drugo sorodstvo
Bazovica, Sesljan, 18. aprila 1981-
Gledališča
VERDI
Danes ob 17. uri šesta predstava opere »Mazepa* Čajkovskega’ za red S v vseh prostorih. Dirigent B, Bartoletti, režiser Giulio Chazalet tes, zborovodja Andrea Giorgi. Na stopajo: Kari Nurmela (Mazepa) Paolo VVashington (Kočubej), Rug gero Bondino (Andrej), Radmila Ba kočevič (Marija), Nora Jankovič (Ljubov) ter Dario Zerial, Angelo Nosotti in Franco Ricciardi.
Ostale predstave: v torek, 21., (F/E); v petek, 24., (H) in v torek, 28., (G).
V četrtek, 30. t.m., otvoritev spomladanske simfonične sezone. Na sporedu Haydnov Oratorij «Letni časi*. Dirigent Gert Meditz, kot solisti bodo nastopili Eva Csapo, Jo-sef Protcha in Karl Helm.
AVDITORIJ
Danes ob 20.30 komedija »Un sial per Carlotta*. Glasba Nini Perno, režija Francesco Macedonio. V abon maju odrezek 8 (red I sobota).
Razna obvestila
KD Rdeča zvezda — ŠK Kras prirejata na dvorišču vaške gostilne v Saležu tradicionalni ples na velikonočni ponedeljek. Spored: ob 16. uri odprtje kioskov s pijačo in jedačo; ob 17. uri nastop mešanega pevskega zbora KD Rdeča zvezda; od 18. ure dalje prosta zabava z an samblom Lojzeta Furlana iz Zgonika. Vabljeni.
Kino
La Cappella Underground 18.00— 20.00—22.00 »Simon del deserto in Las Hurdes*, L. Bunuela.
Ariston 16.30—22.00 «Mama čompie cent'anni». Režija Carlos Saura. Geraldine Chaplin.
Eden 17.00 «Gente comune*. Režija Robert Redford. Donald Suther-land, Mary Tyler Moore.
Ritz 16.30 «Asso». Adriano Celen-tano, E. Fenech.
Excelsior 16.30 «Dalle 9 alle 5 ora-rio continuato». Janet Fonda.
Grattacielo 16.30 «Robin Hood». W. Disney.
Fenice 16.30 «Falchi della notte*. Silvester Stallone. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Aurora 16.30 «11 bambino e il gran-de cacciatore*.
Cristallo 17.00 »Edizione speciale in-contri ravvicinati del torzo tipo*. P. Dreyfuss.
Vittorio Veneto 16.30 «11 bisbetico domato*. A. Celentano, O. Muti.
Capitol 16.30 «Assassinio allo spec-chio*. Agathe Christie.
Moderno 15.30 «La banchiera*. Ro-my Schneider.
Lumiere 15.00 «Qua la mano*. A. Celentano.
Mignon 16.30 «La cameriera seduce i villeggianti*.
Nazionale 15.30 «Le super sexy mogli svedesi». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Filodrammatico 14.30 «Labbra ba-gnate*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Radio 16.30 «1 pomo incontri*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Volta 16.00 «Chissa perche capitano tutte a me*. Bud Spencer.
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
Sporočamo vsem kandidatom tečajev, da odpadejo lekcije zaradi velikonočnih praznikov v ponedeljek, 20. aprila.
TEČAJ ZA SPECIALIZACIJO PRIZADETIH OTROK
Obveščamo kandidate, da bo naslednje predavanje 24. aprila.
SOLSKO SKRBNIŠTVO V TRSTU
RAZPIS NATEČAJA
za podelitev štipendij za izpopolnjevanje v slovenskem jeziku in literaturi.
Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo SR Slovenije
RAZPISUJE
v smislu 8. člena Osimske- pogodbe
, *	A J i
!*»-. •-	’ »’J	-Ur-..
za podelitev šestih štipendij za, studi’ in izpopolnitev, .slovenskega jezika in literature pri univerzi v "Ljubljani za akademsko leto 1981-82.
Štipendije so namenjene pripravi in specializaciji učiteljev osnovnih in srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v tržaški pokrajini ter tistih oseb, ki želijo poučevati na navedenih šolah. Višina štipendije znaša 52.200— din letno in se izplačuje v enakih mesečnih obrokih (po 5.800— din) od oktobra 1981 do junija 1982.
Prošnje za dodelitev zgoraj navedenih štipendij lahko vložijo pripadniki slovenske narodnostne skupine, ki imajo diplomo srednje šole ali višjo diplomo in tudi tisti, ki se šele pripravljajo za poklic v prosvetni stroki. Prošnje lahko vložijo tudi tisti, ki so že eno akademsko leto dobivali štipendijo in jim je za dokončanje študija potrebno še enoletno bivanje v Ljubljani. V takem primeru mora kandidat za štipendijo predložiti potrdilo o opravljenih izpitih.
Nekolkovane prošnje s kratkim življenjepisom prosilca in ustreznimi podatki o dokončanem študiju ter o dosedanji službi, naj prosilci vlože pri šolskem skrbništvu >• Trstu do 30. aprila 1981 Izid razpisa bo pravočasno sporočen vsem udeležencem.
RAZPRODAJA KNJIG
v Tržaški knjigami
ŠE DANES 18. T.M. POPUSTI OD 10 DO 70%
.	. S P D T prireja na
/SPDTi velikonočni ponedeljek, 20. aprila
planinski pohod v Brkine po slovenski transverzali od Materij'e do Motovuna
Izlet je z osebnimi avtomobili, zbirališče ob 8. uri pred spomenikom v Bazovici. Odhod z linijskim avtobusom ob 7.50 z glavne avtobusne postaje in ob 8.30 iz Bazovice.
Izleti
PD Slavec — Ricmanje - Log organizira 10. maja t.l. enodnevni izlet v Kumrovec (rojstno vas maršala Tita). Predviden je tudi ogled muzeja Antona Avguštinčiča, kosilo v hotelu «Matija Gubec* v Stubičkih Toplicah ter ogled kipa - spomenika in muzeja Matije Gubca. Odhod iz Ricmanj ob 6. uri (it. čas), Cena izleta 25.000 lir. Vpisovanje na sedežu društva od 21. do 28. t.m., od
20.	do 21. ure
ŠK Kras, KD Kraški dom, KD Rdeča zvezda in VZPI - ANPI občin Zgonik in Repentabor obveščajo, da je na razpolago še nekaj prostih mest za izlet v Beograd. Vpisovanje: Srečko Budin Salež, tel. 229-252, Anica Kralj - Briščiki, tel. 227-327 ter Sonja Lazar Repen, tel. 227-229.
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
IŠČEM v najem stanovanje v Trstu ali okolici. Po potrebi sprejmem morebitne stroške. Telefonirati na št. 410-372.
OSMICO je odprla Ada Kante - Fran-doli Slivno 25. Toči belo in črno vino.
POMOČNICI za kuhinjo išče gostilna Pošta v Bazovici. Telefon 226-125.
USLUŽBENEC tvrdke Fiat proda 131 mirafiori — rabljen pet mesecev, prevoženih 8.000 km. Cena zelo ugodna, telefon 212-163. ’
HIŠNO pomočnico išče dvočlanska družina na Opčinah. Tel. 211-844.
OSMICO je odprl Lucijan Košuta (Šimčev) v Križu št. 202. Toči pristno belo in črno vino.
PRODAM rulotko -fend* 6,20 m letnik 1980 — čoln «solcio* 4 m 25 KS «evinrude» s prikolico «eledi* 300 — kombi volkswagen - 9 prostorov v odličnem stanju ter gumi jasti čoln 3,50 m z motorjem «volvo» 8,5 KS. Telefonirati na štev. 826-759.
17-LETNI fant išče zaposlitev kot vajenec v pekarni - slaščičarni. Telefon 228-701.
DELAVNICO za popravljanje gospo dlnjskih strojev je odprl Edvin Križmančič, jjl. G. D Annunzia 71/A. telefon 7,f5-713. in Prebe-. neg 840.'
PRODAM -m m special - letrtik 1976 — z napravo za plin. Telefo nirati na št. 22-92-24 po 21, tiri.
SLAVNE moške parfejne Drakkar, Saint Laurent, Alain Delon, Bo-gart, L’altro uomo in Givenehy dobite tudi na Opčinah — »Kozme-tika 90».
AFRIŠKA študenta iščeta opremljeno stanovanje ali sobo s souporabo kopalnice in kuhinje. Naslov Alphonsus (pri Longo) Ul. Gat teri 16, Trst* ~
OSMICO je odprl Rihard Živec — Koludrovca 14. Toči belo in črno vino.
PRODAM gumijast čoln kondor dolg približno 3 m — nosilnost 12 KS — Telefon 229 190.
LASER — odlično ohranjeno jadrnico ugodno prodam. Telefon 212 267
GOSTILNA na Krasu išče pomočnico za kuhinjo. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6, pod šifro »Gostilna*
IŠČEMO resnega vajenca za pekarno in slaščičarno. Jerman, Ron-ke, Ul. Garibaldi, tel. 77106.
ZTT za razširitev svoje prodajne mreže v Trstu in Gorici išče mo ške/ženske za zunanje part time delo. Možnost zanimivega dodatnega zaslužka. Dohodki po učinku, Interesenti naj se javijo na telefonsko številko 794672, interno 35, v četrtek, 23. aprila 1981, od 10. do 12. ter od 17. do 19. ure.
PRODAM po ugodni ceni ford escort letnik 1972 v dobrem stanju. Telefon 229-247 od 19. do 20, ure.
OSMICO je odpri Ivan Antonič v Cerovljah. Toči belo in črno vino
Informacije SIP uporabnikom
TELEFONSKI RAČUNI TERJATEV
Družba SIP opozarja svoje abonente, da je zapadel rok za poravnavo telefonskega računa za II. trimesečje v letu 1981 ter opozarja vse, ki računa Se niso poravnali, da bodo zamudniki, ki bodo plačali v roku 30 dni po zapadlosti, dolžni le 50% kazni, ki jo pravilnik predvideva za tiste, ki telefonski račun poravnajo po omenjenem datumu. Za morebitna druga pojasnila naj se zainteresirani obrnejo, na št. 187 — brezplačne usluge.
5IP Societa Italiana per 1'EsercizioTelefonico
OD 8. DO 10. MAJA V GORICI
Študijski posvet o kulturnih dobrinuh nu širšem Goriškem
Prireja ga pokrajinska uprava - Na otvoritveni slovesnosti bo prisoten tudi minister Oddo Biasinl • Profesor Emilijan Cevc bo govoril o kulturnih spomenikih v Posočju
V zadnjem času je čutiti močnejšo prisotnost goriške pokrajinske uprave v kulturnem življenju na Goriškem. Pokrajinska uprava je tudi pobudnik študijskega srečanja o kulturnih dobrinah, ki bo od 8. do 10. maja v Gorici in ki se ga bo v uvodnem delu udeležil tudi minister za kulturne dobrine, poslanec Oddo Biasini.
Gre za svojevrstno prireditev, katere osnovni namen je seznaniti javnost s kulturnimi in zgodovinskimi spomeniki na območju širše Goriške, z arhivskim in muzejskim gradivom, ki je na razpolago tako občasnim obiskovalcem, kakor tudi tistim, ki se s preučevanjem preteklosti u-kvarjajo iz študijskih ali drugih razlogov. Posebno pozornost bodo namenili obravnavi stanja posameznih kulturnih spomenikov ter vprašanju možnosti primerne obnove ter zaščite.
Posvet bo imel tudi rahlo mednarodni značaj, saj je svojo udeležbo napovedal tudi znani slovenski u-metnostni zgodovinar, profesor Emilijan Cevc, ki bo govoril o kulturnih spomenikih v Posočju.
Študijsko srečanje bo v prostorih Attemsove palače na Komu, pričelo pa se bo v petek, 8. maja, ob 17. uri z uvodnim govorom ministra Biasini ja, s posegom deželnega odbornika Daria Barnabe, ki bo orisal vlogo dežele na področju kulture ter z uvodnim poročilom Sergia Tavana.
V	soboto, 9. maja, bo na sporedu osem poročil ter razprava. Bianca M. Scarfi bo poročala o arheoloških najdbah, Gino Pavan o posegih nad-zorništva za spomeniško varstvo na spomenikih in v pinakotekah, Mar-cello Finazzi bo govoril o knjižnicah, Mario Stanisci in Maria Iona o arhivih, pokrajinski odbornik Marino De Grassi pa o muzejih.
V	popoldanskem času bodo na sporedu tri poročila in sicer Coronini-jevo o Gorici, Luise Crusvar in Vanje Štruklja o Tržiču in okolici ter Emilijana Cevca o kulturnih spomenikih v Posočju.
Zadnji dan študijskega posveta, to je v nedeljo, 10. maja, bodo posvetili obravnavi kulturne in zgodovinske preteklosti Gradeža (Mario
Mirabella Roberti), Krmina in Brd (Giuseppe Bergamini) ter Gradišča in Furlanije (Maddalena Malni Pa-scoletti).
To je okvirni program prireditve, ki bo potekala v organizaciji in pod pokroviteljstvom pokrajinske uprave.
V Gorici zaključen simpozij zdravnikov
Zaključil se je včeraj tridnevni simpozij o uporabi ultrazvokov v porodniški medicini. Na njem so sodelovali kot poročevalci strokovnjaki iz več dežel sveta, na simpozij pa je prišlo več kot 350 zdravnikov, ki so se, kot so nam povedali, v Gorici zelo dobro počutili. Primarij goriškega porodniškega oddelka prof. Destro je novinarjem povedal, da je zelo zadovoljen nad uspehom seminarja in da je bilo moč tokrat prvič v Italiji izvedeti za nekatere novosti z zvezi z uporabo ultrazvokov, kar je v marsikateri drugi deželi znano že več časa.
TEŽAVE ZDAJ TUDI V BULL0NERII EUR0PEI
ZAENKRAT KOLEKTIVNI DOPUST MAJA PA DOPOLNILNA BLAGAJNA
Vzrok za tak ukrep je v občutenem padcu prodaje v zadnjih mesecih - Proizvodnjo naj bi skrčili za polovico • V podjetju zaposlenih nekaj nad 200 delavcev in uradnikov
Seznam podjetij, ki so se znašla v težavah, ali, ki so v takem položaju že dalj časa, se bo v prihodnjih dneh spet podaljšal. Od
21.	do 24. aprila bodo prekinili proizvodnjo v triiškem podjetju Bul-loneria Europea, delavce in uradnike (nekaj nad 200) pa poslali na prisilen dopust, od konca maja pa naj bi v tovarni, uvedli dopolnilno blagajno v tolikšnem obsegu, da bi približno za polovico znižali redno mesečno proizvodnjo.
O nastalem položaju je bil govor na nedavnem srečanju med
Včeraj popoldne so nam iz pisarne mestnega avtobusnega podjetja sporočili, da bo Ulica Brigata Re med Gorico in ličnikom izjemoma odprta enosmerno za promet v sedanjih velikonočnih prazničnih dneh, tudi ker so delavci šli domov. Avtobus bo zaradi tega vozil v tisti smeri, ki bo dovoljena, ter se bo ustavljal na običajnih postajališčih. To le do torka.

ZARADI OMEJITEV HITROSTI IH RAZNIH DEL
Sila otežena vožnja z avtomobilom na «dolgi» poti iz Gorice v Videm
Hitreje prideš iz Gorice v Videm po dolgem avtocestnem ovinka skozi Palmanovo - Mesec dni bo zaprta glavna cesta iz Gorice v Ločnik - Težave s prometom tudi pri Krmiau zaradi gradnje železniškega nadvoza
Vožnja z avtomobilom iz Gorice v Videm postaja ob delavnikih naravnost nemogoča. Manj kot štirideset kilometrov dolgo pot moraš skoro v celoti voziti s 50-kilometr-sko hitrostjo, bodisi ker te na to prisilijo številne omejitve hitrosti, bodisi ker je na cesti ob delavnikih cela vrst^ malih ali velikih tovornjakov, ki prevažajo ali odvažajo blago, iz številnih tovarn in trgovin ter skladišč, ki rastejo kot gobe po dežju v krajih ob tej cesti. Ne bomo odkrili Amerike, če bomo povedali, da-pridemo iz Gorice v Videm nitreje, če potujem*)
P" Tnit""'Trrf|nfr r"-"1™) odkar je/[stim pridružile' še ’ druge: »Nasekali avtocestni.priključek prišel do Tr-žašK§%S?e fGprici.
"Vožnja je'postala od ponedeljka sem še bolj nevšečna, ker je zaprta glavna pot iz Gorice v Ločnik in je treba zaradi tega po številnih ovinkih. Poročali smo že. da so Ulico Brigata Re, gla,vno ulico iz Gorice v Ločnik, zaprli v ponedeljek, ker tu urejajo kanalizacijo.
