GLAS LETO XXI. ŠT. 41 (1005) / TRST, GORICA ČETRTEK, 20. OKTOBRA 2016 NOVI CENA 1,20 EVRA NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY Vir: www.gov.si Obisk dveh predsednikov v Gorici in Doberdobu V spomin slovenskim vojakom na soškem bojišču ne 26. oktobra 2016 je v goriški pokrajini predviden obisk predsednika Italijanske Republike Sergia Mattarelle in predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. Mattarella bo najprej obiskal goriški Spominski park, sledila bo uradna slovesnost z visokimi predstavniki oblasti v Verdijevem gledališču. Predsednika bosta ob 13. uri prišla v Doberdob: v občinskem parku bosta položila venec na slovesnem odprtju spomenika V spomin slovenskih vojakov na soški fronti 1915-1917. Gre za prvo tovrstno obeležje slovenskim vojakom v prvi svetovni vojni na soški fronti, ki je zasnovan po načrtih arhitekta Jožeta Ceja iz Gorice. D www.noviglas.eu Sprava, mir, sožitje! AquafilSlo praznuje pol stoletja obstoja Zgodba o uspehu rav zares lahko zatrdimo, da je praznovanje 50 let neprekinjega delo- vanja podjetja Aquafil- Slo, ki je bilo 13. t. m. v Ljubljani, lepa zgod- ba o uspehu. 50. obletnico nekdanjega Julona so obeležili z dogodkom, s katerim so se želeli pokloniti tako ustanoviteljem podjetja kot drugim nekdanjim zaposlenim. Generalni direktor AquafilSlo Edi Kraus je na no- vinarski konferenci ob dogodku dejal, da je bil Ju- lon že prej inovativno usmerjen, z novim lastni- kom pa so prišle izkušnje iz Italije, novi tehnološki in marketinški prijemi, uvedli so trajnostni razvoj in krožno gospodarstvo. / str. 14 P Grafica Goriziana praznuje 50 let Zlata tiskarna rejšnji teden so v ulici Antona Gregorčiča v Štandrežu praznovali zlati jubilej goriške tiskar- ne Grafica Goriziana. Gre za podjetje, katerega korenine segajo v povojni čas in še dlje. Lastniki, družini Čevdek in Pelicon iz sovodenjske občine, so žive priče prave “revolucije”, ki jo je doživel tiskarski poklic, in hkrati dinamični podjetniki, ki na iznaj- dljiv način iščejo nove rešitve v novih časih. / str. 3 P Svet okrog nas20. oktobra 20162 Povejmo na glas Zakoreninjeno igranje iger na srečo uradnem listu Dežele FJK so pred kratkim objavili rezultate le- tošnjega razpisa za financi- ranje projektov na področju razvojne pomoči in medna- rodnega sodelovanja. Po pre- dlogu ocenjevalne komisije, ki ga je v septembru potrdil še Odbor za razvojno pomoč, bo Dežela Furlanija Julijska krajina sofinancirala 35 pro- V jektov, od katerih jih bodonajveč izvajali v Afriki in La-tinski Ameriki, nekaj tudi na jugovzhodu Evrope, Kavka- zu, daljni Aziji in Bližnjem vzhodu. Za letošnji razpis so prvotno odšteli 500.000 evrov, s poletnim rebalan- som proračuna pa so znesek dvignili na skoraj poldrugi milijon. Deželni odbornik za kulturo Gianni Torrenti, ki je v odboru zastopal deželno vlado, je ocenil, da je bil od- ziv na letošnji razpis dober, saj je bila kakovost projektov razmeroma visoka. V Odboru za razvojno pomoč so sicer ugotovili, da je javnost pre- malo obveščena o številu projektov in njihovem učin- ku. Zato so se odločili, da bo- do pripravili videoposnetek s prikazom najodmevnejših projektov, ki jih je Furlanija Julijska krajina sofinancirala na osnovi deželnega zakona o mednarodni pomoč. Zakon (19/2000) je deželni svet odobril pred šestnajstimi le- ti. ARC/PV Slovenskim množičnim občilom Srebrni pečat Slovencem ne 13. oktobra 2016 je bila na sedežu pokra- jinske uprave v Trstu slovesnost, na kateri je pred- sednica ukinjene pokrajinske uprave Maria Teresa Bassa Po- ropat izročila predstavnikoma Slovenske kulturno gospodar- ske zveze Rudiju Pavšiču in Sve- ta slovenskih orga- nizacij Ivu Corvi srebrni pečat po- krajinske uprave kot “priznanje slo- venski narodni skupnosti v Italiji”. Predsednica ukin- jene pokrajinske uprave je ocenila desetletje predse- dovanja “kot izred- no plodno obdob- je, ki so ga zazna- movali prijateljski odnosi in sodelo- vanje pri ure- sničevanju skup- nih ciljev”. Ustavno sodišče Italijanske republi- ke je že v razsodbi št. 28 iz leta 1982 ugotovilo, da priz- nanim jezikovnim manjšinam pripada na osnovi neposredne operativnosti 6. člena ustave in 3. člena deželnega statuta pra- vica do uporabe maternega je- zika v odnosih z javnimi obla- stmi. To stopnjo varstva je Ustavno sodišče označilo kot najnižjo stopnjo varstva (tutela minima) in jo v razsodbi št. 62 iz leta 1992 opredelilo z nasled- njimi besedami: “Na osnovi ustavnih načel in načel med- narodnega prava ne more biti dvoma, da se varstvo priznane jezikovne manjšine dejansko izvaja, z vidika rabe maternega jezika s strani vsakega pripad- nika take manjšine, ko se omo- goči tem osebam, na naselitve- nem ozemlju manjšine, ki ji pripadajo, da niso prisiljene, da v odnosih z javnimi oblastmi uporabljajo jezik, ki ni njihov D materni jezik”. RazsodbaUstavnega sodišča št. 15 iz leta1996 je ugotovila, da ima tudi Osimska pogodba neposredno operativnost na tem področju, toda samozvano predstav- ništvo slovenske narodne skup- nosti se ni nikoli zavzelo za to, da bi italijanski zakonodajalec upošteval te tri razsodbe Ustav- nega