Poštnina platana « gotovini. LETO V. LJUBLJANA, 3. DECEM3RA 1927. STEV. 48. ^AGOČNlNA ZA JVCOSLA-VIIO ČETRTLETHO DIN 15* CELOLETNO DlN-6o/ZA INOZEMSTVO 1E DODATI PO}TNlNO/OOLA$l PO CENlKV/ POSAMEZNA JTEVILKA* PO DIN • 150^ POŠT. (EK. RAČ. B.I88 1918—1928. V deseto leto...! vredniJtvoin-vprava VVČITEL1SKITISKARNI/ ROKOPISI SE NE VRA-XAlO/ANONlMNlDO-‘PlSl-SENEPRIOBČV-lElO/PojTNlNAPLA-XANA V-GOTOVINI TELEFOH ŠTEV. 906. ,Raduje se življenje nam, saj Radion pere sam!“ RAZUMNA MICA Razumna Mica uživa svoje življenje. Ne muči se z žehtanjem ali' krtačenjem, za njo dela Radion. Radion sam? Ja! Perite tako: »Raztopite Radion v mrzli vodi, denite poprej namočeno perilo v to raztopino, kuhajte 20 minut, nato pa izplahnite!« Perilo je čisto in snežno belo! Drgniti in krtačiti je nepotrebno, ker perilu in rokam samo škodi in — se postane mogoče lepši od tega? Varuje perilo! & Zavihrale bodo zopet na poziv gospoda vladnega komisarja zastave po ljubljanskih ulicah in zagrmeli topovi na Gradu v počast devete obletnice Ujedinjenja. Stolnica bo zopet odeta v rdeči škrlat in gospod knezoškof bodo molili s taisto pobožnostjo za dobro kraljevine SHS, kakor so pired enajstimi leti za zmago avstrijskega orožja in dolga desetletja popreje za uresničitev famoznega A. E. I. O. U. Njegovo^ molitev bodo spremljali s pobožnimi zdihljaji plešasti in ofrakovani gospodje z nanosniki s taisto disciplinirano enodušnostjo, kakor so pred leti molili, v paradnih uniformah za večno življenje presvitlega cesarja Franca Jožefa. Da bo podobnost tem večja, bo še kak stari dobri bivši c. kr. Beamter polglasno zbrbral svoj »Vaterunser« in se začudeno ozrl, če ga bo sosed dregnil pod rebra z opozorilom, da smo v letu 1927. — in da slavimo deveto obletnico postanka Jugoslavije. Po maši bo še običajna parada, katere se bodo gospodje tudi udeležili. Pri tem bodo vzbujali spomine, kako je bilo nekoč vse drugače in lepše, ko je muzika igrala »Princ Eugen marš« in marširaia vsa v zlatih »žnorcah in cofkih«, da se je tresla zemlja in srce v hlačah k. k. Beamterja. Po paradi se bodo gospodje šc malce pomenili, na to pa jo bodo urezali vsak proti svojemu domu, misleč na dobro juhco ali pa na drugega prvega, ko bodo gospej milostljivi kupili za Novo leto nov klobuk. S tem je oficielno spored proslave 1. decembra končan. Nad dolino šentflorjansko pa bo zopet vse tiho in mirno. Mir bo kvečjemu motilo goltanje kake prepogoltne narodne dame pri eventuelnem zastonjkarskem banketu. Mir pa ne bo legel na duše ju-goslovenskih nacionalistov, ki jim sicer ni dano, da bi s to izvoljeno gospodo smeli pomoliti za srečo zemlje, ker je mesto nacionalistu po mnenju te gospode v zaporu, ali pa vsaj v temi podkonja, kjer ne dela sramote splošni štimungi in vzbuja spomine na vestno vršenje c. kr. službe. Dočim oni, ki jim je pogrnila Jugoslavija dobro obložene mize, zanjo samo molijo, pa se jugoslovenski nacionalisti ozirajo na narodni praznik nazaj na pota, katere je prehodila država oid 1. decembra 1918. Pri tem jim je tegobno pri srcu, ker ' vidijo vsepovsodi stagnacijo in nazadovanje. V Jugoslaviji smo v devetih letih srečno zapravili vso dedščino, ki nam jo je prinesla na svojih krvavih bajonetih hrabra vojska in danes se nam lahko smeje marsikdo premaganih, ki je ležal