Dela pa bodo potekala počasi in na občini pravijo, da bo cesta zaprta kar mesec dni.
Pravzaprav potekajo vsa dela pri urejanju cestišča ob ločniškem mo-
stu že veliko, preveliko časa. V drugih mestih opazimo kako gredo hitro taka dela, pri nas v Gorici pa se nikomur ne mudi. Že spet bomo avtomobilisti preklinjali zaradi dolgih ovinkov in mestni stražniki bodo morali urejati promet ter so zato odsotni na drugih brez dvoma važnih prometnih krajih.
, Nekako na eni tret.uni poti iz Gorice v Videm, pri Krminu, pa so v teku dela za gradnjo železniškega nadvoza nad državno cesto. Tudi tu je že več tednov precej nerodnosti in zastojev v prometu. Prejšnji dan so se tem nevšečnostim pridružile' še 'druge:»i*asekali so namreč vrsto dreves ob cesti »in zaradi tega so morali 'avtomobilisti sfiet potrpežljivo čakati, da se buldožerji s ceste odstranili debla in veje.
Tudi železniška povezava Foljan-Krmin, ki naj bi za borih nekaj kilometrov skrajšala razdaljo med Trstom in Avstrijo in s tem seveda odrezala Gorico, se je rodila pod nesrečno zvezdo. Pričeli so jo graditi že pred več kot dvajsetimi leti. Zgradili so najprej most čez Sočo, zatem nadvoze pri Foljanu, potem še nasipe v furlanski nižini,
ZA ZAPAHI PODJETNA MLADOLETNIKA
IZ TRGOVINE ODNESLA RADIJSKE SPREJEMNIKE IN STEREO NAPRAVO
17-letni Danijel Belingar in 16-letni Marko Ščuka naj hi podoben podvig opravila še 2. aprila letos Menda sta imela na razpolago ključ trgovine
Od včeraj se nahajata v tržaškem zaporu za mladoletne 17-letni Danijel Belingar iz Nove Gorice ter 16-letni'Marko Ščuka, prav, tako iz Nove Gorice pod obtožbo kraje z obtežilnimi okoliščinami. Tretjemu članu tatinske tolpe pa je menda, na podlagi izjav zgoraj omenjenih, že prišla na sled milica v Novi Gorici, Belingarja in Ščuko so prijeli v četrtek, nekaj po 23. uri, v Ulici del Santo v Gorici, potem ko sta skušala pobegniti z ukradenim blagom, ki sta ga malo prej izmaknila v trgovini Degenhardt v Carduc-cijevi ulici. Okoliščine vloma, predvsem pa kako sta lahko prišla v notranjost še niso povsem pojasnjene, domnevajo pa, da sta se fanta poslužila ključa, ki naj bi ga pred kakšnim mesecem našla na tleh v omenjeni trgovini. Izgleda tudi, da je trojica — Belingar in Ščuka ter neka tretja, prav tako mladoletna oseba iz Nove Gorice — že pred petnajstimi dnevi opravila podoben podvig ter ukradla nekaj blaga, del katerega so menda že našli (v sodelovanju z organi pregona v Novi Gorici) na domu enega od a-retiranih, oziroma osumljenih oseb.
Po uspešnem podvigu ponoči 2. a-prila, so fantje v četrtek spet poskušali srečo, vendar jim je spodletelo, kajti njihov nočni obisk ni bil neopažen. Belingar in ščuka sta v prvem trenutku uspela pobegniti ter s sabo odnesti tudi nekaj radijskih sprejemnikov ter stereo napravo (v vrednosti okrog 2 milijona lir) vendar so ju, kmalu zatem, ko je na kraj prispela tudi policijska obhodnica izsledili ter prijeli v Ulici del Santo.
potem novo železniško postajo v Krminu, sedaj gradijo nadvoz pri Krminu. Ko bodo novo progo izročili namenu bodo najbrž šli med upokojence tisti funkcionarji italijanskih državnih železnic, ki so prišli v službo ko so novo železnico pričeli načrtovati. Najbrž bi v najbolj zakotni in zaostali afriški deželi desetkilometrsko železnico zgradili v krajšem času.
Železnico pa naj bi ojačili tudi na sedaj obstoječi progi med Gorico in Vidmom. O tem so se pogovarjali na goriškem županstvu z ministrom za preveze Formico, ko je ta obiskal Gorico pred približno mesecem dni. Tn prav pred nekaj dnevi je Forniiow**ekiipp4lafiki povedal, da je v riržavnem načrtu za železnice na razpolago precej milijard lir za podvojitev tirov na progi Gorica-Videm.
] prazniku krvodajalcev, ki bo predvidoma v juniju na Peči in na ka-I terega bodo povabili folklorno skupino iz Škofje Loke ter tamkajšnje društvo krvodajalcev.
Glede pohoda samega, bomo poročali v prihodnjih dneh, ko bo dodelan celoten program prireditve.
Prijavil j« krajo avtomobila - niso mu verjeli
Prijavil je krajo avtomobila, pre iskovalci pa mu niso verjeli ter so ga prijavili sodišču. To je zgodba
j 20-ietnega Sicilijanca Maria Barba-Igalla, doma iz kraja Arcireale v pokrajini Catania, sicer pa bivajočega v našem mestu, v penzionu Driussi v Ulici Duca d’Aosta.
Dogodek, ki je imel epilog pred goriškim okrajnim sodiščem, naj bi se pripetil 8. decembra lani, ob Andrejevem sejmu. Barbagallo, ki je menda dobro znan goriškim mestnim redarjem zaradi pogostih prometnih prekrškov, naj bi parkiral avtcmobil (alfa romeo 2000, ki je sicer last brata) na desni strani Verdijevega korza, v bližini ljudskega vrta, kjer so bile takrat še nameščene stojnice in zabavišča. To naj bi se zgodilo okrog 17 30. Ob povratku — Barbagallo naj bi se medtem sprehodil med zabavišči — avtomobila ni bilo več.
Zato ni fantu preostalo drugega, kot da prijavi tatvino. Ob 18.15 je že na orožniški postaji v Ulici Saure...
Je šlo res za krajo? Naslednjega dne so orožniki našli avtomobil na zasebnem parkirišču v Mo-rellijevi ulici, s ključi v komandni plošči, iz vozila pa ni izginilo ničesar, niti radio, niti kasete. Barbagallo je takrat ugotovil samo, da mu je nekdo skoraj povsem izpraznil bencinski rezervoar. Si je torej fant celotno zadevo izmislil, ca ne bi plačal denarne kazni za prometni prekršek, ki naj bi ga zagrešil malo prej?
Tako ali drugače, sodnik ga je spoznal za krivega ter ga po priznanju olajševalnih okoliščin, obsodil na osem mesecev zapora pogojno’ in brez vnisa v kazenski list ter plačilo sodnih stroškov.
• Goriški pešači so izbrali kar svojevrsten način proslavljanja velikonočnega praznika. Zbrali se bodo jutri oh 9 uri pred športnim i-<?riščem na Rojcah in zatem bodo šli na ogled 10 kilometrov dolge poti po kateri se bo odvijal pohod goriškega sentembra letošnjega 20. 9. V ponedeljek pa bodo goriški pešači šli na tradicionalni pohod v Faro.
Občinski svet v Doberdobu proti uvedbi smrtne kazni
Doberdobski občinski svet je na izredni seji 30. marca, kjer so med drugim razpravljali tudi o razsodbi prizivnega sodišča v Catanzaru ter o zbiranju podpisov s strani misovske stranke za peticijo po u-vedbi smrtne kazni, soglasno sprejel sledeči dokument: l Zbiranje podpisov s strani MSI i za peticijo po uvedbi smrtne kazni v Italiji, je vzbudilo pozornost in I vznemirilo vso demokratično jav-| nost.
I Uveljavitev smrtne kazni bi nedvomno pomenilo velik protizgedovin-ski korak nazaj k reakcionarni nazadnjaški logiki in vzpostavitvi strahovlade.
Cilj fašistične peticije je v tem, da se državne institucije pogreznejo v barbarske metode, v take metode, ki nas spominjajo na bližnjo preteklost fašističnega režima. Smrtna kazen se nedvomno povezuje s strategijo nasilja in ne more biti nikakor instrument za izbojevanje terorizma v Italiji, nasprotno, dala bi mu še večjo moč.
Doberdobski občinski svet odločno zavrača možnost vzpostavitve smrtne kazni in smatra zbiranje podpisov za izziv demokraciji in pravni omiki. Odgovor terorizmu lahko gre samo preko poti uveljavljanja pravičnejše družbe v okviru državnih institucij, ki si morajo sicer pridobiti večje zaupanje in podporo državljanov.
Občinski svet nadalje smatra, da je iniciativa fašistov nostalgična histerija, ki jo bodo demokratične sile znale nedvomno tudi tokrat zajeziti.
• Pokrajinski solidarnostni odbor
za pomoč ljudstvu Salvadora obvešča, da so pri goriški hranilnici odprli tekoči račun št. 6736/20 v korist Demokratične revolucionarne fronte Salvadora. Zbrana sredstva bodo uporabili za nakup zdravil, zdravniške opreme in drugih osnovnih potrebščin.
NA SPOREDU BO 10. MAJA
Krvodajalci v Sovodnjah pripravljajo pohod
člani sovodenjske sekcije krvodajalcev so se pred kratkim zbrali na družabnosti, kjer pa so se pomenili tudi o nalogah, ki jih bodo izpeljali v prihodnjih tednih in mesecih ter ocenili delovanje v lanskem letu. Tako so z zadovoljstvom ugotovili, da je darovalo kri kar 87 aktivnih članov, kar je vsekakor visoko poprečje. Na družabnosti so se pomenili tudi o organizaciji
2.	pohoda krvodajalcev, ki bo na sporedu v nedeljo, 10. maja na območju sovodenjske občine ter o
Denarna kazen za 84 kilogramov mesa tihotapskega izvora
pla-iž Go-
p,
pljenja govejega mesa. 23. maja pred dvema letoma je finančna straža na mejnem prehodu v Solkanu ugotovila V Secchijevem avtomobilu 84 kilogramov svežega govejega mesa, deloma skritega pod sedeži, deloma pa’ drugje. Secchi bi moral takrat plačati 301520 lir carine in drugih dajatev ter kazni. Tega pa ni storil. Finančna uprava je zato ubrala po zakonu predvideno pot ter Secchi.ju poslala zahtevo po vplačilu 1.350 000 lir ter seveda obenem poskrbela za prijavo sodišču. Menda je Secchi. tako namreč izhaja iz obravnave, vozil meso po nalogu tretje osebe.
ODPRTJE JUTRI
V Podturnu razstava starih fotografij
Center za valorizacijo ljudskih izročil v Podturnu v Gorici, pripravlja zanimivo razstavo starih fotografij Gorice, kjer bodo prvič pokazali doslej pozabljene in zanemarjene fotografije in posnetke, ki jih je iz pozabe iztrgal Roberto Elifani ter jih ustrezno pripravil za predstavitev. Razstavo bodo odprli jutri, ob 11. uri, v prostorih centra.
predstavniki tovarniškega sveta, sindikata kovinarjev in Intersinda (podjetje je namreč poldržavno) v Trstu, kjer so se dogovorili za uvedbo enotedenskega kolektivnega dopusta po veliki noči ter Razpravljali o nadaljnjih ukrepih, ki bodo potrebni za premostitev, predvidoma dolgotrajne krize, ki je nastala kot posledica občutnega zmanjšanja povpraševanja in predaje.
30. aprila se bodo predstavniki sindikatov ter Intersinda vnovič sestali. Tedaj naj bi tudi sklepali o obsegu in poteku dopolnilne blagajne.
Ustanovili bodo delniško družbo za upravo postajališča
Prihodnja seja goriškega občinskega sveta bo posvečena izključno vprašanjem, ki so v zvezi’ z goriškim gospodarstvom. To so sklenili na seji odbora, ki je bila v četrtek. Na isti seji so sklenili tudi predlagati občinskemu svetu ustanovitev delniške družbe za u-pravo obmejnega postajališča pri Štandrežu. -
Na isti seji odbora so sprejeli sklep, da bodo tudi letos poskrbeli za poletne počitnice za starčke: te bodo v Gradežu. V prejšnjih dneh so mestni redarji imeli tudi vrsto koristnih sestankov z učitelji v zvezi z že tradicionalnim tečajem prometne vzgoje za šolarje.
Sklenili so tudi popraviti nekatere občinske stavbe v Ascoli.ievi ulici ter razpravljali o zemljiščih za zadružno stanovanjsko gradnjo.
f Čestitke
VIDI za rojstni dan želijo vse najboljše in da bi se še mnogokrat videli v gorah, sovodenjski planinci. Enake želje tudi Rozani.
Razna obvestila
V torek, 21. aprila, bo davčni u-službenec pobiral davke v Doberdobu in to od 8.30 do 12. ure v prostorih blizu občinske knjižnice.
Kino
Gorica
VERDI 18.00-22.00 «Asso». A. Celentano in E. Fenech. Barvni film.
CORSO 18.00-22.00 «Occhio alla penna*. B. Spencer. Barvni film.
VITTORIA 18.00-22.00 «Ksynadu».
Ime
PRINCIPE 18.00-22.00 «Assassinio allo specchio*.
EXCELSIOR 16.30 - 22.00 «Camera d’albergo».
Nom Gorico in okolica
SOČA 18.00—20.00 «Mož imenovan tiger*. Ameriški film.
Nočni kino ob 22.00 »Doživljaji inštruktorja vožnje*.
SVOBODA 18.00-20.00 »Manhattan*. Ameriški film.
DESKLE 19.30 «Maščevanje človeka pajka*. Ameriški film.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla salute, Ul. C. Cosulich, tel. 72-480.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Girici dežurna lekarna San Giustoi Korzo Italia 244, tel. 83-538.
trgovinska zbornica za industrijo, obrtništvo in kmetijstvo gorica
Espomego
MEDNARODNI SEJEM
GORICA 24. APRILA - 3. MAJA 1981
. sejmisce _ mm lfl
gožizia. esposiZLoni	J
Ul vloila Ba" lii Tel 0481/33440	,
OBIŠČITE SEJEM
Stari bekači v Osapski dolini
za vezanje trt
NOVICE Z VALUTNIH TRŽIŠČ
Uspešna ameriška vesoljska odprava je še bolj okrepila že močan dolar
Na valutnih tržiščih se je dolar spet okrepil in je tako dosegel zgodovinsko ceno nasproti liri. Vzroka za ta pojav naj bi bila pomiritev na Poljskem ter uspešno opravljena vesoljska odprava ZDA. Prav ta vesoljski podvig je vlil Američanom novega za upanja v same sebe, kar se pozitivno odraža tudi pri kotaciji državne valute.
Druga važna novica je bila pocenitev zlata, ki je padlo na 473 dolarjev za unčo. potem pa se je ustalilo pri vrednosti 480 dolarjev za unčo. Dolarju sta sledila kanadski dolar in avstralski dolar, vse ostale valute pa so izgubile kak odstotek vrednosti nasproti dolarju. Tako sta izgubila marka in švicarski frank dva odstotka, italijanska lira pa še nekoliko več,- Pocenile so se tudi druge plemenite kovine, cena platine pa je padla pod ceno zlata.
Dolar je še bolj porastel in je dosegel v četrtek vrednost 1087
Osapski dolini je ob potoku še nekaj starih bekačev, s katerih so vinogradniki dobivali beke ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiriviiiiiriiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiHiiiaiuiiiiiiiiiiimiiiiiifiiiiiianiiiiiHiiiiiiiima
OB ŠTIRIDESETLETNICI NACIFAŠISTIČNEGA NAPADA NA JUGOSLAVIJO (15)
Vse od marčnega prevrata je bila partija edina vsejugoslovanska organizirana sila
Jugoslovanski obrambni načrt in razporeditev vojaških sil - Vladajoči vrhovi buržoazne Jugoslavije niso hoteli vsenarodnega odpora proti napadalcu
Plan «UNTERNEHMEN 25» je predvideval — kot smo že povedali — napad s prostora Gradec -Reka z ene strani, z druge pa z območja Sofije in vseboval 19 nemških divizij, 14 italijanskih, ki so pripadale II. armadi, koncentrira ni ob jugoslovansko - italijanski meji.
»Imela je nalogo*, piše za to armado Hotič, «da po nemškem prodoru s severa, preide v napad in nastopa proti jugovzhodu do linije Split - Jajce, medtem ko je deveta italijanska armada (8 divizij), ki je bila v Albaniji, imela nalogo, da zasede jugoslovansko - albansko mejo in prepreči vpad jugoslovanske vojske v Albanijo*.