sodišča, ki določajo (kot opozorilne razsodbe – sentenze monitorie), kaj mora storiti za- konodajalec, da bo ustava spoštovana. Tako smo dobili “zaščitni zakon”, ki v resnici uzakonja rasno diskriminacijo. Tržaška pokrajinska uprava ni nikoli zagotovila te ravni var- stva in še danes smo prisiljeni posluževati se italijaščine v od- nosih z osebjem v vratarnici in v vložišču, tajništvo pokrajin- ske uprave je še v oktobru 2016 odgovorilo na dopis v sloven- skem jeziku izključno v itali- janskem jeziku. “Tako Pavšič kot Corva sta pou- darila zlasti prijateljske odno- se”, mednarodna konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskri- minacije pa določa v prvem odstavku 1. člena tole: “V tej Konvenciji pomeni izraz “ra- sna diskriminacija” kakršnoko- li razlikovanje, izključevanje, omejevanje ali dajanje predno- sti na temelju rase, barve kože, porekla, narodnega ali etnične- ga izvora, ki ima namen ali de- janski učinek onemogočati ko- murkoli ali ga prikrajšati za enakopravno priznavanje, uživanje ali uresničevanje člo- vekovih pravic in temeljnih svoboščin na političnem, go- spodarskem, socialnem, kul- turnem in vsakem drugem po- dročju javnega življenja”. Na obravnavani slovesnosti slovenski jezik ni bil enako- pravno prisoten (on an equal footing, dans les conditions d’egalité, in condizioni di pa- ritą), čeprav smo že 11.3.2013 brali: “Odslej ima tržaška po- krajinska uprava možnost si- multanega prevajanja, ki se ga bo redno posluževala”. Pred več desetletji je uslužbe- nec tržaške občine, kasneje sodnik deželnega upravnega sodišča, prepričano izjavil: “Če nismo enakopravni, ne more- mo biti niti prijatelji”! Samo Pahor zvedenci vedo povedati, da igre na srečo obstajajo, odkar se je pričela novejša zgo- dovina človeštva, torej vsaj dve tisočletji in tudi več. Svoj vir imajo v tistem delu člove- kove notranjosti, ki bi se rada dokopala do srečnejšega življenja. Da bi si prelomno iz- boljšali svoj gmotni položaj in se rešili neneh- ne teže boja za vsakdanji kruh. Da bi si mogli privoščiti nekaj potratnosti, si nakupili tisto, česar si ne moremo, ali pa celo obogateli in se rešili skrbi pred prihodnostjo. Da bi zadostili tistemu upanju v sebi, ki si želi, da bi se končno zgodilo nekaj zares prelomnega in bi nas obiskala sreča z darovi, ki jih premore le ona. Toliko več je igranja na srečo v časih, kot je npr. današnji, ko se počasi poslavljamo od let napredovanja in vsakršnih izboljšav in že kar zaskrbljeni opazujemo prihajanje prihod- njih dni. Dejstvo je, da so vsote denarja, ki jih ljudje vlagajo, da bi si pridobili čudodelno srečanje s srečo samo, visoke in potrjujejo uvodno ugotovitev o splošni globoki želji po čudežni preobrazbi naše siceršnje usode. Skratka, prebivalci dežele Furlanije Julijske krajine za igre na srečo letno vplačajo eno mi- lijardo in 285 milijonov evrov, k čemur pri- speva Trst kot pokrajina 232 milijonov, Gorica 181 milijonov, Videm 566 milijonov in Por- denon 306 milijonov. Nemara še razvidnejši je podatek, koliko to znese na posameznika določene pokrajine. Prednjači Gorica s 1294 evri letno na prebivalca, sledijo pa Videm s 1078 evri, Pordenone s 1042 in Trst z 969 evri, z eno besedo imamo opravka z vsotami, ki se bolj ali manj ujemajo z enomesečno pov- prečno plačo. Če bi hoteli biti nekoliko iro- nični, je trinajsta plača namenjena igranju na srečo. Nič bistveno drugače ni drugje in v tem smislu v Sloveniji igre na srečo, kot so loterije, loto in drugo, igra 70% polnoletnih državlja- nov. Zaradi krize je število igralcev seveda vse višje, zanimivo pa je, da je zaradi nje vsako- kratni nakup teh ali onih srečk nekoliko nižji - pred tremi leti je v povprečju znašal devet in pol evra, sedaj osem, da se pač igranje lahko nadaljuje. Širi se tudi igranje na spletu, čeprav je v nekaterih državah, med drugim v Nemčiji, prepovedano, vendar prepovedano zgolj načelno. Dobra stran tega skoraj množičnega lova na visok dobitek je, da od vplačil precej pobere država in potem lahko nameni tako pridobljeni denar za koristnejše stvari. Slabi strani pa sta gotovo dve: igranju na srečo ljudje namenjajo dosti preveč denar- ja, ki bi ga bilo še kako pametno porabiti za kaj zares nujnega, predvsem pa je vedno možen zdrs v zasvojenost, enako rušilno, kot je tista, ki jo ponujajo droge in alkohol. In že zato bi morali biti previdnejši - zasvojenost praviloma vodi v obubožanje družin in nered- ko v njihov razpad, to pa je nevarnost, zaradi katere bi moral vsak zagreti igralec na srečo skrajno resno premisliti, kje je prag, onstran katerega čaka tistega, ki ga prekorači, kruto trpljenje brez milosti. Janez Povše I ed nedavnim zase- danjem deželnega sveta, ki je na podla- gi statuta Dežele sklican 1. ok- tobra vsakega leta, je deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec predložil inter- pelacijo v zvezi z odprtim vprašanjem ustanovitve deželnega Urada za slovenski jezik, ki je predvidena po deželnem zakonu št. 35 iz leta 2015. Svetnik SSk je v premi- sah vprašanja na hiter odgo- vor (t. i. question time) podčrtal, da so bili nad zami- slijo o nastavitvi novega ura- da takoj