Listek. Hadra, mlada spoznavalka. Poslov. M. T. F. (Dalje.) Bilo je blizu jeseni 1. 1873. Solnce se je bližalo zatonu. Cela družina Arabcev se je zbrala pred šotorom k večerji. Okoli šotora se mirno pase domača živina, največ konii, krasne, vitke postave, arabskega plemena. Gospodar Marabut zanimivo pripoveduje o svojera potovanju v Meko, sveto mesto preroka Mohameda. Sinovi in hčere pa pazljivo sledijo njegovim besedam. Pri tem najde Hadra izgovor in kot bi imela opravek, splazi se v šotor. Zdaj je priložnost! Zdaj — ali nikoli! Zmuzne se na nasprotni strani iz Sotora. Hitro, kot bi jo veter nesel, teče preko polja. Da bi le našla grm, za katerim se varno skrije, da je ne opazijo od doma. Mladi brat prvi opazi, da Hadre ni. Sum se ga polasti. «Kje je Hadra», vpraša, ter se ogleduje? «Gotovo nara je pobegnila!« S temi besedami zgrabi puško in urno leti na bližnji grič. Z bistrim očesom pregleda vso planjavo. Nikjer ni sledu. Ze se hoče vrniti k Sotoru. Kar zagleda na koncu grmovja vitko Hadrino postavo. Zapustila je svoje skriva- lišče ter bežala proti Beniubu, kjer je bil njen dom. Mulej sproži puško. Hipoma so Marabut, starejši brat in trije bratranci pri njem. V divjem tiru se vsi zaženo za njo. Strahoma jih zapazi Hadra. Vedno bliže in bliže prihajajo preganjalci. Hadra se priporoči v božjo pomoč in teče kot zajec v velikih skokih skozi grrn in strn. Ostro kamenje je ranilo njene bose noge. Krvavi sledovi zaznamovali so njeno pot. Toda molitev in zaupanje v Boga jo je okrepila in bilo je, kakor da bi jo nadnaravna moč varovala pred preganjalci. Spretnost in vztrajnost Arabcev v bežanju je znana. Toda vkljub temu možje niso mogli doiti uboge Hadre. Mlajši brat v svoji mladostni vročekrvnosti pride onim nekoliko naprej. Jezen zagrabi morilno orodje. V trenutku, ko se Hadra zopet ozre, vidi, kako nastavi puško in meri proti njej. Pa predno Mulej sproži, plane starejši brat za njim ter mu potegne roko nazaj. Tak zavratni umor neoboroženega dekleta se dozdeva celo krutemu Arabcu preveč nečasten. Ta dogodek je nekoliko zamudil preganjalce, in Hadra je bila na boljšem. Ze je dosegla majhni gozdiček poln gostega grmičevja. Tu se skrije za prvo silo. «V imenu Očeta, Sina in sv. Duha» vsklikne zopet in zopet hvalepolnega srca. Prodira skozi goščavo naprej in naprej. Konečno doseže vznožje zadnje gore, ki jo je še ločila od Beniuba. Zmučena do smrti se vrže na tla in kakor nezavestna cbleži. Med tem jo iščejo njeni preganjalci in stikajo po vsem gozdu, dokler jim noft ne zabrani nadaljnega zasledovanja. Nazaj je toraj treba. Vračajoč se pridejo tik grma, pod katerim se je skrivalo revno dekletce. Treaoč se po vsem životu stiska se Hadra k tlom. Srce se ji krCi strahu. Razločno je slišala besede jeznega brata: «Ha, umreti rnora, kadar jo najdem!» Dolgo še je ostala Hadra v svojem skrivaliSču. Komaj si upa dihati. Vendar pa se v srcu gorko priporoča varstvu Vsegaraogočnega. Nič več ni sliSati odhajajočih korakov. Vse je tiho krog nie. Na nebu pa so se prižigale mile zvezdice, ter prijazno zrle skozi temna drevesH, kakor bi hotele porairiti in vzpodbujali Hadrino razburjeno srce. Vsak otrok bi se bal lemne noči. A ne tako naša pogumna arabska deklica. Čas je, iti naprej. Zapusti torej svoje skrivališče in hiti, da pride prek griča. Srečno doseže vrhunec. Prijetni ponočni zrak hladi njena razgreta lica. Teče navzdol in dospe na maihno ravninico. Skoraj brezskrbno hiti naprej. A čuj! Kakšni glasovi so to? Kakor zamolklo lajanje in renčanje zaslisi njeno uho. Po bregu navzdol prihajajo ti glasovi! Vedno bliže in bliže! Hadra se strahoma ozre. Kaj pomenjajo te žareče točke sredi gozdne temote? Ali niso to morda ognjevite oči divjih zverin? — Mrzel pot ji stopi na Celo. Spoznala je novo grozno nevarnost. Divji šakali so, ki dirjajo za njo, da bi jo požrli. Spomni se, nedavno je slišala praviti, da so te zverine požrle mlado Arabkinjo. Že so ji za petami! Uboga deklica beži! — beži! — beži! Ali vidiš kako se jim žarč oči? Ali sliSiS njih zamolklo renčanje? Naenkrat začuti vročo sapo na zatilniku. Kosmatač ji Sine mimo obraza. Že čuti, kako ji strahoviti zobje trgajo obleko. Obupno vpije na pomoč. «V imenu Očeta, Sina in sv. Duha», zakriči iz vsega grla, da se \e razlegalo daleč okrog. «Kje so krvoločne zveri?» <Kam so zginile?