Letalske sile pa so bile: 1 500 nemških in 670 italijanskih borbenih letal.
finiiiiniitiHiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiii
Prekomorci po poteh boja in v Beograd v «Hišo cvetja»
Po programu dela domicilnih odborov 1. in 11. prekomorske brigade organiziramo 5 dnevni avtobusni iziet «Po poteh borcev prve in druge prekomorske brigade* v počastitev 40-letnice vstaje in Dneva mladosti 1981. Pot vodi iz Kopra v Jajce ■ Sarajevo - Titovo Užice - Beograd - Zagreb in spet Koper. V Beogradu bomo obiskali Hišo cvetja in se poklonili spominu maršala Tita.
Izlet organizira avtobusno podjetje Slavnik iz Kopra. Avtobus bo, če bo dovolj prijav, vozil na relacijah Nova Gorica - Ajdovščina - Postojna Ilirska Bistrica - Rupa. nadalje Nova Gorica -Štanjel Kozina - Rupa in na relaciji Piran - Izola Koper Kozina - Rupa. Če pa bo dovolj prijav, tudi na relaciji Tolmin Idrija - Kalce - Postojna - Rupa. Oti tod dalje po predvideni poti.
Odhod avtobusov iz Gorice, Pi rana in morda tudi Tolmina bo 39. maja ob 5. uri zjutraj. Kosilo bo v Bihaču in ogled muzeja
1.	zasedanja AVNOJ, nato nadaljevanje poti do Jajca. Nasled njega dne, 31. maja po zajtrku v Jajcu ogled muzeja II zasedanja AVNOJ, nato nadaljevanje poti v Sarajevo. Dne I. junija po zajtrku v Sarajevu nadaljevanje po-t, v Titovo Užice, kjer bo ogled muzeja Užiške republike in nato nadaljevanje poti v Beograd. Na dan 2. junija obisk «Hiše cvetja* in poklonitev spominu pokojnega predsednika Tita, obisk muzeja 25. maj. Sledi izlet na Avalo m ogled drugih zanimivosti Beogra da. Naslednjega dne, 3. junija vrnitev v Koper oziroma Novo Gorico.
Za prevoz, hrano in prenočišče bo vsak prispeval 4.440 N din, nosilci spomenice 1941 imajo popust 849 din, vojaški vojni invalidi pa 441) din, v kolikor pravočasno dostavijo knjižico za znižano voznino.
Prijave za izlet bodo sprejemali na sedežih občinskih odborov ZZB v vseh primorskih občinah -do 10 maja. Vplačila na na-slov: Slavnik, Koper, Kidričeva 44 na žiro račun 51400-801 10308 za izlet v Beograd, rok zapade 10. maja. Prijave in vplačila za izletnike, ki živijo izven primorskih občin, pa bo sprejemal neposredno Slavnik iz Kopra na že omenjeni naslov Morebitne infor macije se dobe pri tov Ivici Zupan pri Slavniku Koper, telefon 067 22960.
Priporočamo- borcem prve in druge prekomorske brigade, ter svojcem padlih in umrlih borcev, da se udeležijo izleta in obiska Hiše cvetja v Beogradu. Hkrati vabimo tudi druge borce prekomorskih brigad in drugih prekomorskih enot tei borce in aktiviste OF na sploh, da se tega Izleta ude'ežiio.
Domicilni odbor I. in II. prekomorske brigade
Prevideni sta bili tudi dve nemški letalsko - desantni diviziji.
Skupna moč sovražnih sil, predvidenih za napad na Jugoslavijo in Grčijo, je bila 83 divizij, in sicer: 34 nemških, 44 italijanskih in 5 madžarskih, od katerih proti Jugoslaviji 24 nemških, 22 italijanskih in 5 madžarskih, a proti Grčiji 5 nemških in 22 italijanskih divizij. V rezervi nemške vrhovne komande pa je bilo še 5 divizij.
(Podatki se torej ne ujemajo povsem s tistimi iz Dedijerjeve «Zgodovine»).
JUGOSLOVANSKI OBRAMBNI PLAN «R—41». Jugoslavija je leta 1941 lahko mobilizirala 1.200.000 mož operativne in 500.000 mož rezervne vojske. Od tega je bilo do konca marca 1941 mobiliziranih
800.000	toda tako, da niti ena divizija ni bila popolnoma mobilizirana in sposobna za borbo. Po sestavi vlade gen. Simoviča 30. marca je bilo ukazano tako imenovano «splošno aktivirarije*,	da bo
prvi dan «aktivirahja» šele 3. a-prila. Tak sistem mobilizacije je terjal več časa. Organi oblasti, ki bi morali mobilizacijo izvajati, so bili paralizirani zaradi razdiralne sovražne' propagande in raznih izdajalskih elementov v samem aparatu oblasti in izven njega, zlasti ko so se začele vojne operacije, tako da «aktivirgnje» ni bilo izvršeno do konca v nobenem prede lu Jugoslavije v celoti. Celo niti višji štabi, začenši cd štaba divizije pa do vrhovne komande, ne le da niso bili kompletni, temveč mnogi od njih niso bili niti na svojih mestih, ki so jim bila določena z vojnim razporedom».
«Vojni plan jugoslovanske vojske «oi—41» za obrambo pred fašistično agresijo je bil izdelan tako rekoč v zadnjem trenutku (marec 1941)», poudarja polk. M. Hotič.
«Slonel je na zamisli obrambe vseh front razen proti Albaniji, kjer je bila predvidena ofenziva skupaj z Grki z namenom, da se premagajo italijanske sile, da bi se v primeru močnejšega sovražnikovega pritiska jugoslovanska vojska lahko umaknila v Grčijo, kjer bi se skupaj z Grki in Britanci organizirala fronta*.
«Za ta plan je bilo predvidenih 28 pehotnih divizij, 3 konjeniške divizije, 18 odredov (jakosti od 1 do 3 polkov, okrepljenih s topništvom, 16 polkov za posadke in druge manjše enote*.
Na podlagi plana «R—41» so bile naloge posameznih armad sledeče:
Prva armadna skupina. Sestavljena je bila iz 4. in 7. armade. Njena naloga je bila, da s 4. armado (3 pehotne divizije in 1 odred) brani mejno fronto od Donje-ga Miholjca do Ormoža, a s 7. armado (2 pehotni diviziji in 3 odredi) fronto proti Avstriji in Italiji od Ormoža do Sušaka, kakor tudi jadransko obalo od Sušaka do Karlobaga.
Enote Primorskega armadnega področja (1 pehotna divizija, 2 odreda in komanda Boke Kotorske in Šibenika). Branijo jadransko o-balo od Karlobaga do Budve. Njene enote bi morale ob začetku vojne z naglim udarcem zavzeti Zadar.
Druga armadna skupina. Sestavljali sta jo 1. in 2. armada. Bra niti bi morala mejno fronto proti Madžarski do Donjega Miholjca.
Tretja armadna skupina, sestavljena iz 3. armade in čet 3. armad nega področja je imela nalogo, da izvrši ofenzivo proti Albaniji v smeri Tirane z namenom, da se čimprej združi z grško vojsko. O-stale enote te skupine pa bi morale braniti fronto proti Bolgariji od Dojranskega jezera do Krive Palanke in tudi proti Romuniji do Golubca na Donavi in od tod do Begejskega kanala.
Rezerve jugoslovanske vrhovne komunde, Sestavljale so jo 4 divizije, razporejene okrog Sarajeva, Modriča, Stare Pazove in Mlade-
ga odpora proti agresorju. Zanje je bila aprilska vojna nujna cena, ki jo je bilo treba plačati zaradi bodočega zunanjepolitičnega položaja Jugoslavije. Toda težili so za tem, da bi bila ta cena čim hitreje plačana in da bi se sami čimprej razmestili v inozemstvu, v «junaški emigraciji*, in pa v sodelovanju z okupatorjem. Edini problem, ki je do kraja mučil politične vrhove stare Jugoslavije — tako tiste v Beogradu, kakor tudi v Zagrebu in v Ljubija ni — je bil: kako paralizirati delavsko gibanje in zadušiti demokratično vrenje v ljudskih množicah, kako preprečiti, da to gibanje ne bi postalo odločujoč politični faktor v deželi».
«Zato so pohiteli z direktno predajo oblasti okupatorju in njegovim kvizlingom, ki so bili zakoniti plod jugoslovanske buržoazne politike ..
«V teh dneh se je pokazalo, kakšen-fStfctor je delavsko gibanje, če mu stoji na čelu zavestno organizirana*sila,'ki če; kaj Hoče. Talld * fefia *jb* Ttila * Komunistična partija Jugoslavije*.
»Vse od marčnega prevrata dalje je bila Partija edina organizirana vsejugoslovanska politična sila, edini organizirani branilec skupnih interesov jugoslovanskih narodov. Prav zato je bila edina sposobna zajeti gibanje razočaranih ljudskih množic in ga organizirati za odpor proti fašističnemu agresorju . .
«In tako je bila prav KPJ edina sposobna pobrati iz blata zastavo nacionalne neodvisnosti na rodov Jugoslavije, kamor jo je odvrgla izdajalska in strahopetna roka srbske, hrvaške in slovenske buržoazije in izbojevati tej zastavi zmago, ki je bi>a hkrati tudi zmaga socialnih in demokratičnih teženj delovnih ljudi naše dežele*.
KONEC
NAKUPNA	CENA	TUJIH	VALUT	
	Trst	Celovec	Ziirich	Beograd
	17.4.81	16.4.81	16.4.81	17.4.81
Ameriški dolar	1070,-	15,15	1,99	31.65
Kanadski dolar	870,-	12,50	1,66	25,60
Nemška marka	492,-	698,50	91.16	1494,68
Holandski florint	444,—	629,50	82,29	1326,56
Belgijski frank	28,50	40,70	5,56	89,10
Danska krona	155,-	220,-	28,97	470,97
Švedska krona	227,-	319,-	42,09	675.53
Norveška krona	194,-	274,50	36.25	577.48
Francoski frank	207,-	295.50	36.60	638,80
Italijanska lira	—	1,40	1,85	3,11
Angleški funt	2300,—	32.76	4,29	70,02
Irski funt	1750,-	—	—		—
Švicarski frank	538,-	768.-	—	1612,02
Avstrijski šiling	69,50	.		12,89	211,47
Japonski jen	4,60	6,90	0.94	14,42
Avstralski dolar	1190,-	—	—	35,26
Španska peseta	11.90	17,-	2,25	35,89
Portugalski eskudo	19,-	, 23,50	3.39	—
Jug. dinar: mali	28,30	40,-	5,75	—
veliki	28,30	40,-	5,75			
Grška drahma	19,50	27,50		59,91
di in bombardira sovražnikove cilje v obmejnih conah.
Mornarica je razpolagala z eno križarko, 4 rušilci, 4 podmornicami in 11 minopolagači in minolov-ci, 2 borbenima čolnoma več pomožnimi in šolskimi ladjami ter z okrog 150 hidroavioni. Njena naloga je bila obramba jadranske o-bale in sodelovanje pri napadu na Zadar. Komanda rečnega ladjevja je poveljevala vsem plovnim objektom na rekah in jezerih in je imela nalogo, pomagati pri operacijah kopenske vojske.
V zadnji četrtini svojega sestavka pa polk. Hotič navaja poglavitne poteze vsestranskega napada,
PIŠE:
STANISLAV RENKO
ki se je zaključil z že omenjenim zajetjem vrhovnega štaba na Palah pri Sarajevu ter s podpisom brezpogojne kapitulacije v štabu 2 riehiŠkč 'arVhhdč 17. aprila.
01 .0 (*l:	rtW(l-W l, . C .
O VZROKIH
NAGLEGA KONCA
APRILSKE VOJNE
O tem naglem koncu aprilske vojne je Kardelj med drugim zapisal:
«Vojna, ki jo je vodila stara Jugoslavija, ni trajala dolgo. Gre hi njenih dobrih dvajset let so se zdaj maščevali. Vojska je odrekla, ljudske množice pa so bile zaradi dolgotrajne politike nacionalnega zatiranja, samovolje an-tidemokratičnih režimov, grobega ekonomskega izkoriščanja in o-mahljdvosti marčnega režima deloma politično dezorientirane, deloma pa v takem položaju, da niso mogle priti do izraza, ker je njihovo iniciativo dušil, sam sistem ..
»Vladajoči vrhovi buržoazne Jugoslavije niso hoteli vsenarodne-
Čeprav je sovjetska motorizacija šele v povojih prihaja v določenih «punktih» Moskve do «gneče»
lir, 2,18 marke, 1,99 šv. franka in 216 jenov, med jutranjimi sejami pa je veljal tudi 1091 lir ali 2,19 marke ter 2 švicarska franka. Pravijo, da je treba podražitev dolarja pripisati uspešnosti ameriške vesoljske odprave, poleg drugim dejavnikom kot sta relativna pomiritev na Poljskem ter v Salvadoru. V resnici komentirajo dopisniki iz Združenih držav, da so Američani doživeli po vrnitvi vesoljcev pravi prerod ter so nekako pridobili zaupanje v same sebe.
Na tej podlagi si je treba razlagati tudi čezmerno nakupovanje dolarja na tržiščih. Ta vesoljski podvig naj bi bil za poprečnega Američana prvi dokaz uspešnosti Reaganove politike. V resnici podpira dolar še vedno Federalna rezerva, ki vzdržuje in pospešuje visoke obresti prime rate. Kakor hitro so se te obresti pred nekaj tedni znižale, je tudi dolar padel na 1000-1010 lir.
Do kakega vidnejšega izboljšanja ameriškega gospodarskega stanja v resnici po Reaganovi izvolitvi še ni prišlo. Verjetno bodo operaterji in poslovni ljudje kmalu preverili upravičenost tako visoke vrednosti dolarja. Vsekakor ni težko dognati, da se je krepitev dolarja zaustavila pri vrednosti 2,2 marke in 2 švicarskih frankov. V srednjeevropskih bankah menijo, da je sedanja vrednost dolarja previsoka in ne odgovarja dejanskemu stanju ameriškega gospodarstva.
Zlato je nihalo ta teden med 470 in 490 dolarji za unčo, kar predstavlja štiri od^totkj, jtfi. pfej-šnji petek je, zlato jpadjg^djire^ lomnico 500 dolarjev, ta teden pa se ni zgodilo nič tako posebnega, da bi se zlato podražilo. Po drugi strani se je dolar okrepil zaradi fegoraj -omenjeniir razlogov, kar je tudi potlačilo zlato navzdol.
Pocenile so se tudi ostale plemenite kovine, tako da je unča srebra veljala le 10,5 dolarja, unča platine pa celo manj kot enaka enota zlata. Obračunano v lirah, je cena zlata padla od 17.500 na 16.500 lir za gram, cena srebra od 410 na 380 Ur za gram, cena platine pa celo od 18.000 na 16.200 lir za gram. Tudi zlatniki so se pocenili, tako da je veljal te dni angleški zlati funt le
185.000	lir.
Med ostalimi valutami se je podražil kanadski dolar (za 1.5 odst.), padle pa šo skoraj vse ostale valute, vštevši nemško
VZHODNOEVROPSKE VALUTE V TRSTU 17. 4. 1981
Sovjetski rubelj	260,-
Poljski zlot	6,-
Češka krona	40,50
Madžarski forint	28,50
Romunski lej	26,80
Bolgarski lev	355 -
Turška lira	9,50
DRAGOCENE' KOVINE		
16. 4. 81 ZLATO	Nakup	Prodaja
Milan (g) ZLATO	16.900	17.100
London (unča)	486 dol. 487	
SREBRO Milan (kg) PLATINA	391.300	400.400
Milan (g)	16.350	16.650
marko in švicarski frank, ki sta izgubila dva odstotka v odnosu do dolarja Za isto vrednost je padel britanski funt, japonski jen pa je ostal na isti ravni kot prejšnji teden. Razmeroma dobro sta se obdržala tudi francoski frank in avstrijski šiling.
Italijanska lira je padla za dva odstotka in pol nasproti dolarju in je ostala navezana na nemško marko. Srednje razvrednotenje lire nasproti vsem trdnim valutam znaša tri četrtine odstotka. Glavni vzrok nezaupanja v italijansko valuto, visoka inflacija ter majhna produktivnost srednje delovne ure. Na splošno se v Italiji malo dela ter veliko stavkaf*IWžmiiljivo je pStem, da zato tiIW Wn-nh more ostati dolgo navezana na trdne valute, kot sta marka in švicarski frank, kjer so delovni Uspehi veliko boljši.
(srs)
BRUSELJ — V bogatem svetu, za kakršnega se povsem upravičeno smatra področje Evropske gospodarske skupnosti, je 30 milijonov revežev, kar je nič manj kot 20 odst. vsega prebivalstva. O tem govori poročilo, ki ga pripravlja ustrezna evropska komisija na osnovi študije, ki jo skupaj pripravljajo vlade držav članic. O gornjih podatkih se je zvedelo kaj več v krogih, ki so bUzu omenjeni komisiji. Iz istih krogov se je zvedelo, da 10 milijonov ljudi s tega področja zasluži manj kot 40 odst. povprečnega dohodka,
315
novca.