navdušeni vsi glavni sogovorniki slovenske manjšine. Svojčas je načrtu prižgal zeleno luč tudi paritet- ni odbor, nato je bilo za to na- M menjenih 893.000 evrov iz fi-nančnega zalogaja, ki ga za-gotavlja 8. člen državnega za- kona za zaščito slovenske manjšine. Gabrovec je v svo- jem nastopu opomnil, da vla- da v zvezi s tem, predvsem v vrstah javnih upraviteljev dvojezičnih uprav, veliko pričakovanje in je zato spraševal, kakšno je trenutno dejansko stanje tega projekta, kajti leto bo kmalu naokoli. V odgovoru je pristojni od- bornik Gianni Torrenti pove- dal, da je deželni odbor s skle- pom 1. julija letos sprejel načrt o tehnični in organiza- cijski zasnovi urada, ki pred- videva ob vodji urada še eno delovno enoto administrativ- ne narave, enega informatika in tri uslužbence z jezikovnim profi- lom. Odbornik je Gabrovcu najavil, da je deželni odbor prav med zasedan- jem sprejel dva odlo- ka, ki pomenita kon- kreten korak pri uresničevan- ju urada, saj predvidevata ob- javo razpisov za prve zaposlit- ve na določen čas. Gabrovec se je v avli zahvalil odborniku za pozitiven odgo- vor, ki prinaša pomembno novost, in mu v isti sapi ob- novil priporočilo, naj deželna uprava poskrbi za okrepitev pristojne Službe za manjšin- ske jezike, ki je od 30. septem- bra zaradi izteka delovnih po- godb ponovno ostal brez treh uslužbencev, ki so ključnega pomena za nemoteno delo- vanje urada in izpolnjevanje zakonsko predvidenih obvez- nosti zlasti glede delitve in iz- plačevanja finančnih prispev- kov na osnovi zakonov in jav- nih razpisov. Pomembna novost Počasi do deželnega urada za slovenski jezik Uredništvo tiskovne agencije Agenzia Regione Cronache (ARC) Naj se uredi poročanje v manjšinskih jezikih! redništvo tiskovne agencije Agenzia Re- gione Cronache (ARC), ki deluje pri predsedstvu Dežele Furlanije Julijske kraji- ne, je na nedavni seji soglasno in ob navzočnosti vseh novi- narjev sprejelo programski do- kument s petimi točkami, med katerimi je tudi zahteva, naj deželna uprava bolje po- skrbi za poročanje v manjšin- U skih jezikih. Celotno ured-ništvo želi sistemsko ureditevporočanja, kar naj bi zagotovi- lo več novinarskih prispevkov v manjšinskih jezikih in njiho- vo redno in bolj pogosto obja- vljanje. Člani uredništva agen- cije so izvolili nov sindikalni odbor, ki bo v prihodnje delo- val na osnovi sprejetega doku- menta. Med naštetimi priori- tetami je na prvem mestu zah- teva, naj deželna uprava uredi status novinarjev, ki nimajo pogodbe za nedoločen čas. Med ostalimi točkami je tudi želja, da se v ARC zagotovi po- ročanje po načelih novinarske etike in po deontoloških pra- vilih poklica. V tričlanski sin- dikalni odbor so bili izvoljeni Peter Verč, Giovanni Monte- nero in Elisabetta Pozzetto. ARC Razvojna pomoč FJK je letos odmerila 1,5 milijona evrov Evropska listina za trajnostni razvoj turizma Triglavski park in Julijsko predgorje nagrajena aravni park Prealpi Giulie (Julijsko pred- gorje) in Triglavski na- rodni park sta v skupni navezi prejela listino za trajnostni razvoj turizma. Gre za priz- nanje, ki ga podeljuje mreža zavarovanih območij v Evropi Europarc. Ta se zavzema za ohranjanje narave in kulturne krajine ter na osnovi teh načel nagrajuje turistično ponudbo zaščitenih območij. Doslej se N še ni zgodilo, da bi listino pre-jel čezmejni subjekt. Slovesnonagrajevanje bo decembra v Evropskem parlamentu v Bru- slju. “S tem priznanjem se še do- datno krepi mednarodna vel- java dežele Furlanije Julijske krajine”, pravi deželna odbor- nica za infrastrukturo in pro- stor Mariagrazia Santoro. “Trajnostno naravnani turi- zem in pametna mobilnost sta med najbolj pomembnimi vidiki ekonomskega razvoja v tem delu Evrope”, dodaja San- torova. Triglavski narodni park in Na- ravni park Julijskega predgorja sodelujeta že dvajset let na po- dročjih evropskih projektov, izmenjave dobrih praks in di- daktike, pri čemer se je v letih vzpostavilo tudi čezmejno so- delovanje med šolami. ARC/PV Ivo Corva, Maria Teresa Bassa Poropat, Rudi Pavšič in Maurizio Vidali Aktualno 20. oktobra 2016 3 Ob 50-letnici tiskarne Grafica Goriziana “Vedno smo vlagali in še vlagamo v kakovost” POGOVOR nana goriška ti- skarna Grafica Go- riziana, ki nadalju- je tradicijo goriških ti- skarskih mojstrov, je začela delovati s tem ime- nom jeseni 1966. Člane dveh družin-lastnic smo obiskali v hali v industrij- ski coni v Štandrežu. To- plo sta nas sprejela Mitja Čevdek z očetom Roma- nom in mamo Marijo Žgavec ter Edi Pelicon s sestro Eriko in mamo Sil- vano Hmeljak. Razvil se je res prijeten pogovor, v katerem se je izrisala slika dinamičnega podjetja, katerega korenine segajo v povojni čas in še dlje: v njem se danes prepletata tradicija in inovacija, tako da s široko ponudbo lah- ko ustrežejo bodisi zaseb- niku, ki potrebuje vizitke, bodisi javni upravi ali ustanovi, ki naroči na de- settisoče knjig ali pol mi- lijona zgibank... Pripadniki “starejše gene- racije” gospodarjev so z upokojitvijo prepustili vodenje podjetja mlajšim družinskim članom, čeprav je več kot razum- ljivo, da postane tak obrat nekomu, ki v njem preživi več