v letu 1918. strt na tleh. Namesto da bi osnovali trdno, jako^ in 'edinstveno Jugoslavijo, zmožno dati vse garancije za izvrše-nje historične misije Jugoslovenov na Balkanu, so dali narodu SHS formulo odgovarjajočo partizanskemu in separatističnemu okusu. Iz naroda so napravili navadno glasovalno mašino. Parlament so iz-premenili v lutkarnico, kjer nastopajo lutke po volji sil, ki so se narodu nametnile in ki se v zavesti svoje žalostne prošlosti ne upajo javno pokazati s svojimi zločestimi načrti pred licem naroda. Za narodni ideal so postavili na podlagi svojih izkušenj, najbrutalnejši materializem in egoizem na oltar čaščenje prvakov čaršije, porodice in nizan-skih junakov. Pokvarjeni po vplivu degenerirane tujine so uvedli v našo zemljo navade in običaje povsem nasprotne narodni mentaliteti. Kako bodo ti tujerodni vplivi vplivali na naš za vse tako sprejemljivi narod, ni težkq-predvidevati. Namesto da bi narod skušali osvoboditi izpod okrilja Rima, ki mu je prinašal samo nesrečo, so se z Rimom papeškega konservatizma zvezali na življenje in smrt. Izgovori, da naši klerikalci niso odvisni od Rima, ne drže, ker so morali še vse drugačni možje, kakor je naš Anton Korošec, poslušati ukaze Rima, kadar je veleval delati politiko. Zgodovina nemškega centruma ve o takih aktih povedati dovolj. Sicer so med katoliško duhovščino ostali še možje, ki so po svojem delovanju in nehanju prvo Ju-gosloveni, potem šele papeževi vojščaki. Število teh pa je napram ostali slepi vatikanski gardi tako minimalno, da sanno potrjujejo kot izjema pravilo: »Da je vse, kar je rimsko in v zvezi z Rimom za Jugo-slovene šiba božja!« Naša šola ne odgovarja svojemu cilju vzgajati Jugoslovene, ker slorji še vedno na podlagi separatistične ideologije in zanikavanju Jugoslo-venstva, ki je zlasti v modi pri iz-vestnem delu slovenskih vzgojiteljev. Namesto, da bi se gojilo v šolah širokogrudno J ugaslo venstvo, cveto po njih jetične rožice plemenske ideologije, ki jo goje s toliko go^ rečnostjo, kakor nekoč prepevanje »Naš cesar mi je vedno ljub, na Dunaju živi!« O naših univerzah, ki naj vzgajajo bodoče voditelje naroda, moremo reči, da vzgajajo vse prej, kakor Jugoslovene in da omladina kakršna raste danes po univerzah, ne obeta nič kaj lepih časov. Široki sloji naroda hodijo čisto svoja, od države nezavisna pota. Prepuščeni so povsem svoji usodi in čujejo o državi samo tedaj, kadar jim potrka na vrata iztirjevalec davkov, ali orožnik s pozivnico za nastop vojaške službe. Posledice te razdvojenosti zamorejo postati še usodepolne ko bo država v odločilnem momentu spoznala, da je ona eno, a narod drugo namesto da bi bila oba eno samo telo. Zaupanje in slepo zanašanje na vojsko sta sicer lepi čednosti, toda kaj bo najboljša vojska, če ne stoji za njo v enotni fronti narod in država. Sicer moramo i pri vsej ljubezni do naše viteške vojsko konstatova-ta, da ima tudi ona hibe, ki jih je potreba naglo reparirati, ako hočemo, da bo v velikem trenutku kos svoji težki nalogi. Nerazumljivo in na najrazličnejše načine opravdovano pen- zioni-ranje najboljših generalov, kot Joksima Gajiča, Tucakoviča, solunskega heroja Coloviča, Živka Pavloviča in drugih da misliti marsikomu, ki pozna njihove naslednike in priprave sovražnikov. O stanju naše