Letalstvo je razpolagalo s letali, od katerih jih je bilo 50 zastarelih, in je imelo nalogo, da podpira operaci je kopenske vojske, ščiti zaledje pred zračnimi napa
Zahodni svet že nekaj let tarejo neki skupni problemi. V mi sUh imamo energetsko krizo, ki je povzročila naglo dviganje cen gorivom. To je posredno privedlo do krčenja proizvodnje v avtomobilski industriji in v nekaterih ameriških tovarnah avtomobilov so odslovili tudi do 20 odstotkov delovnih moči. Nekoliko bolje, vendar ne preveč ni. v Franciji in v Zahodni Nemčiji, v Turinu pa se prav tako ubadajo s težavami, saj tudi pri nas preživlja avtomobilska industrija hude dni. Z druge strani pa imamo težave po velikih mestih, kjer je promet prezasičen, saj se je motorizacija v nekaj desetletjih tako razbohotila. da duši sama sebe.
S temi problemi se doslej niso ubadali v Sovjetski zvezi in nekateri naši problemi postajajo njihovi šele sedaj. Prav te dni je prišlo v Moskvi do nekaterih razprav v zvezi z motorizacijo, seveda le v glavnem mestu de žele ter še deloma v Leningra du in kakem drugem velikem sre dišču. kajti sicer sovjetski člo vek zares nima problemov glede motorizacije. Pravzaprav jih ima, vendar v nasprotnem smislu, kajti avtomobil .je zanj še nekaj tako nedosegljivega, da pogosto o «štirih kolesih* šele sanja. In vendar. . .
O težavah v mestnem prometu v Moskvi je nedavno spregovoril šef prometne milice general No-zdrjakov, ki je Moskovčane «pro sil, naj bodo disciplinirani*. Za n.iim je obširneje govoril namest nik ministra za avtomobilsko in dustrijo Borzunov. Te dni pa je spregovoril »direktor sovjetskega zveznega znanstvenega zavoda za varnost cestnega prometa*, naj višje ustanove pri ministrstvu za
notranje zadeve. V mislih imamo polkovnika Žuljeva, ki- je bil v svojih izvajanjih dokaj oster.
Že omenjeni Nozdrjakov je pa, udaril, da v trenutkih, ko je promet najbolj živ, kroži po moskovskih ulicah okoli milijon vozil, katerim je treba dodati še od 70 do 80 tisoč avtomobilov, ki prispejo v glavno mesto z bližnjega podeželja. Pri tem velja poudariti, da so moskovske ulice v splošnem široke, nekateri bulvarji imajo tudi. po osem. celo deset »stez*. Vse je »po rusko* široko in obilno. In vendar se v nekaterih »punktih* promet »zavre*, kot je rekel Nozdrjakov. Da bi temu odpomogli, so uvedli nove prometne znake, semaforizirali širše mestno področje, poleg tega je prometna milica opremlje na z novimi radarskimi napravami. da bi- se promet urejal tako, da bi bilo čim manj nesreč. Res ie sicer, da- moskovska policija sploh ne objavlja števila nesreč, vendar poznavalci razmer pravijo, da prometni incidenti nevarno naraščajo.
Da bi temu odpomogli, bodo u-vedli še nove elektronske naprave in bodo tudi okrepili kontrolo ali bolje povedano jo zaostrili. In vendar je general Nozdrjakov, ki je govoril o vsem tem. poudaril da »rezultatov, pravih uspehov ne bo, če ne bo prometne kulture, če uporabniki ceste, vozniki in pešci, ne bodo dovolj disciplinirani*.
Kdor je kdajkoli obiskal Moskvo, se je prepričal, da avtomo bilskega prometa v našem smislu, da one gneče, ki jo doživljamo sleherni dan mi, tam še ne poznajo. Veriet.no ie nikoli tudi ne bodo poznali, vendar pa to ne zaradi tega, ker bi ne prišli do
naše avtomobilske gostote, pač pa zaradi dejstva, da so njihove ulice, vsaj kar zadeva Moskvo, široke in to celo v tako imenovanem starem delu mesta. Zato pa je moskovski vozač neverjetno drzen, saj se ne ozira preveč na prometne predpise in drvi po mestnih ulicah, kot bi vozil po dirkališču. Od tod številni incidenti, ki jih je omenjal Nozdrjakov.
Dingi moment, ki ga je v zvezi s tem vredno omeniti, je razmeroma cenen bencin. Seveda je ta cenenost relativna, ker jo moramo uskladiti s kupno močjo sovjetskega človeka, toda liter »Super* stane 20 kopejk, to se pravi približno 250 lir v naši valuti še cenejši je normalen bencin.
Vse drugačne pa so številke, ko začnemo govoriti o ceni avtomobilov. Najnovejša «lada». ki jo vedno pogosteje srečujemo tudi na tržaških ulicah, saj prihajajo z njo številni jugoslovanski turi sti, stane v Sovjetski zvezi nič manj kot 8000 rubljev »moskvič* stanč 7500 rubljev, boljša »vol-ga» pa kar 15.000 rubljev. To se pravi, da bo moral sovjetski človek delati dolgo let preden Im zbral toliko denarja, da bi si na bavi’ «moskviča- ali «lado», da ne govorimo o »volgi*. In vendar sovjetske tovarne avtomobilov ne morejo zadovoljiti potreb trga. Sovjetski človek kupuje in kupu-ie, najpogosteje na kredit, pa če prav mora čakati tudi leto ali dve preden pride na vrsto. In čeprav se sovjetska osebna vozila po dodelanosti ne morejo vedno kosati z vozili zahodnega sveta, strokovnjaki pravijo, da so to ze Ib dobra vozi'a. le da so preveč »žejna*, da preveč pijejo, kar je za naše razmere vsekako. nega-
tivna napaka.
Seveda pa je treba v zvezi s tem vzeti v poštev tudi zmogljivost sovjetske avtomobilske industrije. V Sovjetski zvezi imajo kar 36 tovarn avtomobilov, ki pa so lani vse skupaj dale na trg toliko vozil, kolikor bi jih bila mogla dati ena sama velika tovarna Ne odkrivamo nikakršne novosti, če rečemo, da se določen tip vozila izplača le tedaj, če ga izdelajo v seriji več stotisoč kosov. Vseh 36 sovjetskih tovarn avtomobilov pa je lani dalo na trg 2 milijona 200.000 avtomobilov.
Posebnost sovjetske avtomobilske industrije j* v primerjavi z zahodnim svetom tudi v tem. da skuša zadovoljit1 predvsem potrebam po tovornih avtomobilih. In je lani dala na trg nad milijon tovornjakov in industrijskih vozil, osebnih vozil pa niti milijon 200 tisoč. Po letošnjih načrtih se bo proizvodnja nekoliko povečala, tako da bo prišlo tokrat na trg poldrugi milijon osebnih vo zil in nekaj nad milijon tovornjakov.
Največ osebnih vozil bodo dale tovarne v Togliattigradu ob Vol gi, ki so io pred leti /gradili s pomočjo Fiatovih tehnikov in začeli izdelovati «)ado» in «ziguli». Sedaj bodo tovarno že prenovili in posodobili.
In vendar lakota s tem še ne bo utešena, kajti Sovjetska zveza začenja pa čeprav z zamudo ka kega desetletja posvečati moto ' rizaci.ji veliko pozornost. Kot smo to v začetku omenili, prihaja v določento «punktih» Moskve že do gneče. Preden bo prišlo do podobne gneče tudi drugod, pa bo minilo še veliko časa.. In do tedni bodo tovarne avtomobilov morale delati s polno paro.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
10.00	«Lucia di Lammermoor* — drama v dveh dejanjih
11.50 Velike reke — dok. oddaja
12.30	Check-up zdravstvena oddaja
13.25	Vremenske razmere
13.30	DNEVNIK
14.00	<?D’Artagnan» — TV nadalj.
14.30	Junaki Tihega oceana — film
16.00	Človek in zemlja — . dok. oddaja
16.30	IIappy davs — TV film
17.00	DNEVNIK 1 - Flash
17.05	3. 2, 1 . . . Stik! -Posebna oddaja
18:40 90. minuta
19.00	Izžrebanje loterije
19.05	Nabožna oddaja
19.20	Eischied —' TV film
19.45	Almanah
in Vremenske razmere
20.00	DNEVNIK
20.35	Nabožna oddaja
21.00	Portret neznanega — dvodejanka
Ob koncu DNEVNIK in Vremenske razmere
Drugi kanal
10.00	Gledališče ob sobotah »Dieci minuti di alibi»
11.45	Vabilo
12.30	Billy, lažnivec — TV film
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	DNEVNIK 2 - Tedenska oddaja za potrošnika
14.00	šolska vzgoja:
Odprta šola
14.30	Sobotne športne vesti Tenis
17.00	DNEVNIK 2 - Flash
17.05	«H barattolo*
17.45	Iz evrovizije; Koncert
18.55	Izžrebanje loterije
19.00	DNEVNIK 2 - Dribbling Vremenske razmere
19.45	DNEVNIK 2
20.35	«La brace dei Biassoli* — zadnji del
Danes pride na vrsto drugo nadaljevanje televizijske priredbe Tobinovega dela «La brace dei Biassoli*. Na prizorišče prihajajo novi obrazi, ki ponovno oživljajo v spominu stare gospe Marie, ki v teh zadnjih dneh svojega življenja ponovno preživlja daljno dobo, ki jo je beležil njen spomin ali jo je vsrkalo njeno srce. In tako se pred njo pojavi gospa Albertina, koj za njo lepi Rodolfo, Gospa Maria se spomni njune poroke. In komaj gre spomin nanju mimo. je pred njenimi očmi uporni Oskar, sorodnik, ki so se ga otresali, ker da spravlja v nevarnost sloves njihove družine. Končno je tu že Alfco. edinf moški "V" družini Biassoli', tisti ki'bo ponesel ime in sloves v bodočnost', toda prezgodnja smrt prekine to nadaljevanje generacije.
21.45	»Arniči per la pelle» — film Ob koncu DNEVNIK 2 — Zadnje vesti
Tretji kanal
17.15	- 17.30 Kolesarske dirke
'.9.00 DNEVNIK 3
19.35	Programi tedna
70.05	Vsi na oder
20.40	Secret army —
1. del TV nadalj.
21.35	Beseda in podoba
22.20	DNEVNIK 3
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
t0.10 Poročila
10.15	Minigodci v glasbeni deželi
10.25	Kapitan Kuk, slovaška pravljica
10.35	ZBIS: F. Rudolf -40 zelenih slonov
10.55	Tehtnica za natančno tehtanje
11.25	Palčki nimajo pojma
11.55	Varstvo pri delu: Traktor Šele lani, ko smo beležili v kmetijstvu samo zaradi pre-vrnitva traktorja 38 smrtnih žrtev, se je ta problem bolj ostro zarezal v našo zavest. Letos je smrtna kosa še
pogosteje kosila in zdi se, da je družba nemočna, da bi preprečila porast števila nezgod. Boleče, je pri tem spoznanje, da je preprečitev nezgod, ne da bi bilo treba veliko — le upoštevati pred piše o varstvu pri delu v kmetijstvu, ki so bili spreje ti in objavljeni v Uradnem listu SFRJ že pred 12 leti. V zadnji oddaji ciklusa o varstvu pri delu bomo torej kritično opozorili na vse ne pravilnosti, ki v največji meri pripomorejo k tako ža lestni bilanci.
12.10	Upor na rušilcu
12.40	Lanoux-Lorenzi: Emile Zola. francoska nadalj.
13.40	Poročila
16.25	Nogomet:
Željezničar — Rijeka
18.20	Risanka
18.35	Poročila
18.40	Snežiča in Rožica, vzhodno - nemški mladinski film
Film Snežiča in Rožica je posnet po istoimenski prav l.jici bratov Grimm. Pripo veduje nam o Snežiči in Rožici, dveh lepili dekletih, ki živita skupaj z materjo — vdovo v dolini, iz katere so se že vsi izselili iz strahu pred zlobnim gozdnim du hbm. V bližnji vasi sta na sejmu srečali dva čedna fan ta — lovca. Ponudila sta se, da bosta raziskala, kaj je z zlim duhom. Njuna pot pa ni bila uspešna, saj ju je duh začaral v medveda in sokola. Spet bi se naj spremenila v pravo podobo, če bi ju kdo ljubil v živalski obliki. Kot v vseh prav ljicah, se tudi v tej vse srečno konča.
19.50 Naš kraj
20.05	Zlata ptica
20.10	Risanka
20.24	TV nocoj
20.28 Zrno do zrna
20.30	TV DNEVNIK
20.55	Vreme
21.00	Zabavno ■ glasbena oddaja
21.55	Modne novosti
22.00	Cirkus
22.25	Korak s poti, ameriški film Film Korak s poti je eden najboljših filmov, ki so jih posneli za prikaz na TV ekranih. V bistvu gre za kriminalno komedijo, v kateri trije tovariši iž korej ske vojne izkoristijo svoje veščine v zasebne namene. Lakota jih namreč sili v zločinska dejanja in po kratkem premisleku, sklenejo, da bodo oropali menjalnico v San Franciscu.
Zgodba je vseskozi napeta, je pa tudi humoristično o barvana in čeprav vemo.
V f da sol se junaki filma lotili prepovedanih dejanj, se nam toliko prikupijo, dp si ne moremo kaj. da bi ne bili na njihovi strani.
24.00	TV' kažipot
24.20	Poročila
Koper
12.00	Veliki bazar — oddaja v službi potrošnika
17.25	Nogomet:
Željezničar - Rijeka
19.00	Odprta meja
19.30	Visoki pritisk — glasbena oddaja
20.00	Risanke
20.15	TV D - Stičišče Dve minuti
20.30	Atila - film
21.45	TVD - Danes
21.55	Dulcima — film
Zagreb
13.35	Kovine in njih uporaba
18 35 TV koledar
18.45	Otroška predstava
19.45	Poezija: Mirjana Stefanovič
21.00	Skrivnost zapuščenega mli na, angleški film
ŠVICA
15.40	Program za mladino
18.15	N . . . kot New Wave
20.40	»Una notte movimentata* — film
TRST A
7.00, 8.00, 10 00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.90 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert; 11.30 Beležka; 11.35 Paleta orkestrov; 12.00 »Bom naredu sfzdice, čjer so včas’b'le»; 12.30 Glasba po željah; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Tomi na obisku: 14.30 Gremo v kino; 14.40 Glasba od A do Ž: 16.00 »Up naj vam bo zvest prijatelj, maestro!*; 16.30 Poslušali lxiste; 17.10 Mi in glasba: Slovenski zbori in vokalne skupine; 17.30 Na eoriškem valu (ponovitev); 18.00 Felicita Vodopivec: »Hodi za menoj*; 1835 Priljubljeni motivi; 18.45 Vera in naš čas.
KOPER
(Italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila: 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.32 Lucianuvi dopisniki; 10.00 Plošča več, plošča manj; 10.15 Knjiga po radiu; 10.45 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Z nami je .. .; 11.32 Kini, svet. mladih: 12.05 Glasba po željah: 14.33 Srečanje z ...; 16.00 Istrski akvareli; 16.10 Veliki orkestri lahke glasbe; 17.00 Prah zvezd; 17.32 Crash; 17.55 Pismo iz...; 18.00 Poslušajmo jih skupaj; 18.32 - 20.30 Glasbeni vikend.
KOPER
(Slovenski program)
7.30,	8.25, 14.30, 15.30 Poročila; /.00 Glasba za dobro jutro; 7.37 Kinospored; 14.00 Pregled dogod kov. najava sporeda; 14.05 Med rojaki v zamejstvu: 14.40 Zapoj mo in zaigrajmo — spored doma-
čih viž in napevov; 15.00 Moja generacija; 15.37 Glasbeni notes;
16.00	Dogodki in odmevi; 16 30 Glasba po željah; 17.00 Sobotni piknik; 17.15 Jugoton; 17.30 Pri morski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba in objave.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00. 14.00, 150O, 17.00, 19.00 Poročila. 6 00 Glasbena kombinacija; 9.00 Vikend; 10.03 Black-out; 10.46 Glasbeni program z Mino; 11.30 Cinecitta; 12.03 Vrt pozimi; 12.30 Kronika umora; 13.30 Olimp 2000: 14.03 Radiotaxi; 15.03 Bel papir; 19 30 Jazz; 20.00 Zdravstvena oddaja; 21.03 Glasba za Belle Epoque.