desetletij, dru- gi dom. Ob zlatem jubi- leju smo se želeli pogovoriti z enimi in drugimi, saj so drago- ceni pričevalci prave “revoluci- je”, ki jo je doživel tiskarski po- klic v vsem tem času. Največ nam je seveda povedal g. Roma- no, ki “diha” s tiskarno od nje- nega začetka, pravzaprav je v ti- skarni - s svojim “zgodovinskim” kolegom, pokojnim Davorinom Peliconom - delal že prej, ko je ta nosila še drugo ime … Letos poteka 50 let nepreki - njene dejavnosti tiskarne Grafica Goriziana… Kako se spominjate njenih začetkov? Romano Č.: Pred to tiskarno je v Gorici obratovala Lukežičeva tiskarna, ki jo je nato prevzelo šest oseb. Tvegali smo, moram priznati. V začetku smo bili: Gio- vanni Pisani, Silvano Terpin, Clemente Stefani, Fani Češčut, Davorin Pelicon in jaz. Bil sem najmlajši. Izkušnje smo imeli, saj smo več let delali pri Lukežiču. Dobro smo se tudi poznali, bili smo do- bra ekipa. Drugače bi ne mogli iti v tako “pustolovščino”. V ti- stem času je bilo malo dela, zato smo začeli počasi. Komaj po 5-6 letih smo imeli kaj več naročil, tako da smo si lahko rekli, da si tudi zaslužimo plačo… Postopo- ma so šle stvari na bolje. Ko se je delo uteklo, je kmalu prišlo do prve “odcepitve”: leta 1978 so se upokojili štirje člani. To je bila velika sprememba… Nekaj časa je bilo res težko iti naprej, saj sva ostala sama Davorin in jaz. Fani nam je prišla pomagat kot delav- ka, vzeli smo novega uslužbenca, ki je z nami še danes. V neki ita- lijanski tiskarni smo našli dobre- ga črkostavca. Bil je Italijan, s časom pa se je naučil slovensko in celo prepoznaval napake. Počasi smo speljali zadevo, imeli več delavcev in šli naprej. Nismo gledali na uro, delali smo tudi ob sobotah in včasih ob nedeljah. Vrnimo se na začetek. Kje je bila ta tiskarna? Z Romano Č.: Tiskarna je bila v ul. Favetti št. 9 v Gorici, na vogalu s Križno ulico. Ker Lukežič ni ho- tel, da bi stopali skozi njegova vrata, je odprl nov vhod na Križni ulici. Prostori so bili sicer dosti manjši kot danes, na razpo- lago pa smo imeli tri oz. štiri ve- like sobane. V kleti so bili stroji za tiskanje, ki so bili težki; v prvem nadstropju smo imeli knjigoveznico, stavnico, stavni stroj linotype. Imeli smo veliko še starih črk. Od kdaj ste delali pri Lukežiču? Romano Č.: Jaz sem tam delal od leta 1957 do 1964, ko sem šel k vojakom. Na to obdobje imam res lepe spomine: vzdušje je bilo prijetno, gospodarji so bili dobri; škoda, ker je vse razpadlo. Leta 1957 nas je bilo kar 18 delavcev, počasi pa vedno manj. Med dru- gim smo tiskali dva časopisa, ted- nik Soča in štiri- najstdnevnik Matajur. Za to smo imeli 5 ali 6 črkostavcev in dva linotipista. Kaj pa je bilo pred Lukežičem? Romano Č.: Pred njim je bila Narodna tiskar- na, ki jo je usta- novil dr. Anton Gregorčič leta 1899. Od Ludvi- ka Lukežiča, ki jo je vodil od začetka 20. stoletja, pa smo jo od- kupili mi in pred 50 leti ustano- vili tiskarno Grafica Goriziana, ki ima danes sedež v Štandrežu, in to v ulici, poimenovani po An- tonu Gregorčiču! Na neki način zato nosimo tradicijo prejšnjih tiskarn. Skrbno hranimo še stare lesene črke: ko prihajajo na obisk šolarji, jih vedno radi pokažemo. Pojdimo v jesen 1966... Mitja Č.: Podjetje je bilo uradno ustanovljeno 14. oktobra 1966, na Trgovinski zbornici je bilo vpisano 20. oktobra istega leta. Romano Č.: Delati smo začeli z novembrom. Potrebovali smo namreč razne licence in druga dovoljenja. Lukežičeva ni bila več veljavna. Verjetno smo imeli kakšnega “svetnika”, saj smo s papirji hitro opravili. Očitno so nam prišli na pomoč, da bi šest delavcev ne ostalo na cedilu. Ko smo prevzeli staro tiskarno, si nismo mogli privoščiti večjih investicij, saj nismo imeli denar- ja. Komaj po nekaj letih smo lah- ko kupili nove črke in pokazali kaj novega ter tako tudi pridobili nove kliente. Kupili smo nov stroj za rezanje, nato prvi stroj Heidelberg. Kakšen je bil razvoj tiskarne od leta 1966 do danes? Kaj se je bistvenega spremenilo? Romano Č.: Spremenilo se je vse! Najprej smo opravljali samo tiskarska dela, skladali smo črke, lesene in svinčene, imeli smo li- notype. Prva pomembna pre- lomnica je bila leta 1979, ko smo prešli na novo tehnologijo; z Da- vorinom sva kupila prvi tiskarski stroj offset. Ker je bilo to za nas novo, sva se morala vse učiti. Stalno se je bilo treba izpopol- njevati! Danes “tiskarskega” ni več nič. Že v prvih 90. letih prejšnjega stoletja je tehnologija offset skoraj povsem zamenjala stari tiskarski način tiskanja. Kdaj ste prišli v nov sedež? Romano Č.: To je bilo avgusta 1989. V 80. letih prejšnjega stoletja smo “zrasli”, prostori v ul. Favetti niso zadostovali, novi stroji so bi- li večji, zato smo potrebovali tudi večje prostore. V industrijski coni na robu Štandreža, v ulici Anton Gregorčič, smo pokrili 1000 kv. metrov veliko halo. Takrat se nam je zdela ogromna. Tu smo že več kot 25 let in zdaj je že pre- majhna … Pa dajmo besedo mlajšim! Kakšni so vaši prvi spomini na tiskarno? Edi P.: Ko sem obiskoval srednjo šolo, sem prihajal v tiskarno zla- sti poleti, ko sem po nekaj ur na dan kaj pomagal. Spoznaval sem, kaj pomeni delati v tiskarni. Zlasti