zunanje politike smo v kolonah našega lista že toliko govorili, da ni potrebno podrobno analiziranje. Morda se je jelo v tem ozilru nagibati malo na bolje. Prevelik optimizem pa ni na mestu, ker bomo Jugosloveni ostali tudi v bodoče še vedno plačilni drobiž na zeleni mizi diplomacije velesil, dokler ne bo za našimi novci čuti zvoka zlatih rubljev, ali červoncev. Isto velja za naše narodno gospodarstvo. O polomih bank, tovaren, veletrgovin, deficitih državnih podjetij, prezadolženosti seljaka in malega trgovcca ter obrtnika, smo že tudi toliko pisali, da ni potrebno podrobno razpravljanje teh v živo meso nacije rezočih vprašanj. Zajedno k njim moremo prišteti vsa že leta neirešena socialna vprašanja, kot invalidsko, uradniško, privatnih nameščencev, stanovanjsko1, higijena narodnih mas, rudarsko itd. In še kamorkoli pogleda jugoslovenski nacionalist ob deveti obletnici osvobojenja, vsepovsodi naleti na isti nered, neurejenost in kaos, ki grozi uničiti prej ali slej s tolikimi žrtvami! ustanovljeno! zeinijo in jo razrušiti po zanikemosti onih, ki jim je bila dana v roke njena usoda. Da ne pojde razvoj neizbežnih dogodkov do teh zadnjih konsekvenc, to pa je skrb jugoslovenskih nacionalistov in z njimi vseh. ki jim je blagor države in nacije prva in edina skrb. A. V. cem Rimljanov kvečjem v tem slučaju, da najde fašizem v Albancu žlezo za pomladitev 2000-letne italijanske kulture. Najsi pa je ta vojaška pogodba med obema našima sosedoma šibkejša kot se danes splošno označuje, vendar nam je v dokaz, da italijanska prepotenca ne bo nikdair opustila misli, da zavojuje cel Balkan. Brez dvoma je, da ima Italija pripravljen načrt za vse konsekvence, ki morejo priti V bližnji bodočnosti iz atmosfere, ki jo je ustvarila s podpisom pogodbe. Nahajamo se zopet pred diplomatsko borbo in težko' je ireči, kdo izide iz nje kot zmagalec. Pa če tudi se posreči Italiji trenoten uspeh, šance za njo niso ugodne in na končno1 zmago ne more upati. V svesti si slabosti albanskega zavezništva bo iskala in skoraj za trdno verujemo tudi našla nove zaveznike, toda preprečiti ne bo mogla končnega poraza, ki ga ji napoveduje danes malone že ves svet. S svojo akcijo je pričela tekmo za novo orijentacijo in novo1 koncentracijo evropskih sil. Na obzorju je že velikopotezna zunanja-politična gesta Rusije, ki utegne biti ravno Italiji prav kmalu neprijetna. Vsa Evropa se nahaja v nekem nervoznem iskanju, in v to mistično ozračje se razlega tuljenje rimske volkulje, ki oznanja strašne napoire večnega mesta za ohranitev miru. POZIV 1101111! V poslednjem času opažamo, da so posamezni naši trgovci opustili strogo poslovno stališče in pričeli napram nam, v dobri veri, da jim razpuščena Orjuna ne more škodovati, odkrit afront. Od nikogar ne zahtevamo in nimamo jiravice zahtevati. da podpira naš tisk z inse-rati ali s prispevki za tiskovni fond. Če se pa obrne uprava lista, ki je popolnoma gospodarska institucija poslovno bodisi pismeno ali po svojem zastopniku na enega ali drugega trgovca, zahtevamo, da nam je ta strogo poslovno nakloni ali pa odkloni svoji inserat. Kot omenjeno so posamezni trgovci ta, edino mogoč princip kršili in na nas je, da spoznajo in občutijo, da mora biti trgovec v svojem lokalu absolutno gospodarska osebnost v svojih