LJUBLJANA
7.00.	7.30, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00 13 00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 9.08 Pionir ski tednik; 10.05 Z radiom na po ti; 10.40 Turistični napotki; 11.05 Pojo amaterski zbori; 11.30 So botna matineja: 12.05 Zapojmo pe sem; 12.20 Po republikah in po krajinah: 12.40 Zapojte z nami; 13 10 Godala v ritmu; 13.30 Kme lijski nasveti; 13.40 Veseli doma či napevi; 14.00 Iz naših krajev — Iz naših sporedov; 14.30, Pri poročajo vam . . .; 15.05 Glasbe na panorama: 18.00 Dogodki in odmevi: 16.30 Zabavna glasbR: 16.50 Radio danes, radio jutri!;
17.00	Vrtiljak; 19.00 Škatlic« z godbo; 19.30 Mladi mladim; 20.36 Mladi mostovi; 20.55 Domovina je ena; 2100 Sobotni zabavni ve čer; 22.00 Za prijetno razvedrilo; 22.30 Oddaja za naše izseljence;
24.00	Lirični utrinki: 24.10 Od tod do polnoči.
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
NAMIZNI TENIS
Na SP v Novem Sadu
Jugoslavija zapravila zmago proti Poljakom
Gladek poraz Italije v srečanju s ČSSS
NOVI SAD — Včerajšnji dan na svetovnem namiznoteniškem prvenstvu v Novem Sadu je bil dokaj razgiban. Kitajci pa so ostali v obeh konkurencah doslej še vedno nepremagani. V moški A skupini je presenetil izredno oster odpor Švedov proti Kitajcem, prav tako so morali tudi Japonci prepotiti sedem srajc, da so ugnali Angleže.
V	B skupini so imeli včeraj naporen dan, saj so vse ekipe opravile po dva nastopa. Jugoslovani so razmeroma prepričljivo odpravili Sovjete, nato pa se jim je zataknilo proti Poljakom. Že v začetku so izgubljali proti njim s 4:1 in ko je kasneje že vse kazalo, da pri stanju 4:3 ni več rešitve, so se «pla-vi» nenadoma opomogli in uspelo jim je izenačiti. Zadnji dvoboj je bil izjemno napet, igrali so ga tri sete in Jugoslavija je imela celo match-žogo, katere pa ni izkoristila in tako je zmaga ostala Poljakom. Italijani so s čistim izidom predali tekmo Čehoslovakom.
IZIDI A skupina
4.	KOLO
, Kitajska - ZRN 5:0, Švedska -Japonska 5:0, Juž. Koreja Indonezija 5:0, Francija - Anglija 5:4.
5.	KOLO
Kitajska - Švedska 5:3, Juž. Koreja - Francija 5:3, ZRN - Indonezija 5:0, Anglija, - Japonska 4:5.
Lestvica: Kitajska 10, Japonska 8, Anglija in Francija 6, Švedska in Juž. Koreja 4, ZRN 2, Indonezija 0 točk.
B skupina
Poljska - Avstralija 5:0, Jugoslavija - SZ 5:2, ČSSR - Italija 5:0, Madžarska - Sev. Koreja 5:2, Poljska - Jugoslavija 5:4. JUGOSLAVIJA - SZ	5:2
Kalinič - Dvorak 2:0. Kosanovič
-	Burnasian 2:1, Šurbek - Ševčenko 2:0, Kalinič - Burnasian 1:2, Šurbek - Dvorak 2:0, Kosanovič - Ševčenko 1:2, Šurbek - Burnas.an 2:0.
ČSSR - ITALIJA	5:0
Dvoraček - Bargugli 2:0. Pansky
-	Troilo 2:1, Orlo\vski - Pero_ 2:0, Pansky - Bargugli 2:0, Dvoraček -Pero 2:1.
V	ženskem tekmovanju so Jugoslovanke v 4. in 5. kolu naletele na premočne nasprotnice, v slabši kategoriji pa je razmeroma šibka Nova Zelandija gladko odpravila Italijo.
5. KOLO
A skupina o •->-
Kitajska - ČSSR 3:0, Madžarska -Hongkong 3:0, ZRN -.-.Finska 3:0, Južna Koreja - Japonska 3:1.
Lestvica: Kitajska 10, Južna Koreja in ZRN 8, Madžarska 6, Japonska 4, ČSSR in Finska 2, Hong kong 0 točk.
B skupina
Francija - Indonezija 3:1, Romunija - Anglija 3:1, SZ - Jugoslavija 3:1, Sev. Koreja - Švedska 3:1.
Lestvica: Sev. Koreja 10, Romunija 6, Jugoslavija, Švedska in Anglija 4, Francija in Indonezija 0 točk.
ŠVEDSKA — JUGOSLAVIJA	3:0
Hellmann - Batinič 2:1, Lindblad
-	Perkučin 2:1, Batinič in Perkučin -Hemvvall in Stromvvall 0:2.
SZ — JUGOSLAVIJA	3:1
Popova - Perkučin 2:0, Antonian -Batinič 0:2, Popova in Antonian -Perkučin in Batinič 2:0, Popova -Batinič 2:0.
Italijanke v drugi skupini druge kategorije Novozelandkam niso ode enakovredne nasprotnice, le v sre-čaju dvojic so bile v začetku boljše, nato pa so popustile tudi tukaj. NOVA ZELANDIJA - ITALIJA 3:0
Palmer - Cergol 2:0, Morris - Mau-riello 2:0, Palmer in Morris - Cergol in Mauriello 2:1.
KOŠARKA
Italijanska košarkarska zveza je sklicala na skupne priprave v Bologno kandidate za državno moško reprezentanco, ki se bo 30. aprila srečala v Riminiju z ZRN, 6. maja pa v Bologni z Jugoslavijo. V nedeljo, 26. aprila, se bodo na teh pripravah zbrali naslednji igralci: Bonamico, Dino Boselli, Brunamon-
ti, Costa, Ferracini, Generali, Gilar-di, Magnifico, Marzoratti, Meneghin, Riva, Sachetti, Sylvester, Vecchiato, Villalta in Zampolini. Rezervi bosta Franco Boselli in Ricci.
Priprave bo vodil zvezni trener Alessandro Gamba.
TENIS
Polfinale v Montecarlu PANATTA — VI LAS CONNORS - TAROCZY
MONTECARLO — Argentinec Vi-las, ki je včeraj premagal Čeha Šmida, se bo danes spoprijel v polfinalu z Adrianom Panatto, medtem ko bosta igrala v drugem polfinalu Američan Connors, ki je v včerajšnjem četrtfinalu odpravil Francoza Noaha, in Madžar Ta-roczy, ki je premagal Argentinca Cana.
NOGOMET
PRIJATELJSKA TEKMA ITALIJA-NDR
Pred praznimi tribunami ?
Kaže, da je za jutrišnje prijateljsko srečanje v Vidmu malo zanimanja - Prodali le 9.000 vstopnic - Danes postava «azzurrov»
TRICESIMO (VIDEM) — Vse kaže, da ni večjega zanimanja za jutrišnje prijateljsko nogometno srečanje v Vidmu med Italijo in NDR. Doslej so namreč prodali le bornih
9.000	vstopnic, kar seveda ni ohrabrujoče za ta, sicer pomemben športni dogodek. Italijanska reprezentanca namreč zelo poredkoma igra v naši deželi.
Kot pa je bilo pričakovati, je izbira datuma za to tekmo dokaj ponesrečena. Jutrišnji dan v Italiji seveda posvečajo družini in na ta dan tudi nogometna reprezentanca ni «toliko privlačna*. S tem se je strinjal tudi sam Bearzot,
Tako ali drugače, «azzurri» se vestno pripravljajo za jutrišnji spo-pal z reprezentanco NDR, ki je v Videm odpotovala z naslednjimi nogometaši:
VRATARJA: Grapenthin (Jena) in Croy (Zvickau)
BRANILCI:	Brauen (Jena),
Schnuphase (Jena), Kurbjuvveit (Je-
Gentiie, Graziani, Tardelli in poldanskim treningom v Buii
drugi «azzurri» med
včerajšnjim po-(Telefoto AP)
na), Frieloff (Dinamo Berlin), Dor-ner (Drezden), Schmuck (Dresden), Strozniak (Halle).
VEZNI IGRALCI: Hafner (Dresden), Steinbach (Magdeburg), Lin-demann (Jena).
NAPADALCI: Hoffmann (Magdeburg), Riediger (Dinamo Berlin), Bielau (Jena) in Heun (Erfurt).
Po včerajšnjem treningu v Buii bodo «azzurri» danes zjutraj opravili še poslednje razgibalne vaje, nakar bo zvezni trener Enzo Bearzot sporočil uradno postavo, ki bo jutri igrala proti NDR.
PRIJATELJSKA TEKMA «UNDER 21»
Danes v Modenl Italija - NDR
MODENA — Danes se bosta v Modeni v prijateljski nogometni tekmi spoprijeli reprezentanci «under 21» Italije in NDR.
Vsako predvidevanje za to srečanje je dokaj težko, saj sodita obe reprezentanci med boljše v Evropi v tej kategoriii.
POSTAVI
ITALIJA: Zinetti, Cuttone, Con-tratto, Celestini, Pin, Cascione, Mariani, Mauro, Musella, Sclosa, Pel-legrini.
NDR: Priess, Cramer, Rohde, Deunstedt, Zotzche, Jaumuskiewitz, Roth, Riidolph, Schulz, Minge, Gra-mer.
ZA TEKMO PROTI GRČIJI
Tudi Bajevič in Jerkovič na Miljaničevem seznamu
Jugoslovanski zvezni nogometni trener Miljanič je včeraj objavil seznam 21 kandidatov za reprezentanco, ki bo 29. aprila v Splitu igrala izredno pomembno kvalifikacijsko srečanje za SP proti Grčiji. 22. kandidata pa bo Miljanič sporočil šele v ponedeljek. Verjetno pa bo leta Ivica Šurjak (Hajduk).
Na Miljaničevem seznamu sta tudi Jerkovič in Bajevič, kar je seveda novost.
SEZNAM 21 KANDIDATOV VRATARJI: Pantelič (Radnički), Marič (Velež), Simonovič (Hajduk).
BRANILCI: Krmpotič (C. zvezda),- Hrstič (Rijeka), Stojkovič (Partizan), Buljan (Hamburger),
Primorac (Hajduk). Vorotovič (Bu-dučnost), Zajec (Dinamo).
VEZNI IGRALCI: Jerkovič (Zii-rich), Jeroiimov (Rijeka), Šljivo (Liege), Mustedanagič (Dinamo), Petrovič (C. zvezda), Sliškovič (Velež).
NAPADALCI: Halilhodžič (Velež), Pasič (Sarajevo), Bajevič (AEK Atene), šestič (C. zvezda) in Zlatko Vujovič (Hajduk).
2.	ITALIJANSKA LIGA
Že danes BO. kolo
Zaradi velikonočnih praznikov bo do že danes igrali 30. kolo druge italijanske nogometne lige.
DANAŠNJI SPORED (16.00) Atalanta - Rimini; Catania - Ve rona; Cesena - Bari; Foggia - Milan; Genoa - Spal; LR Vicenza -Sampdoria: Lecce - Lazio; Monza -Taranto; Pescara - Piša; Varese -Palermo.
ODBOJKA
NAŠE ŠESTERKE V RAZNIH PRVENSTVIH
Za drugoligaške borovke konec prvenstvenih bojev
Plave na petem mestu, Nabrežinke izpadle v C-l ligo
Spet beležimo velik uspeh naših odbojkarskih ekip v višjih ligah. Od dvajsetih možnih točk, so jih osvojili kar štirinajst. Praznih rok so ostale le odbojkarice Sokola ter odbojkarji goriške 01ympie in Juventi-ne iz Štandreža.
Preteklo soboto se je končalo prvenstvo v ženski B ligi, s katerim ne moremo biti zadovoljni. Na končni lestvici je šesterka Bora Intereurope osvojila dobro peto mesto, ekipa So: kola pa bo v prihodnjem prvenstvu igrala v nižji C-l ligi. Po izredno slabem prvem delu prvenstva, ko je ekipa iz Nabrežine zmagala samo enkrat,' je kazalo, da si bodo varovanke trenerja Ušaja le zagotovile obstanek med drugoligaši. Za to pa žal ni zadostovalo niti pet zmag v preostalih devetih prvenstvenih nastopih in končni izkupiček 12 točk. To je seveda za slovensko odbojko velika izguba. Upati je le. da se v
iiMiitiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiitiiiitiimiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiii
ATLETIKA
JUTRI V NOVI GORICI
Najboljši atleti 6 držav na tradicionalnem mitingu
Italijani prisotni tudi s prvaki v skokih v višino
Najboljši atleti in atletinje šestih evropskih držav se bodo jutri v Novi Gorici pomerili v tradicionalnem atletskem mitingu, ki ga prireja tamkajšnji Atletski klub Nova Gori-pa pod pokroviteljstvom Splošnega gradbenega podjetja ob njegovi 30-letnici delovanja. Poleg najboljših jugoslovanskih reprezentantov se bodo na atletskih stezah pomerili še predstavniki Italije, Avstrije, Zahodne Nemčije, Bolgarije in Švedske. Prireditev se bo začela ob 10. uri po jugoslovanskem času.
Tekmovanje, ki pomeni otvoritev mednarodnih atletskih prireditev na prostem, bo obsegalo devet moških in pet ženskih disciplin. Moški bodo tekmovali v skokih v višino in daljavo, metih diska, krogle in kopja ter v tekih na 100, 200. 800 in
5.000	m, ženske pa v skokih v da-
....................MiiiuiiiminiiuiMiiHiuMMMtiuHliMii«
Prosvetno' drufivo Briški .grič iz Števerjana ter Krajevna skupnost s Huma, ob sodelovanju Z SKD in ZSŠDI, prirejata v nedeljo, 3. maja,
2. SPOMINSKI POHOD Števerjan - Gonjače -Šleverjan
ki bo speljan na dveh progah (10 in 20 km).
PRAVILNIK:
—	prireditev bo ob vsakem vremenu
—	prijavijo se lahko posamezniki ali skupine
—	vpisovanje bo od 8. do 9. ure na Dvoru
—	vpisnina je 2.500 lir
—	odhod izpred spomenika NOB ob 9.30
—	čas pohoda ne sme presegati 3 ure za 10 km, oziroma 4 ure za 20 km
—	nagrajevanje bo ob 13.30
—	med potjo bodo delovale kontrole in okrepčevalnice
—	prireditelji odklanjajo vsako odgovornost za morebitne nezgode ali nevšečnosti med pohodom
—	vsi udeleženci bode prejeli posebno spominsko kolajno
—	5 najštevilnejših skupin bo dobilo spominske pokale
—	pokale in plakete bodo dobili tudi najboljši na 20 kilometrski progi.
vi*
NOGOMET
DANES 13. KOLO 2. AMATERSKE LIGE
BREG-VESNA: ODLOČILNI DERBI
Prvi so na robu izpada, drugi pa na pragu napredovanja
Zaradi velikonočnih praznikov bodo tekme 13. povratnega kola igrali že danes popoldne s pričetkom ob 16.30. Osrednja tekma današnjega za vrtljaja bo nedvomno derbi v Dolini med Bregom in Vesno. Ostali dve naši enajsterici Kras in Zarja gresta v goste, ki se borijo za obstanek v ligi. Veliko zanimanje pa vlada tudi za dvoboja Libertas -Costalunga in Giarizzole - Domio, izidi katerih znajo biti odločilni za ■ gorn i oziroma spodnji del lestvice. Skratka, na današnjem za vrtljaju je na sporedu nekaj zanimivih direktnih dvobojev, ki so za ljubitelje nogometa res privlačni.
BREG - VESNA
Privlačen derbi, v katerem obe enajsterici računata na celolni izkupiček: brežani zaradi kočljivega položaja na lestvici, ,saj jim grozi nevarnost izpada, Vesna pa, ker hoče ostati na vrhu lestvice in s tem zagotovljen vstop v prvo amatersko ligo. Vsi pogoji torej za napet in vroč derbi, ki bo prav gotovo privabil okrog igrišča v Dolin; veliko število navijačev. Kdo ima večje možnosti? Če pogledamo na lestvico, ima Vesna kar 20 točk več od Brega, kar pomeni, da Križani ne
■.....ml.,,.,,,.....................................................................»..lini.............................................................................
KROS
Pokrajinsko prvenstvo za najmlajše kategorije
Med deklicami kat. C zmaga članice Adrie Marise Viller
Zadovoljiv nastop mladih predstavnikov lonjerskega društva
V četrtek je bilo na Katinari pokrajinsko prvenstvo v krosu za najmlajše kategorije dečkov in deklic. Tekmovanje, ki ga je skupno z a-hetsko zvezo organizirala lonjerska Adria, se je udeležilo okoli 50 mladih atletov iz petih tržaških društev, ki se ukvarjajo s to zvrstjo. Med slovenskimi klubi so bili na startu pred stavniki Adrie, ki so se nedvomno odlično odrezali, saj so skuprlo odnesli eno zmago, eno drugo, tri četrta ter eno peto mesto.