sem imel opraviti s ploščami offseta, ki jih je bilo tre- ba osvetljevati in nato ročno pra- ti. To je bilo moje prvo delo v tiskar- ni: plošče sem nosil iz prvega nadstropja v klet, kjer so tiskali. Večina prijateljev je hodila poleti se kopat v Sočo ali k morju v Gradež, jaz pa v tiskarno… Nova hala leta 1989 je pomenila veliko spremem- bo. Vzeli smo nov stroj, s formata 50x70 smo prešli na enobarvni stroj formata 70x100 cm. Po ne- kaj letih smo ta stroj zamenjali, vzeli dvobarvnega; proizvodnja je bila bolj kakovostna in je šla še hitreje. Po nepričakovani očetovi smrti leta 1999 je prišla leta 2000 zame prva in tudi zelo težka odločitev. S kolegom Mitjo sva odločila, da zvišamo proizvodnjo in kako- vost z novim petbarvnim stro- jem. Ta odločitev se je izkazala za pravo, proizvodnja je v tistih le- tih poskočila, pridobili smo kar nekaj novih strank, sami pa smo bili zadovoljni, ker so bile naše tiskovine še bolj kakovo- stne. Romano Č.: Naše delo se je večkrat močno spremenilo. Ko smo začeli, smo delali s starimi tiskarskimi stroji povečini obraz- ce, fakture, ovojnice ipd. To je bi- lo v glavnem naše delo. Danes si lahko skoraj vsakdo, ki ima do- ma računalnik, te stvari naredi sam. Zdaj delamo veliko več knjig in knjižic, katalogov, de- pliantov, zloženk in pa reklame. Tako stroji kot tudi naše delo: vse se je stoodstotno spremenilo. Kako ste doživljali ta tehnološki razvoj? Edi P.: Z novimi, hitrejšimi ti- skarskimi stroji smo mogli tudi hitreje izdelovati plošče. Osve- tljevali smo večje plošče, imeli smo razvijalec za filme 70x100, potem pa smo začeli delati mon- tažo kar na računalniku. Prej smo imeli tri montažerje, tudi jaz sem bil montažer; potem smo kupili velik razvijalec in raz- vijali kar velike pole. Leta 2008 smo kupili CTP, računalnik, ki sam osvetljuje plošče; tako smo preskočili fazo filmov, odpravili kemikalije, razvijalec in fiksir, kar veliko pomeni tudi z ekološkega vidika. Kvaliteta se je zvišala in z njo tudi proizvodnja. Medtem smo kupili še manjši štiribarvni stroj, 35x50; pred sedmimi leti, leta 2009, pa še novega 70x100, petbarvnega, s katerim lahko tu- di lakiramo. Danes ima v tiskarni vsak stroj zraven svoj računalnik. Tudi ve- liki stroj, ki tiska, je povezan v omrežju z oblikovalci: oni pošil- jajo datoteko v ploščo in hkrati tudi tiskarju. Tiskar na ekranu ta- koj vidi, kaj bo delal; stroj pa sam uravnava količine različnih barv. Računalnik skoraj popolnoma programira stroj, ki bo potem ti- skal. Priprava in stroj sta v delov- nem procesu tesno pove- zana. S kakovostnim delom, ki ga lahko nudimo, smo se dobro uveljavili in smo konkurenčni vsem dru- gim na širšem območju. Vedno smo vlagali v teh- nologijo in kvaliteto ter skrbeli za točnost oddaje naročenega dela. Če smo zmenjeni za torek, mora biti delo pripravljeno v torek! Romano Č.: Leta 1966 smo tiskali po tri tisoč iz- vodov na uro, danes zmoremo od 12 do 15 ti- soč. Še kakšen spomin na uvajanje v tiskarski ambient? Erika P.: Tudi jaz sem naj- prej hodila v tiskarno po- leti. Pomagala sem mami v knjigoveznici. To je bilo še v Gorici. V hali v Štan- drežu sem začela delati le- ta 1995. Sedla sem k računalniku, začela sem tipkati. Mislim, da sem prvo leto samo tipkala be- sedila za knjige… To sva delali dve osebi. Ljudje so nam prinašali tekste, pi- sane še na roko. Še z očetom in nato z bratom sem delala tudi kot mon- tažerka. Ko smo prešli od filmov na plošče, sem se specializirala v oblikovanju in odtlej spremljam celotni sistem digitalnega tiska, tako na papir kot na panoje in druge materiale. Z leti se tehnologija razvija in moramo se ji prilagajati. Delo je hitrejše, pa tudi bolj kakovostno. Kaj pa Mitja? Mitja Č.: Jaz sem začel delati leta 1994, leto pred Eriko. Tudi jaz sem, kot Edi, že prej prihajal v ti- skarno poleti, kjer sem se zadrževal po nekaj ur dnevno. To je bilo še v Križni ulici. Spomin- jam se, kako smo “zdirali” pla- kate iz črk; črke - kot lego kocke - sem spravljal v predalčke. To so moji prvi spomini. Znani ste po kakovosti izdel- kov in točnosti. Ste kdaj imeli težave zaradi strojev, ki so vas pustili na cedilu? Mitja Č.: Včasih se kaj seveda zgodi. Če problem ni hud, si po- magamo sami; če gre za hujše težave, najprej iščemo tehnika v bližini; če tudi tako nič ne rešimo, moramo iskati tehnično pomoč v Padovi ali Milanu, v tem primeru pa so stroški pre- cejšnji. Zgodilo se je že, da so se tiskarski stroji ustavili. Če se usta- vi CTP, se ustavi vsa produkcija. Za ta stroj imamo po pogodbi, ki jo seveda dobro plačujemo, za- gotovljenega tehnika v roku 24 ur; en cel dan biti ustavljeni pa nas precej stane. Brez pogodbe bi čakali več dni ali celo en te- den. Tehniki seveda dajo pred- nost tistim, s katerimi so sklenili pogodbo. Drugi morajo čakati. In tiskarna je ustavljena... To pa je problem, saj se vedno pogo- steje dogaja, da nam dela pri- našajo zadnji trenutek in jih želi- jo imeti že dan kasneje! Edi P.: Glavna asistenca za CTP je preko Kodaka v Bruslju: prek omrežja se povežejo “od daleč” in popravljajo softverske nasta- vitve našega stroja kar iz Bruslja. Če se odlomi kos