izjavah brez vsake politične oziroma nacionalne pobarvanosti. Poživljamo vse člane, da strogo vrše svojo dolžnost. Vsak član prejme v kratkem seznam onih trgov- K italjansko-alban. pobratimstvu. Pretekli teden je udarila Italija na veliki boben in raztrobila v svet vest o podpisu vojaške pogodbe z Albanijo. Pogodba sama ne vsebuje ničesar, kar bi danes upravičeno moglo razburjati duhove, ker vse točke, tičoče se ugodnosti, ki jih je z njo Italija dosegla, so se izvajale že pred to pogodbo po zadnjem tiranskem paktu. Italija je z njim dosegla izhod na Balkan, svobodno je uvažala vojni materijal Jugoslaviji v hrbet in pri tem delu jo albanski žandar nikdar ni motil, temveč uradno podpiral. Ze pred zadnjo vojaško pogodbo so se nahajale na albanskem teritoriju italijanske vojaške edinice in italijanski inženirje gradijo že celo leto strategično važne piro-metne žile v smeri proti Jugoslaviji. V italijanskih pomorskih lukah leži že celo leto orožje in municija, ki ima ves ta čas točno adreso Albanskih mest. Vse to delo in priprave, ki stanejo Italijo težke milijone lir. g. Mussolini ni riskiral za eventuel-ni podpis pogodbe, temveč je bila le ta že davno sklenjena. Če je prišlo do oficijelnega podpisa šele sedaj, ni vzirok v nevarno-sti, ki jo jasno označuje pogodba, temveč po vsem drugje. G. Mussolini ni mogel mirno akceptirati fran-cosko-jugoslovenske prijateljske pogodbe. Njegova bojevita natura se ni mogla sprijazniti z mislijo, da je vse ogromno delo, ki ga je imel z obkroževanjem Jugoslavije zastonj. Iskal je gesto, s katero bi zamogel povedati vsemu svetu, da ima zad-no besedo vendarle on. Radi tega je segel v predal svoje miznice in izročil italijansko-albanski pakt v ofici-jelni podpis. S tem je prisilil Albanijo do javnega priznanja, da njene suverenosti ni več, da je Albanija le kos italijanskega kraljestva, upravljana po tujerodnem vazalu. Danes je Italija tudi oficijelno na Balkanu in to dejstvo s pogodbo javno priznava, dočim je poprej vedno slikala vsako vest o njeni ekspan-zivnosti v Albaniji kot krinko, za katerol se sklrivajo imperialistične težnje Jugoslavije. Italija se je s podpisom te pogodbe slekla in zavija sramežljivo svoje telo le še v prozorno tenčico, ki jej nazivlja »borba za ohranitev miru«. Vendar pa ta pogodba za Italijo ni tako pomembna kot se jo splošno označuje. Albanija ne more nuditi Italiji v vojaškem oziru ničesar drugega kot kratko, novo fronto) proti Jugoslaviji in svoj človeški materijal. Pa tudi za to ne nudi popolne garancije. Ahmed beg Zogu je pro-danec in v tem svojstvu dostojen reprezentant svojega naroda. Za kraljevsko krono, vrečo zlata ali pa vagon lepih nagih ženskih teles je naprodaj vselej in vsakomur. Life-ranti za njegov harem bodo imeli mnogo posla, če hočejo obdržati bodočega albanskega kralja pri dobri volji. Menda Italija sama nima preveč zaupanja v Albance, ker italijanskemu vojaku je še predobro v spominu, kako je moral bežati iz Albanije, ko je potegnil veter proti morju. Tesni prijateljski stiki Italije z Albanijd morejo koristiti potom- je najmodernejše (rejena ter izvriaje tu tiskarniika dela »d najpriprfr-stejSega do oajmodernejiega. - Tiska šolske, mladinske, leposiovne in znanstvene knjige. Ilustrirale kajige v eno- ali večbarvnem tlskn. — BrtSnre