60
Slovensko slovstvo.
* Paul Jos. Safariks Geschichte der sudslavischm Literatur, aus dessen handschriftlichen Nachlasse, her~ ausgegeben von Jos. Jirecek; I. slovenisches und glagoli-iisches Schrftihum; Prag 1864.
To knjigo, zlasti nam Slovencem pretehtno, so „Novice" sicer že oznanile svojim čast. bravcem; ne morejo si pa kaj, da bi še nekoliko obširneje ne govorile o njej, ker je menda nimajo še vsi v rokah, da bi jo mogli presoje vati. — V prvem se ve da daljšem svojem delu obravnava slovensko, v druzem pa gla-
goliško slovstvo, oboje pa od prvega začetka do leta 1830. — O slovenskem nam sprva podaja precej obširne črtice iz življenja 123 posameznih slovenskih pisateljev, in sicer enajstih iz 16. stoletja, desetih iz 17., sedem in štiridesetih iz 18., in pet in petdesetih iz 19. stoletja do 1. 1830. Pridjani imenik konec knjige pa nam naznanja 131 pisateljskih imen, toraj nam le iz življenja 8 pisateljev nič ne vL povedati. — Vglagoliškem slovstvu nam pa sporoča živ-ljenjepisne črtice o 29 pisateljih; v imeniku pa jih beremo 34.
Slovensko slovstvo od leta 1550 do leta 1830 je razdeljeno na osem oddelkov. Prvi nam našteva in ob kratkem razsoja jezi k oslovske dela, kterih nahajamo 76; — drugi del nam predočuje v 66 spisih o slov. poezii in prozi; — tretji govori o zgodovini in postavodaji ter nam našteva 7 spisov: — četrti omodroslovji in gojistvu (pedagogiki) ter nam imenuje 14 spisov; — peti oštevilstvu v 4 spisih; — šesti o naravoslovjiin obrtnii, ter nam na-znaja 8 spisov; — sedmi obdeluje v 5 spisih zdravilstvo; —' osmi pa nam kaže bogoslovstvo v 213 spisih. Ce toraj o časih, od kterih menda vendar ne bo nikdo rekel, da so bili mili slovenskemu narodu, svojih slovstvenih del tudi ne štejemo po tisočinah, imamo jih saj vendar na stotine; imenovana knjiga nam vseh vkup našteje 393, ki so nam živ dokaz, da pravi rodoljubi naši niso nikdar križem rok držali, tudi^ o hudi ndrodni zimi ne; in kdo bo hotel trditi, da je Safafikovo oko, dasitudi bistro, zapazilo čisto vse dela, in da nobeno več ne tiči v temnem morji po-zabljenja človeški vedi tako sovražnega! Srčna zahvala Safafiku in vsem virom, iz kterih je zajemal, zlasti pa Matiju Čopu, pač prerano umrlemu, da so nam toliko drazega blaga navedli iz dobe, nam bolj odmaknjene. Hvala pa tudi gospod izdatelju Jirečeku, da je zgodovino južnov-slovenskega slovstva pričel s slovenskim. To Safafikovo delo je knjigoslovcu neobhodno potrebno in bo dobro trdno stalo daljnemu našemu knjigoslovju, ki ga pričakujemo od g. dr. Etb. Costa-ta.
V glagoliškem slovstvu od leta 1222 do leta 1830 je naštetih 93 del, večidel bogoslovskih, namreč:
Eosamnih delov sv. pisma 13, celo sv. pismo 2, masnih ukev 18, breviarjev 19, službene ali obredne 3, verskih 9, pridig 5, mučeniške, pobožne in molitvene pa dvoje in raznega zapopadka 3.