stroja, pa je naj- bližji tehnik v Milanu. / dalje na str. 8 Danijel Devetak Misijonska nedelja 201620. oktobra 20164 Ena sama velika družina a misijonsko nedeljo smo vsi ena sama velika družina, ki povezana v molitvi in mašni daritvi kliče blagoslov bratom in sestram po vsem svetu in se medsebojno bogati z bratstvom, molitvijo in darovi. Na svetovni misijonski dan bratske povezanosti in solidarnosti smo znova povabljeni, da se zavemo, da v molitvi, misli drug na drugega, pričevanju in praznovanju vere spet razžarimo ogenj Božje ljubezni v vsej Cerkvi in s tem po vsem svetu. Molitev in nabirka na misijonsko nedeljo je nekaj enkratnega. Dogaja se namreč po vseh župnijah po vsem svetu. Ravno zato poveže vernike vsega sveta v bogati solidarnosti dajanja in prejemanja in s tem utrjuje v bratski skupnosti vse otroke nebeškega Očeta. Skupna molitev na ta dan ustvarja veliko dvorano zadnje večerje, kjer smo vsi bratje in sestre povezani z Marijo v skupnem klicanju Svetega Duha na pota našega življenja. Skupna nabirka po vseh cerkvah sveta pa prav tako ustvarja eno omizje, kjer vsi prispevamo zato, da bi se darovi porazdelili in pomagali vsem pri človeka vrednem življenju in bi se tako lahko vsi veselili rasti Božjega kraljestva med nami. Svetovna nabirka na Misijonsko nedeljo ustvarja mednarodni solidarnostni sklad za misijone. Ta omogoča pravično delitev darov posebej tistim župnijam po svetu, ki so pomoči najbolj potrebne. Z letošnjo nabirko bomo lahko pomagali revnim škofijam, da bodo omogočile izobraževanje otrok, mladine in odraslih. Zato ta nabirka ne more biti uporabljena za potrebe domače župnije, ampak naj nas, kot sveta mašna daritev, poveže z “bolnimi udi” Jezusovega skrivnostnega Telesa, ki mu verniki z vsega sveta pomagamo celiti rane. Mati Terezija iz Kalkute, ki je bila 4. septembra razglašena za svetnico, nam kliče tako, kot je njo poklical Jezus: “Pojdi, bodi moja luč”! Misijonsko središče Slovenije in ravnatelj Stane Kerin N Poslanica svetega očeta za 90. svetovni misijonski dan Samo če smo “usmiljeni kakor Oče”, smo misijonarji ragi bratje in sestre! Izredno sveto leto usmiljenja, ki ga praznuje Cerkev, na po- seben način osvetljuje tudi svetovni misijonski dan 2016: vabi nas, da na poslanstvo k vsem narodom gledamo kot na velik klic k delom usmiljenja. Zares smo na ta svetovni misijonski dan vsi povabljeni, da “gremo ven” kot misijonarji in da vsak od nas pri- naša sporočilo Božje nežnosti in sočutja vsej človeški družini – s svoji- mi talenti, ustvarjalnostjo, modrostjo in izkušnjami. Zaradi misijonskega poslanstva se Cerkev zanima za vse, ki ne poznajo evangelija, ker želi, da bi se vsi rešili in izkusili Gospodovo ljubezen. Ima poslanstvo, da oznanja in prinaša utripajoče srce Božje ljubezni po vsem svetu, do- kler vesela novica ne pride do zadnje žene, do zad- njega moža, zadnjega ostarelega, zadnjega mla- dega in do zadnjega otroka. Usmiljenje je razlog, da se Očetovo srce veseli vsa- kogar. Od vsega začetka se Oče z ljubeznijo obrača k najbolj krhkim, malim, odrinjenim in zatira- nim. On je dobrotljivi, pozorni, zvesti in usmilje- ni Bog. Božje usmiljenje je kot materino naročje. To je kot ljubezen matere do lastnih otrok, do otrok, ki jih bo vedno ljubila, v kakršnihkoli oko- liščinah, naj se zgodi karkoli, ker so sad njenega telesa. Bog je v svoji notranjosti ganjen, njegovo srce se obrača v njem in njegovo sočutje prekipeva zaradi krhkosti in nezvestobe ljudstva. Pa vendar je usmiljen z vsemi, ljubi vsa ljudstva in je nežen z vsemi ustvarjenimi bitji. Ta ljubezen, to usmiljenje se najbolj pokaže, ko Božja Beseda postane ne le veselo oznanilo, am- pak učlovečena v Jezusu Kristusu. Po njem prihaja k nam tako spodbudna beseda v prilikah, kot ute- lešen Bog med nami in z nami. Zato po delovanju Svetega Duha in prejemanju zakramentov prejemamo Kristusa, stopamo za njim in lahko postanemo usmiljeni kakor naš ne- beški Oče, se učimo ljubiti, kakor nas On ljubi, ter tako dopustimo, da naše življenje postane za- stonjska daritev, znamenje njegove dobrote. Cer- kev se v tej ljubezni navdihuje glede načina izpol- njevanja svoje poklicanosti; iz te ljubezni živi in jo daje spoznavati ljudem, v spoštljivem dialogu z vsemi kulturami in verskimi prepričanji. Veliko mož in žena vseh starosti in profilov tudi danes pričuje za to usmiljeno ljubezen. Na mnogih krajih se evangelizacija začenja z vzgojno-izobraževalno dejavno- stjo. Tako se oblikujejo osebe, spo- sobne evangelizirati naprej in pri- našati evangelij v najbolj ne- pričakovane kraje. Vera je zares Božji dar, ki pa raste po veri in usmiljeni ljubezni oznanjevalcev. Vsa ljudstva in vse kulture imajo pravico prejeti sporočilo odrešen- ja. To je še toliko bolj potrebno, če imamo pred očmi lakoto, nešteto krivic, vojn, kriznih žarišč, ki čakajo na rešitev. Misijonarji izkušajo, da evan- gelij odpuščanja in usmiljenja lahko prinese ve- selje in spravo, pravičnost in mir. Evangeljsko naročilo: “Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence: krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha in učite jih izpol- njevati vse, karkoli