v nalita in tndl najvetjifa nakladata. Časopise, revije, mlad. liste. n. ceniROT n reklam, listo*. Lastna tvorna šolskih zvezkov. Šolski zvezki za osnovne ia srednje šele Risanke, dnevniki in beležnice. cev, ki iz »principa« ali iz drugih, jasno povedanih razlogov odklanja inseriranje v našem listu. Pri teh trgovcih ne sme pod nobenim pogojem kupiti nacionalist niti za eno paro blaga. Strogo izvajanje tega načela bo edino pripomoglo h korektnemu obnašanju prizadetih. Kronika. — Preklic. V štev. 45. našega lista od 12. novembra 1927 smo priobčili noticio, v kateri je označen g. Erik Černe kot »znani hajlovec in kazinot Erich Tscherne«. Glasom dobljenih informacij je bil g. Brik Černe do prevrata avstrijski aktivni častnik in se je gibal kot tak v nemški družbi, vendar ni nikdar nastopal kot hajlovec in v nasprotstvu pro>ti Slovenstvu ali' . Slovencem, marveč se je vedel vedno popolnoma korektno. Po prevratu se je lojalno stavil na razpolago naši vojski in se udeležil pdhoda na Koroško. Potrdila gospoda polkovnika Dere-ania in Ijtibljanjskega vojnega okru-ga dokazujejo, da se je gosp. Erik Černe ponašal pri tem vzorno in zlasti sodeloval v znanem boju pri zavzetju Črne. Ker se je s tem svojim nastopom kvalificiral kot lojalen državljan Jugoslavije, lizjavlja-mo, da nimamo nikakega povoda očitati mu kako nekorektnost ali anacionalnost ter preklicujemo vsebino svoje cit. notice. Po dolgem času je dobila Ljubljana zopet svojega župana v osebi g. dr. Dinko Puca, ki je bil izvoljen na občinski seji dne 29. novembra t. 1. S tem dejanjem je upostavljena zopet avtonomija mesta Ljubljane. Vladni komisar, ki je poslednja leta skoro neprestano moral nadomesto-vati župana, bo predal svoje posle in gospodarska politika mesta Ljubljane bo dobila svojega demokratičnega izvrševalca. Najsi je bila doba komisarjata brez vsakih očitkov proti komisarjem, se je v tem času brez dvoma proti gerentskemu svetu, pa najsi so bili to zastopniki ene alr druge politične stranke, izneslo toliko očitkov, da je bilo absolutno nemogoče imeti zaupanje v posameznike in njihovo delo. Upamo, da je doba vladnih komisarjev v mestni hiši končnoveljavno končana in da pride mesto Ljubljana enkrat do tega, ko se bo moglo uresničiti toliko prepotrebnih načrtov, ki jih more izvesti le popolen in delaven občin- SALAME prvovistno novo , obo, ule/ane, dobite povsod I Prva hrvatska tvornica salam, suhega mesu in masti smovi d. d. Petrinja. Glavni) zastopstvo za Slovenijo: Franc Palme, Ljubljana - Maribor - Celje. TETRINJ ski svet. Današnji položaj, v kdli-kor ga je pokazala prva Občinska seja, nam sicer ne daje ugodnega izgleda, vendar pa smo uverjeni, da bo mogoče doseči ono stanje, ki je v interesu mestne občine neobhodno potrebno. Posamezne politične stranke so šle v občinske volitve s programi, ki so biii vsi strogo gospodarskega značaja. Če se bo hotelo izvajati le del tega, kar se je volil-cem obetalo, morajo priti za Ljubljano lepši časi. Klerikalci so sicer s svojim nastopom na prvi seji pokazali, da imajo mnogo večji interes na tem, da ostane v mestni hiši komisar z gerentskim sosvetom. Njihova kratkovidnost pa po našem mnenju ne bo tolikšna, da bi ne spoznali, kako se širi spoznanje o njihovih načrtih celo med one plasti volCcev, ki