Najbolje se je izkazala Marisa Vil-fer, ki je v starejši kategoriji deklic Prepričljivo zmagala, obenem pa je dosegla tudi najboljši absolutni čas. Za njo se je med mlajšimi dečki na presenetljivo drugo mesto uvrstil Peter Fontanot, ki bi z malo več sreče ‘ahko prišel celo do zmage. Končno •o se na četrto mesto zasidrali še Andrej Batič med mlajšimi dečki,
Lara Milano med starejšimi deklicami ter Ivan Komar med starejšimi dečki. Slednja dva sta bila med drugim tudi prva med sovrstniki (tekmujeta namreč dva letnika skupaj). Med mlajšimi deklicami se je na peto mesto uvrstila mala Marinka Žerjal, ki je s to tekmo opravila svoj ognjeni krst. Prvič so na uradnih tekmovanjih nastopili še Minka Žerjal, Alessandro Weber ter presenetljiva Claudia Sponza, ki je med starejšimi deklicami dospela kot druga med sovrstnicami za klubsko tovarišico L. Milano ter se uvrstila na skupnem osmem mestu. Ped pričakovanji je tekmoval le David Mi la no, ki pa verjetno se še ni opo mogel od gripe.
REZULTATI
Deklice kat. C1 (1973/74) 500 m:
1, O. Micale (Marathon) 2'15";
5. Marinka Žerjal (Adria) 2’34” Deklice kat. C (1971/72) 500 m:
1. Marisa Viller (Adria) 1'47”; 4. Lara Milano (Adria) 1’58”; 8. Clau-dia Sponza (Adria) 2’06”; 14. Minka Žerjal (Adria) 2'20'\
Dečki kat. C1 (1973/74) 500 m:
1. Zampino (S. Giacomo) 2'01”; 2. Peter Fontanot (Adria) 2'02"; 4. Andrej Batič (Adria) ž’!«”.
Dečki kat., C (1971/72) 500 m:
L S. Pellegrini (S. Giacomo) 1’48”; 4. Ivan Komar (Adria) 1*50”; 10. David Milano (Adria) 2’00”; 17. Sandro VVeber (Adria) 2’20’’.
Prihodnje tekmovanje propagand nega sektorja (Trofeja Pomlad 81) bo v torek, 21. t.m., na stadionu Valmaura in bo namenjena tekmovalcem/kam A in B kategorij.
R. F.
bi smeli imeti problemov, vendar ne smemo pozabiti, da Brežanom preti nevarnost izpada. Prav- ta derbi zna biti za njih odločilen. Vesna je v zadnjih nastopih še kar zadovoljila. Spodrsljaj, ki ga je doživela proti Campanellam je morda le gola slučajnost. Brežani pa niso povsem zadovoljili. Breg je namreč v zadnjih devetih nastopih osvojil tri same točke. Na splošno pa so igrali plavi v povratnem delu pr: venstva slabo, kar dokazujeta dve zmagi in tri remiji. Zadnjič je namreč zmagal Breg v tretjem povratnem kolu 1:2 proti Domiu 1. februarja v Dolini, v nedeljo prej, 25. januarja. 1:0 proti Opicini Supercaffe. Bolj kot za derbi gre tu za napredovanje, oziroma obstanek v ligi. Upati je le, da ne bo prišlo do grobe igre, kot tudi ne do izbruhov med navijači, kot smo večkrat priča, ko se srečata dve naši enajsterici. Res je, da napredovanje daje veselje, izpad pa povzroča potrtost, vendar je treba vse športno sprejeti in športno doseči, igrišče pa naj pokaže, katera ekipa je močnejša, saj v tem derbiju, ki bo obenem predzadnji v tem prvenstvu (v zadnjem kolu je še Breg • Zarja) je možen res vsak izid.
OPICINA SUPERCAFFE' -KRAS
Ekipa Krasa gre v goste enajsterici, ki se skuša izogniti izpadu, zaradi česar je razumljivo, da bodo morali Manzuttovi varovanci i-grati precej zbrano in previdno. Domačini merijo na zmago, vsaj le ta jim daje še nekaj upanja za obstanek v ligi. Kras, ki je v zadnjih nastopih dosegel dobre rezultate, bo seveda skušal preprečiti najhujše, to je poraz, že točka bi predstavljala za Kras pozitiven nastop.
BAXTER - ZARJA
Zarjani, ki so v zadnjih dveh nastopih povsem razočarali (saj so v dveh tekmah poleg tega, da so ostali praznih rok, tudi dobili kar sedem golov) gredo v goste ekipi, ki si deli zadnje mesto z Opicino Supercaffe. Gostovanje Zarje zato ne bo lahko, saj je povsem razumljivo, da domačini jurišajo na zmago. ki bi obenem bila prva na domačih tleh. V letošnjem prvenstvu ima namreč ekipa Baxterja res svojevrstni rekord, da še ni zmagala doma. Baxter je namreč na domačem igrišču le dvakrat remiziral. ostalih 16 točk pa je osvojil v gosteh. Če bi bili Tržačani tako uspešni doma kot v gosteh, bi si sedaj delili šesto mesto z Zarjo in ne bi imeli problemov izpada. Prav ta negativna serija domačih nastopov Baxterja daje upati, da
bo Zarja jutri neporažena zapustila igrišče.
B. R.
Cicibani Primorja v gosteh v Ajdovščini
V četrtek, 16. t.m., je bila ekipa cicibanov Primorja gost v A j dovščini, kjer je odigrala priia teljsko nogometne srečanje z domačo ekipo nogometnega kluba Primorje. Odigrali so dve tekmi. V prvem srečanju so Prosečani pre magali Ajdovce z 2:1, v drugem pa so zmagali domačini s 4:0. Srečanje, ki je bilo v sklopu medsebojnega spoznavanja in navezovanja stikov med obema kluboma, je potekalo v najboljšem prijateljstvu.
V. H.
KOLESARSTVO
RIM — Prvi ženski «Giro d’lta-lia» bo letos startal 1. julija in bo imel pet etap. Start dirke bo v Civi-tanovi, cilj pa v Rimu. Udeležba na tej kolesarski dirki bo mednarodna.
ljavo in višino ter v tekih na 100, 400, 800 in 1.500 m.
Od jugoslovanskih altetov se bodo mitinga udeležili, poleg najboljših domačinov, tudi životič, Ivančič, Lazarevič, Kopitar in skakalec Ste-kič. Italijani bodo ravno tako nastopili z izborom najboljših. Najboljšo kvaliteto pa bedo imeli v skakalcih v višino, saj bodo prisotni tudi prvaki Bruni, Di Giorgio in Bergamo. Tudi atleti iz drugih držav bodo na visoki kakovostni ravni. Tako velja omeniti tekača 400 m Bratanova iz Bolgarije, finalista na moskovski olimpiadi, ter rojaka I-vanova, prvaka na balkanskem prvenstvu v teku na 200 m.
RUDI PAVŠIČ
GIMNASTIKA
tSv	; .^vji.1' ,SJ jg
Mehika zaradi 'organizacijskih te žav odrekla organizaciji svetovnega gimnastičnega prvenstva, bo to letošnje tekmovanje zdaj prevzela Moskva, na sporedu pa bo od 20. do 27 novembra.
ODBOJKA
MOSKVA — Moskovski TSKA je v 43 letih sovjetskega državnega od bojkarskega prvenstva že dvajsetič osvojil naslov državnega prvaka. Ta naslov si je letos priboril po zadnji zmagi nad odeškim Poli-tehnikom s 3:0.
TENIS
iVrESTRE - Od 15. do 21. junija letos bo v Mestrah mednarodni teniški turnir, na katerem bo nagradni sklad znašal 50 milijonov lir. Ta turnir bo na sporedu le teden dni pred tekmovanjem v Wimble-donu in bo veljal tudi za lestvico ATP.
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
1
2
X
2
2
2
X
2
1
2
1
X
prihodnjem prvenstvu kakšna ekipa odpove drugoligaškemu prvenstvu, ali pa da tudi skupine v ženski konkurenci razširijo na 12 zastopnikov kot pri odbojkarjih. Glede tega zaenkrat še ni nič zanesljivega. Poudariti velja, da je v zadnjem kolu zmagal neposredni tekmec za obstanek II Pellicano, ki je doma premagal Mogliano Veneto. Med obema novincema je bil. glede na bero točk in seveda tudi obstanku v B ligi, tokrat boljši H Pellicano. Poleg Sokola smo v naši pokrajini izgubili tudi drugo šesterko Orna . Zanardo, kar najbolje potrjuje, da je ta športna panoga v deželi v hudi krizi :
Kot smo že omenili, je Bor devetkrat zmagal in prav tolikokrat tudi potegnil krajši konec. Za ekipo, ki pospravi petdeset procentov točk se smatra, da je dosegla dober uspeh. Končni izkupiček pa bi lahko bil še boljši, ker se doma z Orna in Pelli-canom ne bi smelo izgubiti. Prav zadnji prvenstveni nastopi so potrdili, da je borova šesterka sposobna zaigrati dobro in se enakovredno kosati tudi z najboljšimi ekipami.
Usoda moške vrste Bora JIK Ban ke pa bo znana šele 25. aprila. Zadnji nastop z Montecchiom je poka zal, da so naši fantje pred najhujšim samo zaradi spleta okoliščin in smole. Končni epilog pa tokrat ni odvisen od njih, ampak od razpletov na drugem igrišču, v obračunu med Montecchiom in neposrednim tekmecem Redentorejem. To pa pod pogojem, da borovci slavijo zmago v Fiume Venetu.
Spet moramo pohvaliti naše tri šesterke v C-2 ligi. Neposredni ob računi med našimi ekipami ter CUS iz Trsta so močno potegnili vodo na mlin goriške šesterke Fiat Comolli, ki ima še vedno 6 točk prednosti in s tem štiri kola pred koncem tudi zagotovljeno napredovanje. Porazi Ol.vmpie se nadaljujejo.
V ženski D ligi sta zmagali obe naši šesterki. Borovke so slavile četrto zaporedno zmago samo po treh setih igre. Njihovo trenutno dobro formo je okusil tudi drugouvrščeni Volley club. V odločilnem srečanju za obstanek je Sloga odpravila O-lympic, toda ne brez težav. Drugič zapored je morala poražena z igrišča Juventina.
ŽENSKA B LIGA
IZIDI 18. ZADNJEGA KOLA
Spinea - Barribi Brescia 3:1
Oma Zanardo - Don Bosco 1:3 1 P.ielie. Immobiliare -.-Sokol 3:1
II Pellicano - Mogliano V. 3:1
Pal. Schio - Bor Intereuropa 0:3 KONČNA LESTVICA
Pielle Immobiliare Cenate Sotto 30, Spinea 26. Mogliano Veneto in Don Bosco Padova 24, Bor Intereuropa 18. Barribi Brescia 16, II Pellicano Fratte 14, Sokol 12, Pallavolo Schio in Oma Zanardo 8.
MOŠKA B LIGA
IZIDI 21. KOLA
Olimpia Karmak Bergamo - Cal-zaturificio 3 A Verona 3:1; Isola Scala - Legnago 3:0; S. Giorgio Me-stre - Volley Videm 3:0; Redentore -Solaris 3:0; Pallavolo Mantova -; Apies Fiume Veneto 3:0; Bor JIK-Banka - Monteechio 3:0.
LESTVICA
Olimpia Karmak Bergamo 40, Cal-zaturificio 3 A Verona 34, Pallavolo Mantova 30, S. Giorgio Mestre 28, Legnago 24, Volley Videm 22, Apies Fiume Veneto in Pallavolo Isola Scala 20, Monteechio 14, Redentore 12, Bor JIK Banka 10, Solaris Trst 2.
PRIHODNJE 22 KOLO (25.4.)
Monteechio - Redentore, Solaris • Pallavolo Mantova, Calzaturificio 3 A - S. Giorgio, Apies Fiume Veneto - Bor JIK Banka, Volley Vi dem - Isola Scala, Legnago - O-limpia Karmak.
ŽENSKA C-2 LIGA
IZIDI 18. KOLA
Virtus Volley - Julia 0:3; Breg • Celinia 3:1; Rivignano - Cus Trst 0:3; Sloga - Intrepida 3:0; Vivil -Kontovel 1:3; Fiat Comolli - Fon tanafredda 3:1.
LESTVICA
Fiat Conrolli 34, Breg, Cus Trst in Sloga 28, Intrepida 20, Julia 18, Kontovel 16, Fontanagredda 12, Vir-
tus Volley, Vivil in Celinia 8, Rivignano 6.
PRIHODNJE 19. KOLO (25.4.) .
Fontanafredda - Vivil, Kontovel -Sloga, Rivignano - Intrepida, Cus Trst - Breg, Velinia - Virtus Volley, Julia - Fiat Gorica.
MOŠKA C-2 LIGA
IZIDI 18. KOLA
01ympia Gorica • Vivil 1:3; Roja-lese - Libertas Turjak 3:0; Intrepida - Ginnastica Spilimbergo 3:1; Libertas Sacile - Consuledil 3:0; US Friuli - Fiat Comolli 3:2.
LESTVICA
Intrepida 32, Fiat Comolli Gorica 26, US Friuli in Vivil 24, Rojalese
22.	Torriana Gradišče in Libertas Sacile 20, Gasilci Pordenon 16, Ginnastica Spilimbergo 14, Libertas Turjak 10, Consuledil 6, Olvmpia Gorica 0. (Gasilci iz Pordenona in Torriana iz Gradišča sta igrala tekmo manj).
NiiiiiiiiiiiiMiiiiiMimiiiiiimiiiHiiiHiHHiiMHiiiHiiiiniiiiiiuiiiiiiiimmiHiiHiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiMMiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiifiiimiiifMiitimiiiiiiHiiiiiiiiiiiia
DOMAČI ŠPORT
VAM PREDSTAVI
DANES
SOBOTA, 18. APRILA 1981
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
16.30	v Dolini: Breg - Vesna; 16.30 na Opčinah: Opicina Supercaffe -Kras; 16.30 v Trstu, Sv. Sergij: Bax-ter - Zarja;
3.	AMATERSKA LIGA
16.30	v Štandrežu: Juventina - S. Lorenzo; 16.30 v Tržiču: Adria - So-vodnje; 16.30 v Fari: Pro Farra -Mladost.
ZAČETNIKI
17.30	na Padričah: Gaja - Ponzia-
na B; 17.30 v Trstu, Sv. Alojzij: SLFY - Primorje;
CICIBANI
16.45	v Trstu, Umaška ul.: Chiar-bola - Breg; 16.00 v Trstu; Monte-bello: Libertas - Primorje;
MLAJŠI CICIBANI
17.00	v Trstu, Čarbola: Chiarbo-la Breg;
ODBOJKA
TROFEJA OSVOBODITVE
8.30	v Vukovaru: Vukovar - Bor (ženske);
NAMIZNI TENIS
DRŽAVNO PRVENSTVO
9.00	v Neaplju: nastopa tudi Kras;
JUTRI
NEDELJA, 19. APRILA 1981
ODBOJKA
TROFEJA OSVOBODITVE
9 30 v Vukovaru: Crvena zvezda Bor (ženske);
POJUTRIŠNJEM
PONEDELJEK, 20. APRILA 1981
NOGOMET
NAJMLAJŠI
10.30	na Proseku: Primorje • S.
Andrea; 10.30 v Trstu, Ul. Flavia: Inter TS - Zarja.
V 3. AL NA GORIŠKEM
Danes ob 17. uri bodo v Zagra ju (doberdobsko igrišče je namreč izključeno za eno kolo) odigrali zaostalo tekmo 3. amaterske lige med doberdobsko Mladostjo ter ekipo Italcantieri iz Tržiča.
Srečanje ne bi smelo predstavljati Doberdobcem hujših težav, saj so gostje med slabšimi enajstericami prvenstva.
OBVESTILA
ŠD Sokol
obvešča, da zaradi velikonočnih praznikov odpade otroška telovadba v ponedeljek, 20. aprila.
• • 41
ZSŠDI
obvešča društva, ki gojijo košarko, da se bo vsak četrtek ob 19. uri na sedežu ZSŠDI sestala ko šarkarska komisija, in to do obč nega zbora ZSŠDL
Borovke v Vukovaru v motni konkurenci
V Vukovaru je v tc danes in jutri ženski odbojke. ':i turnir, katerega so priredili domači športniki v okviru proslav obletnice osvoboditve tega mesta. Zasedba na tem turnirju je dokaj močna, saj nastopata, poleg domačink, dve odlični jugoslovanski prvoligaški šesterki in sicer Crvena zvezda iz Beograda in zagrebška Mladost Monter, O kakovosti turnirja najbolje govori podatek, da nastopajo vse tri jugoslovanske ekipe z državnimi reprezentanti v svojih vrstah (skupaj jih je kar deset).