* «AIi $h je pregnal obupen klic prestraSenega dekleta?» «Ne! pregnala jih je vsemogočna roka božja!» Deklica je rešena. Šakali so pobegnili v gozd nazaj. Hadra se zgrudi na kolena in se zahvali Vsemogočnemu za srečno reSiter. Zopet poskoči in dirja naprej. Doseže dolino, smoter njenih želji. Prijazno in milo jo pozdravliajo bliščeče lučice bližajočega se Beninba. Bilo je ob deveti uri zvefier, ko plane z nepopisno srečo in veseljem naSa uboga mlada junakinja na srce nekdanje svoje zapovedovalke, gospe Musini. Omamljena od prevelike sreče se zgrudi v objemu njenih rok. Popolnoma okrepčano vzbudi jo prihodnje krasno jutro. Iskreno se zahvaljuje Bogu za vse prejete dobrote, za pomoč in mogočno varstvo po vseh njenih osodepolnih potih. V sreči in zadovoljnosti ji preteče prihodnie leto. A goreča želja njenega srca še ni bila utešena. Hadra ni nehala prositi milosti svetega krsta. A ker so bili njeni sovražni sorodniki preblizu, je niso upali pripustiti k zakramentu. Po francoski postavi namreč je bilo potrebno dovoljenja njenega strica. To je pa bilo lakrat popolnoma nemogoče dobiti. Hadra se uda torej trdi usodi ler se tolaži, da bode prihodnost boljša. Med tem postane Hadra lepa, cvetoča mladenka. NJena prva skrb je, vedno bolj in bolj spoznavati nauke katoliške vere. Po notranjem, srčnem nagnenju sklenila je posvetiti se Bogu ter ostati Tedno devica. To je bila res rzorna devica. Čuvala in gojila je čistost srca kot dragocen zaklad. Gojila jo je kot najkrasnejSo nežno cvetko v rrtu lepih, Bogu dopadliivih čednostij. Njen sicer tako dobrodejen in mil pogled postal je srdit in jezen, kadar je zadela njeno ubo nedostojna beseda. Nekega dne po obedu je Hadra prinesla dražini črno karo. To }e namreč stara na- vada v južnih deželah. Med služabniki }e bil predrzen vratar. Ko pride Hadra k njemu, jo ta prime drzno za roko. Sveta Jeza jo popade, — sune roko predrzneža nazaj, v tem pa ga polije z vročo pijačo. Dva meseca ležal je vsled budih opeklin. Tako je bila Hadra neprenehoma oprezna in previdna. Bilo je leto dnij po njenem pobegu. Ze zgodaj se poda Hadra k studencu ob bližnjeni gozdičku, da zajame vodo. Ko napolni posodo, se hoče vrniti. Naenkrat pa vidi mlajSega brata, ki je iz grmovja proti njej prihajal. V roki je nosil grčavo, z železjem okovano palico, kakorSno nosijo navadno Arabci vedno s seboj. Prepozno je bilo, izogniti se mu. Hadra postavi toraj poln vrč na tla in nevstrašeno pričakuje sTojega brata — sovražnika. «Hadra!» zarohni mladi Arabec, <zakaj si pri krSCanskih psih? — Zakaj se ne vrneš k svojemu rodu?» *Ker ljubim srojo gospo, in ker hočem postati kristijana!* odgorori odločno Hadra. «Ha! — reTče bedasto!* zaTpije Mulej togotno. «To se ti ne posrefii! Sedaj mi ne pobegneS! Takoj moraS z menoj domov.» «Ne! — Nikdar! Rajii ostanem pri kristjanih!» «To se drzneS ti izgororiti!> kriči sriit Arakec. <Da, Mulej! Jaz ostanem pri kristijanih*, reče stanovitna Hadra. To mu je bilo preveč. Muleju vskipi kri! Skoči k sestri in zaTihti z vso silo stojo grčavo palico nad njeno glavo. — Hadra zarpije na ves glas in se zgrudi brezzavestna na tla. — Kri ji teče curkoma iz globok« rane na čelu in po rudečih smrtnobledih licih. KrToločnemu bratu 8e ni doTolj. Kakor brez uma jo bije Se dalje po obrazu in gležnjih. Domislil se ie menda njenega pobega v preteklem letu. Se le, ko se mu zdi, da je njegora nedolžna sestra mrtra, pobegne s krraro palico in zgine v bližnjem gozdu. Domači so slišali Hadrin obupni klic. Prihit* ji na pomoč in najdejo rero ležečo sredi krfi, na tidez mrtro. Pones6 jo domor in poskuSajo na ne mogoče načine, zbuditi ]o k žiTljenju. Dolgo, dolgo brez uspeha. — Nazadnje se jim rendarle posreči. Hadra Odpr« Oči. (Koaec prikod.)