so doslej slepo drvili čez drn in strn za klerikalno pozavno. Če nočejo doživeti nove sodbe, ki bo še mnogo hujša kot pri zadnjih volitvah, bodo morali' ugrizniti v kislo jabolko in izročiti iz svojih 'rok občinsko gospodarstvo avtonomnemu zastopstvu slovenske prestolice. Zelja nas vseh je, da pride občinski svet že vendar enkrat do go>-spodarskega dela, pri čemer ga ne bodo neprestano ovirale politične strasti. Pomanjkanje inženirjev. S tem izgovorom se nekako odpravlja pri direkciji državnih železnic vse ljudi, ki pridejo intervenirat, da se postavi na službena mesta domačine odnosno jugoslovenske inženirje. — Smo v desetem letu obstoja naše narodne države! Čemu taki izgovori? Kako se je vodila personalna politika? Kakšni so bili interesi, da se v dolgih desetih letih ni poskrbelo za do-voljno število domačih inženirjev? Kje je iskati vzroke takih interesov, da se ni sprejelo in odgojilo dovolj-no množino domačih strokovnjakov? Čemu se prepušča vodstvo raznih službenih edinic, oddelkov in odsekov tujerodnim strokovnjakom, ki po svoji preteklosti in naravi nimajo in ne morejo imeti osebnih interesov, katere bi se dalo v sklad spraviti z državnimi in narodnimi? čemu večni izgoivori, da ni kreditov in budžeta za sprejemanje domačih strokovnjakov? Iz kakšnih razlogov se utemeljuje potrebo nastavljanja tujerodnih strokovnjakov, ki deloma niso niti naši državljani, niti ne znajo službenega jezika? Kaj in koliko se je storilo v teku desetih let za ureditev personalnih prilik pri državnih železnicah direkcije v Ljubljani? Navedlo bi se lahko še stotine in stotine raznih sličnih vprašanj, ki so bila že sto in stokrat stavljena in zelo malokdaj Odgovorjena in še manjkrat pravilno rešena. Iz vse te množice vprašanj pa oidseva zelo velika revščina na na-irodni in državni samozavesti ljudi, ki so imeli in imajo opravka z nastavljanjem in odgojo domačih strokovnjakov. Uprav zli duh preveva še danes direkcijo državnih železnic v Ljubljani. Uprav ta zli duh povzroča mnogo tistega mišljenja, da prečani niso sposobni voditi vrhovne državne posle. Vzpričo urejene in jake narodne vojske, se človeku porajajo misli o nesposobnosti sodobnih prečanskih pacifistov. Iz vsega tega sledi, da je potrebno močneje nastopati pri naših državnih uradih, posebno pa pri naši železnici, ki se mora čimpreje očistiti vseh nezanesljivih tujerodnih elementov. Vse mogoče krinke morajo pasti, kajti naša država ni ni-kak prostcT za večne maškarade. Tisti, ki niso bili za to državo, tisti ki so delali težave pri konsolidaciji v že stvorjeni' državi, tisti ki niso nič storili za konsolidacijo., vsi ti naj vedo, da je samo neka začasna milost božja, s pomočjo kate’re jedo kruh jugoslovenske države kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kar se železnice tiče, je treba omeniti še to, da ta ni nobeno pribežališče za ljudi, katerim ob vojnem času smrdi smodnik in nož, nanna-nje pa za take ljudi, ki bi znali važne ukrepe izdajati potom svojih žen, otirok, prijateljev in znancev tja preko državne meje v neprijateljske tabore. » iMN IkkolJ PLETENINE STO ZNAMKO SO NAJBOLJŠE! Puhle glave. V »Jutru« od 26. novembra se neki profesionisti pritožujejo o neznosnih razmerah pri mašinskem odelenju direkcie državnih železnic v Ljubljani. V svojem