sem vam zapovedal” (Mt 28,19–20) - se ni končalo, še več, vseh nas se do- tika in nas v zdajšnjih razmerah in izzivih zave- zuje, da se čutimo poklicane v nov misijonarski “izbruh”. Vsak kristjan in vsaka skupnost mora odkriti, kakšno pot pričakuje od nas Gospod. Vsi smo poklicani, da sprejmemo Gospodovo vabilo, da zapustimo svojo udobnost in pogumno do- sežemo vsa obrobja, ki potrebujejo luč evangeli- ja. V tem jubilejnem letu se izpolnjuje 90. obletnica svetovnega misijonskega dneva, ki ga je spodbu- dila Kongregacija za evangelizacijo narodov in ga je potrdil papež Pij IX. leta 1926. Zato se mi zdi prav, da se ponovno povežemo v potrebi za okre- pitev širjenja evangeljskega oznanila do konca sveta. Ne prenehajmo – tudi danes ne – z udejan- janjem te geste misijonske povezanosti Cerkve po vsem svetu. Ne dovolimo, da bi nam naše lastne skrbi skrčile srce. Nasprotno – razširimo ga, da bo čutilo z vsem človeštvom. Naj nas vse sveta Marija, vzvišena ikona odrešene- ga človeštva, misijonarski zgled za Cerkev, nauči ohranjati in negovati živo ter skrivnostno prisot- nost vstalega Gospoda, ki prenavlja in do vrha na- polnjuje z radostnim usmiljenjem odnose med osebami, kulturami in narodi. Papež Frančišek D Pričevanje misijonarke “Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju” (Jn 10,10) ospod me je v tej obljubi življenja v obilju poklical na pot redovništva, ko sem bila stara 22 let. Klic posvetiti mu svoje življenje je bil zame velika radost. Bil pa je tudi znamenje velikega božjega usmiljenja, saj moja mladost ni bila vedno pravilna, a Go- spod je videl mojo željo, da bi služila drugim in delala za duhovno dobro. Vstopila sem v redovno skupnost “Skupnost Loyola” in v njej rasla v razumevanju, kaj pomeni pot za Go- spodom. Od leta 2006 sem v Afriki, v državi Mali, kjer imamo sestre eno od naših skupnosti. V Mali- ju živim v bistvu isto, kar bi živela, če bi bila v Sloveniji ali Italiji, le da so zunanje okoliščine bolj posebne, saj je to pretežno muslimanska država in država v razvoju, kjer je krščanska skupnost stara le 120 let. Moje prvo poslan- stvo namreč ni vezano na nekaj zunanjega, ampak na notranjo pot z Gospodom. On pa me skupaj s sestrami pošilja med ljudi, in to za to, da bi jim bila blizu v njihovem življen- ju, v naporih in trpljenju, v iskanju in delu. Skupaj s sestrami in osebno se srečujem pose- bej z mladimi in otroki, s posebno pozorno- stjo na njihovo vzgojo za življenje po veri v Kristusa. Otroke največ srečujem pri verouku in v gibanju “Kizitovi prijatelji”, preko njih pa lahko vstopam tudi v njihove družine. Med mladimi, ki jih srečujemo v našem mestu Ba- mako in posebno v naši župniji, je še največ študentov, saj je to univerzitetno mesto. Z nji- mi imamo redna srečanja in druge dejavnosti, želimo pa na poseben način gojiti prijatel- jstvo v Gospodu. Tudi službeno poučevanje filozofije je zame lepa priložnost srečevanja mladih, tam tudi muslimanov, v skrbi za nji- hovo rast v resničnih življenjskih vrednotah, ki pa jih tudi oni posredujejo meni, saj je nji- hova kultura zelo bogata, kultura srečanja in odnosov, gostoljubnosti in spoštovanja. Hva- ležna sem Bogu, da sem lahko spoznala to afriško zemljo in njene ljudi, hvaležna za lepo izkustvo Cerkve in božjega dela v njej, za živo vero mnogih ljudi. sestra Vida Terčič G S. Vida Terčič (prva levo spodaj), po rodu iz Števerjana na Goriškem, je v Maliju od leta 2006 Doberdob 390 evrov, Gabrje 512,74 evra, Jazbine in Subida 305 evrov, Gorica (Slovensko pastoralno sre- dišče) 750 evrov, Jamlje-Dol 110 evrov, Podgora 245 evrov, Pevma 150 evrov, Štmaver 130 evrov, Rupa-Peč 245 evrov, Števerjan 500 evrov, Štandrež 715,32 evra, Sovodnje ob Soči 330 evrov, SKUPNO 4.383,06 evra. Darovi ob misijonski nedelji 2015 na Goriškem DELOVANJE MISIJONSKEGA KROŽKA – ROJAN - TRST 03.11.2015 Vincencijeva Konferenca Barkovlje 200,00 evrov 15.06.2016 Vincencijeva Konferenca Barkovlje 100,00 evrov 07.11.2015 Misijonski odsek Mačkovlje 2.100,00 evrov 10.04.2016 srečolov za lačne otroke v Etiopiji 412,00 evrov 05.06.2016 nabirka ob zaključku šmarnic 153,00 evrov 09.10.2016 Vincenc. Konf. Trst ob srečanju s s. Hiti 200,00 evrov 09.10.2016 Vincenc. Konf. Rojan ob srečanju s s. Hiti 100,00 evrov 09.10.2016 nabirka ob srečanju s s. Vesno Hiti 310,00 evrov Znamkarska akcija 1.276,00 evrov Patrom Marijinim Uslužbencem v kraju Monte Berico pri Vicenzi je bilo poslanih 25 kg znamk za njihov misijon v Ugandi, kjer deluje p. Giuseppe Xotta; Frančiškanskemu misijonskemu centru v Bologni je bilo poslanih 45 kg znamk za misijon v Papui Novi Gvineji. Darovi za misijonarje: p. Pedro Opeka – Madagaskar 450,00 evrov p. Janez Krmelj – Madagaskar 200,00 evrov p. Danilo Lisjak – Uganda 590,00 evrov s. Jožica Sterle – Ukrajina 200,00 evrov s. Mojca Karničnik – Kongo 250,00 evrov p. Jože Mlinarič – Rwanda 250,00 evrov s. Vesna Hiti – Rwanda 500,00 evrov s. Anica Starman – Slonokoščena obala 250,00 evrov s. Andreja Godnič – Peru 250,00 evrov s. Bogdana Kavčič – Burundi 250,00 evrov za misijon p. Ernesta Sakside – Brazilija 1.542,00 evrov p. Vladimir Kos – Japonska 250,00 