Razumljivo je, da bo naloga ŠZ Bor. ici bo četrti član tega turnirja, v Vukovaru izredno težka Igrati proti takim nasprotnikom pa bo kljub temu za naša dekleta izredna priložnost, da se spoznajo in pridejo v stik tudi z odbojko na višji kakovostni ravni. Sodelovanje na tem turnirju lahko zato prinese našim dekletom vrsto izredno koristnih izkušenj, s katerimi pa se lahko okoristi tudi vsa naša odbojka, saj pomeni rast katerekoli naše ekipe ob enem tudi rast vse ostale zamejske odbojke.
PRIHODNJE 19. KOLO (25.4.)
Fiat Comolli - Gasilci Pordenon, Torriana - Libertas Sacile, Intrepida - Consuledil, Ginnastica Spilimbergo - Rojalese, Libertas Turjak • 01ympia Gorica, Vivil - US Friuli.
ŽENSKA D LIGA
IZIDI 16. KOLA
Bor - Volley club 3:0; Inter 1904 -AUSA Pav 1:3; Sloga - 01ympic 3:2; Julia - Solaris 1:3; Pieris - Lucini-Co 3:0.
LESTVICA
AUSA Pav 32, Volley club 26, Bor 24, Solaris 18, Lucinico 14, Julia in Pieris 12, Sloga 10, 01ympic 8, Inter 1904 4.
PRIHODNJE 17. KOLO (25. in 26.4.)
Lucinico - Julia, Solaris - Sloga, 01ympic - Inter 1904, AUSA Pav • Bor, Volley club Pieris.
MOŠKA D LIGA
IZIDI 16. KOLA
Libertas Krmin - Volley club 0:3; Cus Trst - Juventina 3:1: La Talpa -Solaris 3:0; Rozzol - II Modulo, Pro Cervignano - Lucinico 3:1.
LESTVICA
Rozzol Trst 32, Volley club 28, Pro Cervjgnano 18, La Talpa in Juventina 16, H Modulo 14, Libertas Krmin 12, Cus Trst 10, Lucinico 8, Solaris 6.
PRIHODNJE 17. KOLO (25 4.)
Lucinico - Rozzol, 11 Modulo - La Talpa, Solaris - Cus Trst, Juventi-na • Libertas Krmin, Volley club i Pro Cervignano.
G. F.
•REVIVAL 81» NA GORIŠKEM
Čez deset dni začetek tekem
V sredo zvečer se je v Gorici na sedežu ZSŠDI sestala komisija za odbojkarski Revival ’81 (goriški del), s predstavniki prijavljenih goriških moštev ter obravnavala organizacijsko plat tekmovanja, ki bo letos prvič tudi na Goriškem.
Organizatorji so določili, da bo tekmovanje letos potekalo samo v treh kolih in sicer bo prvo kolo na sporedu v ponedeljek, 27. aprila, drugo v sredo, 29., tretje pa V sredo, 6. ma.ia. Vse tekme bodo na odprtem igrišču Slovenskega draškega doma v Gorici (Ul. Montesanto 84). Vsak večer bodo na sporedu najmanj tri tekme; pričetek bo ob 19. uri. V primeru slabega vremena pa bodo tekme v telovadnici Kulturnega doma v Gorici (Ul. Brass) po predvidenem urniku.
Naj še v zaključku dodamo, da bo letošnji prvi revival na Goriškem v glavnem preizkušnja za nadaljnja podobna tekmovanja, ki naj bi postala tudi na Goriškem tradicionalna in bi zajela čimvečje število športnikov iz goriških vasi in okrajev. Letos namreč na tem tekmovanju nastopajo le moške ekipe, v naslednjih letih pa namerava ZS ŠDI pritegniti k temu tudi goriške ženske ekipe.
Zmagovalec goriškega turnirja ae bo uvrstil v finalni del. v katerem se bo spoprijel z ekipami tržaškega dela tekmovanja.
TRST. Ul. Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnica Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnina
Mesečna 7.000 lir — vnaprel plačana celoletno 49.000 lir.
V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80.00, letno 800,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 100.00, letno 1000,00.
Za SFRJ Oglasi
Poštni tekoči ročun zo Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Stran 6
2iro ročun 50101 603 45361 «ADIT» DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11 nud.. teleton 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'šir 1 st., viš. 43 mm) 27.01,0 lir. Finančni 900, legalni 800. osmrtnice 300. sožalja 400 tir ZO mm višine v širini 1 stolpca Mali og.asi *00 lir beseuO. Ob praznikih: povišek 20% IVA 15% Oglasi iz dežele Furlanije-Juliiske kraiine se naročajo pri ogiusnom oadelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Član italijansket zveze časopisnih 1 založnikov F1EG *
18. Oprild 1981 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaj in liska

ZTT
Trst
PO VEČMESEČNI ZASEDBI SEDEŽA KMEČKE STRANKE
V Bydgoszczu podpisali sporazum med vlado in Kmečko solidarnostjo
Registracijo novega sindikata bo opravilo varšavsko vojvodsko sodišče najkasneje do 10. maja - Komisija PZDP razpravlja o statutu
VARŠAVA — Včeraj ob 16. uri | Alojza Vadnala.
(po krajevnem času) so v Bydgosz-1 Hkrati je bilo v Ljubljani eno-czu podpisali, po srečanju, ki je 1 dnevno posvetovanje petdesetih vid-trajalo vso noč sporazum med nih znanstvenih in družbenopolitič-stavkovnim odborom kmetov in; nih delavcev s področja izobraže
viadno komisijo, ki jo vodi minister Stanislavv Ciosek. V vladni komisiji je bil tudi namestnik ministra za kmetijstvo Andrzej Racala.
Za zasebne kmete so podpisali sporazum predstavniki stavkovne- ve misli o vzgoji in izobraževalcu ga odbora v Bvdgoszczu. predsed- Udeleženci so dali poseben pouda-nik komisije, ki je ustanovila sin- rek sedanjim procesom na tem po-dikat Jan Kulaj ter predstavniki j dročju, sedanjim prizadevanjem za
vanja iz vse Jugoslavije, ki ga je organiziral jugoslovanski center za teorijo in prakso samoupravljanja «Edvard Kardelj*. Posvetovanje jo bilo namenjeno preučitvi Kardelje
preobrazbo ter osvetlili predloge za to preobrazbo na osnovi Kardeljevih izhodišč. Kot je znano si je ta veliki teoretik jugoslovanske samoupravne družbe na tem področiu prizadeva! zlasti za čim bolj tesno povezanost šol z delom, vztrajal je
krajevnega MKZ v Bvdgoszczu.
S tem podpisom se konča večmesečna stavka zasebnih kmetovalcev, ki so zasedli sedež «Kmečke stranke* v Bydgoszczu, kakor tudi sedež iste stranke v Inowroclavu (kjer so izvajali tudi gladovno stavko). Zasedba sedeža «Kmečke stranke* in nadaljnji dogodki so izzvali na Poljskem hudo napetost, ki je prekinila začasno premirje med vlado in sindikatom Solidarnost ter pripeljala državo do roba splošne stavke.	.
Doslej je znano samo, da sporazum predvideva skorajšnjo registracijo Kmečke solidarnosti, najkasneje do 10. maja. Verjetno še vedno preučujejo razne podrobnosti. toda že zdaj jc gotovo, da se bo končala zasedba sedeža Kmečke stranke. Registracijo novega sindikata bo opravilo varšavsko vojvodsko sodišče.
Na četrti plenarni seji komisije za organizacijo 9. izrednega kongresa Poljske združene delavske partije je generalni sekretar Kania poudarii. da je predvsem važno, da se v okviru demokratične obnove stranke ohranijo politični cilji partijske strukture. Komisija je o-bravnavala tudi predloge sprememb partijskega statuta. Med drugim je bil sprejet predlog za vključitev v e-nutek novega statuta treh novih č'enov: "Notranja demokracija in demokratični centralizem*. «volil-ni pravilniki* ter «PZDP v sistemu socialistične demokracije*.
Obletnica poimenovanja ljubljanske univerze po Edvardu Kardelju
LJUBLJANA — Dve leti .je tega. odkar je osrednja slovenska univerzitetna ustanova v Ljubljani prevzela ime po velikanu jugoslovanske revolucije Edvardu Karde lju. Ob tej obletnici je bila včeraj slovesna seja univerzitetnega sveta. Po seji je rektor univerze dr.
S'avko Hodžar promoviral tri častne doktorje znanosti in sicer dr.
Marjana Breclja akademika prof. dr. Zorana Bujasa in prof. dr.
.............■■■■■........................................mu™""'
pri tem, da je treba šole spremeniti, «jim odvzeti tradicionalno šolski pogled na svoje poslanstvo* in
NA POBUDO NEUVRŠČENIH DRŽAV
Razprava na zasedanju o vprašanja Namibije
Na alžirskem srečanju bo danes spregovoril tudi Josip Vrhovec
ALŽIR — Izredno zasedanje koordinacijskega biroja neuvrščenih o vprašanju Namibije je včeraj nadaljevalo delo s splošno razpravo. Govore večine govornikov je pre-
jib podrediti potrebam dela in raz-1 vzemala misel, da je treba z vse-voja družbe. Zavzemal se je za to, mj sredstvi, ki jih imata na razda bi se morali sistemi izobraževa- pelago gibanje neuvrščenih in med-nja preobraziti iz. v samega vase, narodna skupnost, pomagati nami-
zaprtega sistema v neločljivi del splošnega razvoia ui dela.
JURE PENGOV
METZ (Francija) — Kar lepo vsoto frankov bo prejel zaradi lastne napake od državne loterije neki družinski oče iz Tervilla: okoli 2 milijona frankov ali 400 milijonov lir. Moški je vedno igral na loteriji iste številke: rojstne datume žene in treh o-trok, dodajal pa je še številko 47. To pot je dodal številko 48 namesto 47 in polno zadel.
.......................
Eksplozija v premogovniku
15 rudarjev izgubilo življenje
bijskemu ljudstvu v njegovem boju za svobodo in neodvisnost. Obsodili so tudi južnoafriški rasistični režim, ki .je nezakonito okupiral Namibijo in ki izvaja agresijo na sosednje neodvisne afriške države.
Organizacija isiamske konference se pridružuje organizaciji afriški enotnosti in neuvrščenim državam, ter poziva ameriško vlado naj ne podpira več režima, ki ga obsoja mednarodna skupnost, je dejal generalni sekretar islamske organizacije Šati kot prvi govornik v včerajšnji razpravi. Opozoril je, da so bile gospodarske sankcije OZN proti Južni Afriki do zdaj neučinkovite ter da jih mnoge zahodne države sploh niso spoštovale.
Brez mednarodnega pritiska na Južno Afriko ne bo mogoče doseči pravične rešitve nambijskega problema, je rekel predstavnik Zimbabveja, ki je opozoril na pomen podpore neuvrščenih držav in celotne mednarodne skupnosti o svobodilnemu gibanju SWAPO.
Na ministrskem zasedanju koordinacijskega biroja sodeluje tudi delegacija Jugoslavije, ki jo vodi zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec. Pričakujejo, da bo Vrhovec v današnji razpravi sporočil jugoslovanska stališča v zvezi z reševanjem namibijskega vprašanja. (dd)
PO SMRTI TERORISTA DEBUSA
V Bologni razstava jugoslovanskih umetnikov
PORTOROŽ — Izvršni odbor «Skupine 69», najbolj znanega krožka jugoslovanskih slikarjev in kiparjev, je na včerajšnji seji v Portorožu ugotovil, da se je solidarnostni akciji za pomoč prebivalstvu Kampanije in Sazilikate odzvalo kar 184 umetnikov iz vse Jugoslavije. Hkrati so odločili, da bodo L maja v Bologni priredili največjo razstavo jugoslovanskih umetnikov, kar jih je doslej bilo v Italiji. Celotni izkupiček dražbe b-odo namenili prizadetemu prebivalstvu. Prireditve se bodo udeležili tudi nekateri slikarji italijanske narodnostne skupnosti iz Istre in Reke. (eo)
POGLED NA ZEMLJO IZ VESOLJA
*
Tako sta kozmonavta Crippen in Young videla Zemljo iz vesoljskega trajekta «Columbia»
• &
(Telefoto AP)
Nemiri v ZRN
premogovniku v Redstonu (Colorado, ZDA) eksplozije. 15 rudarjev je izgubilo življenje
je prišlo do silovite
(Telefoto AP)
BONN — Po tragični smrti terorista Sigurda Debusa je v ZRN počilo več peklenskih strojev, v nekaterih mestih pa je prišlo do nemirov in razdejanja številnih trgovinskih izložb. Uresničile so se tako napovedi preiskovalcev, ki so pričakovali nov izbruh politične nestrpnosti po vsej deželi.
Komentarji o smrti Debusa, ki je podlegel sestradanosti, ki jo je povzročila dolga gladovna stavka so zaenkrat še zelo skopi. Le mladinska organizacija socialistične stranke se je opredelila za zahteve pripornikov, ki so uprizorili protest. Mladi socialisti so dejali, da mora vlada temeljito preurediti kaznilniški ustroj v ZRN. Zmerni dnevnik «Abendzeitung» pa meni, da je zahteva stavkajočih, da jim priznajo status vojnih jetnikov povsem nesmiselna.
■ IMniMIMlIlHMHHHIHininnHnniUMIUHMlUIHnMUHMlMinMniHIMUUMnnMnMninUUIMMUMHIMnHUnUIMMMIMHinnMMinHIHHnMrHMMHMMHMnUUMUHHUUlMIUHHHHMimMIIHMMnMHIIMHMHHiniMnniUHMtt
Sovjetska vesoljca že štiri tedne v vesoljskem «vlaku»
MOSKVA — Sovjetska vesoljca Vladimir Kovalenok in Viktor Sevinih sta že končala četrti delovni teden na orbitalnem «vlaku», ki ga sestavljata «Saljut 6» in «Sojuz T4». Vest je sporočila agencija Tass, ki dodaja, da se vesoljca počutita dobro.
Delovni načrt dvojice vesoljcev da-ja poseben poudarek raziskavam in iskušnjam na področju '-preučevanja virov rudnin na Zemlji, oceanov, o-nesnaženja in stanja okolja na id-dustrijaliziranih področjih in v velikih mestih*.
MARSIKOMU SE JE ŽE SKALILO VEDRO PRAZNIČNO RAZPOLOŽENJE
Velikonočni prazniki v znamenju nizkih temperatur in visokih cen
Gostinci in turistični operaterji že v skrbeh ■ Bomo šli le na krajše izlete ?
RIM — V Italiji je navada, da se za vse tegobe, ki tarejo državljane, dolži vlado, seveda z ustreznim prilastkom. Rek: «Dežuje, ... vlada*, je splošno znan in prav pride tudi v današnjih dneh, ko je po tednih sončnega in kar poletnega vremena, ponovno pritisnil mraz. Še k sreči, da za vreme ni kriva vlada, saj bi imeli v nasprotnem primeru kar slabe obete za bodočnost. Pa pustimo šale. Sneg je presenetil predvsem gostince in turistične operaterje, ki so upali, da bodo med velikonočnimi prazniki napolnili svoje blagajne, sedaj pa so jim upi precej splavali po vodi. Marsikdo se že huduje na metereologe, ki napovedujejo za praznične dni nestanovitno in hladno vreme z občasnimi padavinami, ki bodo danes izrazitejše na jugu Italije, v ponedeljek pa na severu.
Za veliko noč bomo imeli torej klasično pomladansko vreme. Dnevne temperature se bodo nekoliko dvignile, nočne pa bodo globoko pod mesečnim povprečjem. Pravega dežja ne bo, možne pa so kratkotrajne plohe. Vreme kot nalašč, da v veselje prometne policije ostanemo doma. A tudi doma nam ne bo do smeha. Kdor je vezan na o-bičaje, je že z zaprepadenostjo opa-
									
Znamenja preplaha v Giscardovem taboru
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
PARIZ — Opolnoči je v francoski predsedniški kampanji nastopilo tridnevno premirje, ki ga pač zahtevajo velikonočni prazniki. Teden pred prvim krogom volitev' so zastrigli z ušesi tudi tisti, ki doslej niso verjeli ne son-dažam ne komentatorjem, da se Mitterrandu nasmiha zmaga, vznemirila se je namreč tudi borza in obmejni finančni organi, ki opažajo povečan promet... v smeri Basla, Zuericha, Ženeve.