ogorčenju je prišel pisec do zaključka, da ima več vodilnih organov v tem oddelenju puhle glave. To je čisto lahko mogoče in bo tudi resnično. Razmere v mašinskem odelenju te direkcije so zares take-da mora človek priti do puhlih glav. Poleg takih puhlih glav je pa tudi še nekaj trdih švabskih butic, ki imajo pod trdno lobanjo take možgane, ki ne znajo obračati našega službenega jezika. Iz tega dejstva pač izvira mnogo zla. Razmere so zares čudne in nič se ne ve, kam bomo še prišli, če se bo to stanje še dolgo vleklo. Franc Bar, Ljubljana Cankarjevo nabr. 5 - Tel. 2407 se preseli Mestni trg 5. Najveija RADIO-tvrdka Jugoslavije. Velik, bogato llustrovan CENIK Izide v kratkem. Solnčni žarki izbelijo perilo, vendar se nikdo ne boji, da bi to moglo škodovati perilu. — Stoletja že delajo gospodinje na ta način. — Prašek za pranje »RADION« je poznan šele nekaj let in so se radi tega napravili poizkusi, pri katerih se je z »RADIONOM« pralo 50, potem 100 in končno 500-krat, pa so vlakenca perila ostala nepoškodovana. Parastos za bpk. gen. Kovačevičem. Dne 13. novembra se je vršil parastos za bpk. gen. Kovačevičem v Leskovcu. Potem se je vršil ob prisotnosti 3000 meščanov velik nacionalni miting, na katerem so sodelovali Sokoli, Orjuna, Četniki in Invalidi z zastavami. Govorili so predstavniki gornjih organizacij, ki so obenem sklenile poslati na vlado in narodno, skupščino ob tej priliki sestavljeno resolucijo. IVAN JAX IN SIN LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 2. ŠIVALN I STROJ I izborna konstrukcija in elegantna izvrSitev iz lastne tovarne. 15. letna garancija. Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno. PISALNI STROJI „ADLER" Kolesa iz prvih tovarn. Dtlrkopp, Kayser, Styria, Waffen-rad (Orožno kolo). Pletilni stroji vedno v zalogi. — Posamezni deli koles in Šivalnih strojev. Daje se tudi na obroke! Cenike franko in zastonj. Mizice za pisalne stroje. THE REX C0., Ljubljana. Naš pokret. Gorica. Sklicujem sestanek za nedeljo' 4. t. m. ob Vzll. uri. Kraj običajen. Točno in vsi! Zdravo! Vodja sekcije. Akademska Orjuna v Beogradu. Dne 18. novembra se je vršil v redakciji »Jugoslavije« sestanek nacionalnih akademikov Beograda, na katerem so se dogovorili o osnovanju Akademskega kluba. Isti dan so zbrani akademiki sklenili, da se v najkrajšem času. Vrši ustanovni občni zbor. Želimo bratom akademikom v naši prestolici kar največ uspeha pri širjenju jugoslovenske ideje med beogradskim dijaštvom. Nacionalne manifestacije v Dubrovniku. V proslavo 9-letnice prihoda srbske vojske v Dubrovnik so se vršile velike manifestacije. Sodelovala so vsa nacionalna društva. Na javnem zboru pred cerkvijo sv. Vlaha je imel velik in lep govor br. Ante Bartulovič. Odločnim orjuna-škim besedam je sledil velik aplavz večtisočglave množice. Obenem pa so bile te manifestacije posvečene bratom v robstvu, ki so isti dan preživeli sedmo leto v krutem suženjstvu. Izredna skupščina mestne Oriune v Vinkovcih se je vršila 6. novembra in je bil izbran sledeči upravni odbor: predsednik br. dr. Rudolf Deframa, tajnik br. Vjekoslav Esert, blagajnik br. Aer Klaru in odborniki bratje Vuksan, Berač, Belovič, Go-njip, Marič in Buha. Na zboru so bile dane članstvu smernice za na-dalnje delo, da bo lahko z novimi silami