<tPrav nič ne bolščim v košaro!*, je še v začetku aprila vzkliknil socialistični kandidat, res je, da niti “košara* kot pravijo v žargonu pariški borzi, ni oprezovala za početjem predsedniških kandidatov. Toda že dober teden finančni strokovnjaki opažajo na denarnem trgu nekaj. čemur borzni agenti pravijo *večja ali manjša hladnokrvnost». kar po domače pomeni, da so špekulanti zelo previdni. Nihče namreč ni pozabil na marec 1978. ko so delnice tik pred skupščinskimi volitvami tako padle, da jih je bilo mogoče kupiti za polovico njihove vrednosti... iz leta 1961. Panika je zavladala tudi med krogoma občinskih volitev marca 1977, močan padec delnic so zabeležili na kantonalnih volitvah marca 1976, skratka, vselej, ka^ar je levica m krajevnih volitvah napredovala oziroma bila v nacionalnem okviru na pragu zmage.
«lzvoz» kapitala v Švico
Še pred vznemirjenjem na borzi se je znova vnela tcarlnska vojna» med Francijo in Švico, švicarske oblasti so že lani aretirale dva francoska financarja. ki sta vohljala za bančnimi računi francoskih državljanov; afera je tedaj dvignila precej prahu in napetost med Bernom in Parizom je bila nekaj tednov kar otipljiva.
V začetku letošnjega aprila, trdi žei>evski dnevnik «La tribune». so francoski carinski inšpektorji obiskali na domu francoske državljane, ki delajo v švicarskih bankah in jih bojda zasliševali o “izvozu» kapitala v Švico (z obmejnega območja odhaja na delo v Švico kar 51.000 f ran cozov. od katerih so mnogi zaposleni v denarnih zavodih). Generalna direkcija francoske carine je sicer objavila od ločen demanti, toda v dobro obveščenih ženevskih bančnih krogih se samo nasmihajo. Tudi tam niso pozabili maja 1968, ko je “sredi revolucije* francoski kapital kar «s tovornjaki » bežal čez mejo...
Sporne ankete in plakatna vojna
Velikonočno «premirje» pomeni tudi konec poplave predvolilnih sondaž. Po zakonu je namreč v zadnjem tednu pred volitvami prepovedano opravljati m objavljati tovrstne ankete in včerajšnje časopisje je bilo zato prepolno številk. Sondaže so drugo znamenje, da se položaj zapleta, a ne toliko zaradi rezultatov, temveč bolj zaradi živčnosti, ki so jo povzročile v večinskem taboru. Pro vladni «Figaro* je prejšnji teden celo preklical napove dano objavo dveh sondaž, ker je komisija, ki bedi nad kampanjo, izrazila pomisleke o pravilnosti anketiranja.
Zvedelo se je, da so bili rezultati spornih sondaž kajpada močno neugodni za desnico — kot sicer tudi vrsta anket, objavljenih v zadnjih dneh. Dovolj zgovoren je na »lov, ki vpije z naslovne strani današnje priloge “Figara*: SOS za večino...
Tretje znamenje preplaha v Giscardovem taboru je
«plakatna vojna*. Z zakonom je sicer natanko določeno, kje smejo aktivisti lepiti plakate, toda divje plakatiranje je stara praksa in celo na pariškem sodišču, ki obravnava pritožbo enega od “malih kandidatov*, menijo, da bi zakon kazalo spremeniti. Značilno pa je, da giscardovcev ne razburjajo Mitterrandovi, temveč — Chiracovi plakati... Pariški župan, ki vodi pravcato “ameriško* kampanjo, ne prednjači le po številu plakatov in gesel, s katerimi so polepljeni vsi stebri in vogali, temveč so se njegovi aktivisti lotili tudi «diverzantskih* akcij: v zgodnjih jutranjih urah z lastnimi plakati prelepljajo sveže Giscardove portrete, ali pa jim na oči lepijo diamante. Na Giscardovo zahtevo je posredovala celo policija in zgodilo se je, da je pariški župan moral «osvoboditi* svoje aktiviste, ki so jih zalotili pri trganju Giscardovih lepakov in jih odvedli na komisariat.
Boj za ženske glasove
Volilne, kuhinja je v modi tudi v «ženskih» revijah. Tovrsten tisk ni le najbolj nakladen, temveč Francozinje navsezadnje predstavljajo več kot polovico volilnega telesa (nekaj manj kot 53 odstotkov). Po volilni udeležbi skorajda ne zaostajajo za moškimi in zato so “ženski glasovi* kajpada vredni zlata. Francozinje so si volilno pravico priborile šele leta 1946 irl so sprva veliko bolj kot moški glasovale za kandidate desnice (najbrže tudi zaradi očetovske osebnosti generala De Gaulla). Toda razlika se počasi manjša: na zadnjih predsedniških volitvah je bila samo še sedemodstotna, na občinskih leta 1977 pa komaj štiriodstotna.	|
Ena vodilnih ženskih revij nasprotno napoveduje, da bodo volilke letos znova nagnile tehnico na «konservativno* stran: 56 odstotkov žensk naj bi glasovalo za Giscar-da (samo 46 odstotkov moških). Čeprav letos kandidirajo kar tri ženske, se Francozinje zanje ne ogrevajo preveč, še zlasti ne za Huguette Bouchardeau, ki vendarle velja za največjo feministko. Po raziskavah ženskega javnega mnenja je tednik «Marie - Claire» sestavil takle recept za *idealnega» predsednika: «Napravi maso iz Giscarda, dodaj za pest Debreja, posuj s ščepcem Garaudove in do bro premešaj...*, manjka samo še Chirac in galerija kandi datov, ki predstavljajo desnico, bi bila popolna.
«Pozabljene» ustavne spremembe
Ko ■'ta parlament in senat junija 1976 na skupnem za sedanju sprejela ustavne amandmaje, sta «pozabila* na neko podrobnost: kaj storiti, če kak kandidat zboli oziru ma celo umre? Primer bi bil toliko kočljivejši, če bi se pripetil po prvem krogu, ko ostaneta o dirki samo še dva kandidata... Jacgues Chirac, ki je bil tedaj še premier, je botroval dodatnim amandmajem in s srhljivo preroškimi besedami omenil možnost, ki se ji je kandidat Giscard predsinočnjim na Korziki za las izognil: «precejšnjo ne varnost za naša institucionalna pravila zaradi vse večje - ga nasilja*.
Dopolnjena ustava tako danes predvideva, da ustavni svet volitve preloži, če se kakemu kandidatu kaj zgodi pred prvim krogom, a če bi bil «zadržan» eden od finali stov, tedaj mora ustavni svet volitve preklicati in jih po notmo razpisati. Toda nejasnosti s tem še vedno ni konec. Nikjer ni namreč natanko določeno, kaj pomeni izraz *za držanosh kandidata. V primeru atentata ali smrti seveda
ne bi bilo nikakršnih pomislekov, a kaj bi se zgodilo, če bi eden od kandidatov izjavil, da je zbolel? Po ustavi bi tedaj odločal samo ustavni svet, medtem ko opozicija meni, da bi moralo biti zdravniško spričevalo podvrženo tudi nadzoru parlamenta...
Polemika vsekakor ni privlečena za lase: Georgesa Marchaisa je zaradi preutrujenosti pred leti že doletel infarkt, pa tudi bombni atentat, kakršen je predvčerajšnjim razburil Francijo, bi utegnil zaplesti normalen potek voli-
Umrl eden od ranjenih v atentatu na Giscarda
MARSEILLE — Eden od obeh težko ranjenih v spodletelem atentatu na francoskega predsednika, 19-letni švicarski državljan Peter Hitz, je predsinočnjim podlegel smrtnim ranam v neki marsejski bolnišnici. Ostalih sedem ranjencev (trije švicarski turisti in štiri uslužbenke letališča) so izven smrtne nevarnosti in se zdravijo v Ajaccln.
Medtem vsa Francija obsoja spodleteli bombni atentat na svojega predsednika in zahteva izčrpno policijsko preiskavo. Vedno bolj sc širijo govorice, da je preenostavno valiti vso krivdo na korzlške nacionaliste, ki so preti volilno kampanjo proglasili premirje in jim sedanji atentat samo škodi.
zil, kako so cene tradicionalnim velikonočnim jedem poskočile. Državno ustanovo za statistiko to le delno briga, saj podražitve niso v «dra-ginjski košari*, naša gospodinjstva pa jih vseeno občutijo. Pirhi, čokoladna jajca, jagnjetina so se po: dražili tudi do 40 odstotkov, v nobenem primeru pa ni bila podražitev nižja od 15 odstotkov.
Po vsem tem je skoraj razumljivo, da bodo,za letošnje velikonočne praznike značilni krajši izleti. To je bilo razvidno že včeraj na vsem italijanskem cestnem omrežju. Nesreč je bilo malo, celo na mejnih prehodih s Francijo, Švico in Avstrijo je bil promet tekoč, kar je nevarno znamenje za'Italijanski turizem Vseeno pa turistični operaterji upajo, da se bo položaj danes izboljšal. Italija je za severnjake izredno vabeča, posebno ob velikonočnih praznikih, ko lahko turisti prisostvujejo najrazličnejšim verskim obredom, ki imajo marsikje na jugu bolj malo skupnega z vero, a so za severnjake toliko bolj zanimivi. Vsekakor bomo po praznikih dajali obračun. Turistični operaterji trdijo, da bo prav velika noč pokazatelj, kako bo s turizmom poleti. Za veiiko noč navadno tuji gostje rezervirajo mesta za letne dopuste, in če jih bo letos manj, bo to kar slabo znamenje za eno redkih aktivnih postavk v italijanskem gospodarstvu.
Medtem ko gostinci z upanjem o-bračajo oči proti nebu prihajajo vesti o slabem vremenu tudi iz sosednje Jugoslavije. Na Gorenjskem je snežilo, v Liki in Gorskem Kotoru je obvezna zimska oprema. Tu so na relaciji Reka - Gornje Jelenje prepovedali promet za vlačilce in tovornjake s prikolico, južno od Senja piha močna burja... Kar zimska slika, ki sama po sebi vabi na varčevanje.
Topič iz Ljubljane. Avtomobil Alfa-romeo ljubljanske registracije, ki ga je upravljal 25-letni dipl. fizik iz Ljubljane Bogdan Topič, je bil na poti v Koper. Malo pred Petri-njami je Topič iz neznanih vzrokov izgubil oblast nad vozilom in se zaletel v obcestno ograjo na desni strani cestišča. Udarec je bil tako silovit, da je ograja predrla avtomobil, pri čemer je bil voznikov oče Mirko na mestu mrtev, voznika pa so s hudimi poškodbami — zlom noge in pretres možganov odpeljali v izolsko bolnišnico. Huda nesreča je vzbudila globok odmev zlasti v kolektivu Radia Koper, kjer je bil ing. Topič
pa tudi pozneje ko je v RTV Ljubljana opravljal funkcijo glavnega inženirja za informatiko je tesno sodeloval pri tehničnih izboljšavah naše radijske postaje.
L. O,
Štiri lire davka
CATANIA — Uporaba mehanizira nih in računalniških sistemov prav gotovo razbremenjuje državno birokracijo, vendar pa se je treba pri tem tudi sprijazniti z občasnimi «spo-drsljaji* strojev. Tako je na primer občinski davčni urad v nekem maletor kpaju na Siciliji poslal davkoplačevalcu račun 4 lir v prid konzorcija,, za preureditev catanij-Skega barja. V skladu z navodili je imel seveda presenečeni občan pravico, da poravna svoj dolg v štirih tromesečnih obrokih po eno liro.
tev. A o največji nejasnosti ustavnih določil se bodo mnenja kresala v primeru, če bi bil Mitterrand zares izvoljen: v ustavi 5. republike namreč sploh ni predvideno, kako naj vlada predsednik, ki v parlamentu nima večine...
Opozorilo z Napoleonovega otoka
“Dejanje, nevredno Korzike*, kot je na mitingu v A jacciu izjavil Giscard, so odločno obsodili tudi drugi kandidati, njihova zaskrbljenost je razumljiva: bombi, ki sta eksplodirali na letališču Čampo delVoro, natanko tedaj, ko je pristajalo letalo predsednika republike in kandidata Gi scarda. Francozov nista le vznemerili. temveč utegneta razgibati val simpatije, ki jo Giscard tako močno pogreša. Dominigue Alfonsi, glasnik vrste korzifkih nacionalistič nih organizacij, ki so po atentatu odpovedale načrtovane demonstracije, s katerimi so korziški avtonomisti oziroma separatisti nameravali sprejeti državnega poglavarja, je gladko izjavil: “Incidenti so bili samo v interesu oblasti. Zato nanjo prevalimo vsakršno odgovornost za ta atentat.*
Velikonočno premirje bo duhove gotovo pomirilo. Povrhu je dogodek obroben, kajti Korzika ni celina: samo te roristični organizaciji FRANC1A pripisujejo kakih 50 atentatov v zadnjih letih. Vendar se Francozi le sprašujejo, ali je tudi celina v teh odločilnih dneh varna pred terorističnimi ekscesi. V dneh po atentatu na Reagana je nedeljski časopis “Le journal du Dimanche» objavil rahlo obešenjaško fotoreportažo o «poskusni» akciji reporterja, ki se je z, violinskim etuijem v roki skušal kar najbolj približati glavnim kandidatom: do Chiraca in Mitterranda je prišel brez težav, zavrnili so ga le Giscardovi varmstniki in Marchaisovi telesni stražarji...
VILKO NOVAK
Počastitev spomina narodnih herojev Mašere in Spasiča
PIRAN — V piranski občini so popoldan počastili 40. obletnico smrti narodnih herojev, poročnikov bojne ladje Sergeja Mašere in Milana Spasiča, ki sta aprila 1941 raje potopila rušilec Zagreb, kot da bi ga prepustila sovražniku. Krajšo slovesnost so v veliki sejni dvorani skupščine občine Piran pripravili piranski pomorski muzej, mladinska pohedna enota in taborniki, ki no sijo ime slovenskega junaka. Sergeja Mašere. O njem, o zgodovinski vlogi in razvoju jugoslovanskega po merstva je spregovoril kapetan Korveti v pokoju Bojan Marok. Za kulturni program pa so poskrbeli učenci in dijaki piranskih šol. Takoj za to slovesnostjo so v piran skem pomorskem muzeju Sergej Mašera odprli razstavo znamk. Ciz zasebne zbirke), ki obravnava življenjsko pot Josipa Broza Tita. Razstavljena je na urimer prva znamka o Titu iz 'leta 1945, znamke izdane obj najrazličnejših jubilejih, znamke, ki so jih izdale tuje države...
Počastitev 40. obletnice smrti Sergeja Mašere in Milana Spasiča sovpada z vrsto prireditev in proslav ob dnevu OF, ki so se začele že včeraj v piranskih krajevnih skupnostih in na šolah s prvenstvi znanja na temo 40 let osvobodilne fronte in SZDL,
B. Š.
SLOVENSKA MATICA
LJUBLJANA — TRG OSVOBODITVE 7
Telefon 22-075 - 22-726 Tekoči račun 50101 - 678 - 48699 — P.P. 458
vabi k prednaročilu knjige
Antona Trstenjaka
Psihologija ustvarjalnosti
Kadar govorimo o ustvarjalnosti, imamo običajno v mislih zgolj umetnost. Človekova ustvarjalnost pa je vsestranska, med drugim tudi znanstvena in tehniška. Znani slovenski psiholog Anton Trstenjak obravnava v svoji najnovejši knjigi različne oblike ustvarjalnosti. Besedilo dopolnjuje s številnifni ilustracijami in diagrami.. Vabimo vse, ki jih zanimajo ta vprašanja, da si po prednaroč-niški ceni zagotovijo to pomembno delo slovenske psihologije. V prosti prodaji bo PSIHOLOGIJA USTVARJALNOSTI stala 610 din, prednaročniška cena pa znaša samo 480 din. Knjiga bo obsegala približno 540 strani, izšla pa bo letošnjo jesen.
Člani Slovenske matice dobijo PSIHOLOGIJO USTVARJALNOSTI v redni zbirki skupaj z LINHARTOVO ZGODOVINO in romanom Alojza Rebule ZELENO IZGNANSTVO.
NAROČILNICA
Naročam knjigo Antona Trstenjaka PSIHOLOGIJA USTVARJALNOSTI. Prednaročniško ceno v znesku 480 din bom poravnal na upravi Slovenske matice, Trg osvoboditve 7, Ljubljana, ali pa bom ta znesek nakazal s položnico na tekoči račun Slovenske matice 50101 - 678 - 48699 do 1. junija 1981.
Ime in priimek ...................... poklic .........
naslov ...............................................
,	podpis ......................-
/ --mm £
-
Smrtna nesreča na cesti Koper-Senožeče
KOPER - Včeraj ob 8.45 minut se je pripetila na cesti med Senožečami in Koprom huda prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje 56-letni magister ing. Mirko
DARILO NARAVE!
za vnetja, odrgnine, ranice in dezinfekcijo v vsako domačo lekarno
MEDEXOVO
PROPOLi:
tinkturo,
ki jo lahko kupile v lekarnah ali večjih Irgovinuh.