širilo jugoslovensko idejo med mase naroda. Izvidnička sekcija Streljačke družine v Ljubljani. Sestanki četni-kov-izvidnikov se vrše redno vsako soboto ob 2. popoldne na običajnem mestu. Ko prejmemo iz Beograda prepis in broj odtredbe g. ministra prosvete glede organizovanja srednješolcev v Streljački družini in njenih sekcijah, bo oblastni podsavez o tem obvestil vsa šolska ravnateljstva in jim vposlal prepise. Mestni glavar. Sobno strefjanje ima Streljačka družina vsak petek od 20. ure naprej na »Bellevue«. Naši listi »Pobeda« in »Jugoslavija« se dobijo v trafiki Fran Pezdir, Ljubljana, Gradišče' 3. Tužni glasi. Fašistovska pravica. Preteklo je že nekaj mesecev odkar je bil obsojen miličnik, ki je po- PLETENINE damske in moške telovnike od 78 Din naprej „ puloverje „ 106 „ otroške telovnike in puloverje od 44 Din naprej, veliko izbiro rokavic, nogavic, perila, kravat i t. d. dobi sv- Miklavž Pnpšte*nasi. Miloš Karničniku LJUBLJANA, Stari trg št. 18. noči z dežnikom napadel in ubil nesrečnega trgovca Kofola v Lokovcu. Pri procesu se je izkazalo, da je bil umor izvršen iz političnih nagibov, ker so domačini obsojali vse take barabe, ki so se vpisale med miličnike, da tako lahko ogrožajo in napadajo mdrno slovensko prebivalstvo. Pred kratkim je bila obletnica tega zločina. V tisti noči so prijatelji morilca s fašisti zopet naskočili hišo vdove ubitega Kofola in ji žugali. Seveda ni bil nihče aretiran, in tudi če bo kdo radi tega aretiran, gotovo ne bo kaznovan. Tudi v slučaju, da bi- se sodnija vendarle zavzela za pravico, se krivcem po novem zakonu, ki je izšel pred meseci, ne sme kazen vpisati v kazensko izvidnico in sploh se ne sme v nobenem oziru in nikjer omenjati zločin, ki je bil izvršen v nacionalne svrhe ali v zvezi s takimi svrhami. Kakšna je sploh moralna kvaliteta teh elementov, ki so se podali med fašiste in miličnike, je predobro znano. Omenimo naj tu n. pr. le dobro znanega podeštata Gerbca, ki so ga morali radi poneverjenja odstaviti od podeštatskega prestola, ki pa ni prišel radi tega pred sodnijo, da ne bi bilo blamirano vse fašistov-sko vodstvo v Sežani in Trstu samem. Te dni se viršijo pred kazensko sodnijo v Kopru dokaj čudni procesi. Pred sodnikom sta se morala najprej zagovarjati brata Anton in Stanko Smrdelj iz Bistrice, od katerih je prvi miličnik, 'radi roparskega napada na neko domače dekle in nekega Novaka. Zanimivo je predvsem to, da se je poveljstvo milice pred sodnijo na vse pretege trudilo, da bi dokazalo, da Anton Smrdelj sploh ni bil nikdar vpisan v milico, kar pa so potrdile vse druge priče brez izjeme. Obsojen je bil Anton na šest let šest mesecev in 17 dni ječe in dve leti strogega nadzorstva, njegov brat pa na dve leti in enajst mesecev. Te dni pa se vrši proces proti mlinarju Henriku Giurissevichu iz Umaške okolice, ki je bil, kakor je sam pričal, fašist »prve ure« in vnet vodja tamošnjih miličnikov in fašistov. Obdolžen je, da je v noči Od 4. oktobra 1925 oddal dva strela iz puške proti nekemu Trentu z namenom, da ga umori. Tudi v tem slučaju je toliko uma-ški fašjo kakor poveljstvo 60. mili-čarske legije zatajevalo svojega vnetega pristaša. Le neki inanipelj-ski načelnik ga je pred sodiščem priznal kot fašista in krajevnega vodjo milice. % K A H G A v u R /v fO H