evrov p. Giuseppe Xotta – Uganda 440,00 evrov p. Gianni Gattei – Papua Nova Gvineja 705,00 evrov p. Anton Grm – Mozambik 250,00 evrov s. Zora Škerlj – Botswana 250,00 evrov s. Agata Kociper – Brazilija 250,00 evrov za lačne otroke v Etiopiji 1.000,00 evrov za 13 naročnin “Misijonskih obzorij” 156,00 evrov Skupno: 8.033,00 evrov PS. V podporo za misijon p. Ernesta Sakside so vključeni tudi nekateri prispevki za posvojitev otrok na daljavo. Ves denar, ki je bil nabran letos s pomočjo našega Misijonskega krožka, je dar dobrotnikov in prijateljev misijonov, srečelova, nabirke ob koncu šmarnic, Misijonskega odseka Mačkolje ter Vincencijeve Konferenze v Barkovljah, Trstu in Rojanu. Misijonsko leto 2015-2016 na Tržaškem Kristjani in družba 20. oktobra 2016 5 Cerkveni in družbeni antislovar (26) A kot ALINSKY klenili smo en krog, upora- bili vseh petindvajset črk slovenske abecede, enkrat bolj, drugič manj uspešno, zdaj pa se začenja nov krog. Sklenil sem, da bo, če bo tako naneslo, tudi po več prispevkov pod eno črko, pač glede na gradivo, ki se mi nabere in se mi zdi zanimivo. Verjamem, da o zgornjem priimku marsikdo od bralcev še ni slišal, poznamo pa vsi priimka Clinton in Obama. Ponovno mi za podlago služijo odlični zapisi Marca Re- spintija, dobrega pozna- valca ameriških zadev, ki se mu zdi posebej zani- mivo spremljati v aktual- nem finišu tamkajšnje predsedniške volitve. Morda zmaga kandidatka Hillary Clinton, morda Donald Trump, morda pravzaprav nihče od obeh, saj v ZDA ni vse od- visno le od predsednika, čeprav je v resnici never- jetno veliko odvisno. Omenjeni priimek je po- memben, da spoznamo enega od zgledov tako zdajšnjega predsednika Obame kot tudi predsed- niške kandidatke Clinto- nove. Govor je o Saulu Alinskem (1909-1972), sinu ruskih judov- skih priseljencev. Ta je bil dolgo časa sodelavec komunistov in je celo zbiral sredstva za 'Mednarod- ne brigade' v španski državljanski vojni (1936-1939). Zavedel se je, da marksizma ne bo mogel pre- nesti v ZDA, vsaj ne tako, kot bi S želel, zato se je posvetilmanjšinam in vsem ljudem “brezpravic”, sčasoma pa je postal pravi guru ameriške levice, zlasti v le- gendarnih in revolucionarnih “Sixties”, torej v šestdesetih letih 20. stoletja. Iz takratne “protikul- ture” so izšli praktično vsi kasnejši voditelji Demokratske stranke in ameriške levice. Hillary tako pre- bere Alinskyjevo knjigo iz leta 1946, 'Reveille for Radicals', in jo avtor takoj očara, tako da pride v Chicago leta 1968 prav zato, da bi ga srečala. Alinsky ji ponudi takoj službo kot community organizer, v resnici agitpropovsko službo, ki pa jo Hillary odkloni, saj cilja pre- cej višje. Želi se poročiti s senator- jem, kar je v skladu s tistim, kar jo vodi naprej in s čimer se strinjajo vse njene biografije - vodi jo želja po oblasti. Vseeno pa napiše di- plomsko nalogo o svojem “učitel- ju”, ki jo leta 1969 zagovarja na Wellesley College - “There is Only the Fight” - An Analysis of the Alinsky Model. Njuno srečevanje postane precej pogostejše in sode- lovanje tesnejše. V pismu iz leta 1971 Alinskega npr. sprašuje, kdaj bo prišlo do razodetja, torej do izi- da nove knjige, kar se zgodi zelo kmalu: pri znani založniški hiši Random House izide še isto leto knjiga Rules for Radicals: A Practi- cal Primer for Realistic Radicals. Zanimivih je dvanajst navodil za nove ekstremiste. 3. npr. pravi, da je treba povečati negotovost, te- snobnost in neodločnost. 5. pra- vilo zagovarja grožnje, 10. pa pra- vi, da s tem, da spodbudimo na- sprotnike k uporabi nasilja, prido- bimo naklonjenost množic. Naj- bolj zanimivo pa je v knjigi posve- tilo “prvemu od vseh radikalcev..., ki se je uprl sistemu, in sicer tako učinkovito, da mu je uspelo usta- noviti najmanj svoje kraljestvo - Luciferju”. Kar vodi celotno karie- ro zelo ambiciozne odvetnice Hil- lary Clinton (r. Rodham), je tako “Alinskyjev model”. Zanimivo pa, da med prijatelji agitatorja najde- mo tudi dva pomembna katolika. Eden je Jacques Maritain (1882- 1973), ki ga je označil kot enega od redkih res velikih mož stoletja. Njuno prijateljstvo se je začelo leta 1940 in je trajalo kar 32 let. Drugi pa je šikaški škof Bernard James Sheil (1888-1969), ki je bil velik nasprotnik protikomunističnega boja v ZDA, ki ga je zlasti podpiral katoliški senator Joseph P. McCar- thy (1908-1957). Leta 1972 je Alin- sky v intervjuju, njego- vem zadnjem nasploh, za Playboy dejal: “Reci- mo, da če bi že bilo ne- ko življenje po smrti..., potem bi sam brez oklevanja izbral, da grem v pekel... Pekel bi zame bil nebesa”. Ni čudno, da ga je tudi vplivna feministka okultističnega sataniz- ma Diane Vera, ki ga širi zlasti s pomočjo in- terneta, označila za “pravi model obnašan- ja za levičarske satani- ste”. Čeprav je Alinsky umrl le leto po intervju- ju, je njegova beseda obrodila sad, saj se je po njem zgledoval, takrat še neznana osebnost iz Chicaga, Barack Oba- ma. Že njegov slogan Change, to- rej “sprememba”, je tudi leit-mo- tiv knjige Rules for Radicals. Da bi se s predsedovanjem Clintonove nadaljeval Alinskyjev miselni mo- del. Andrej Vončina Na ogled izdelki Tanje Kaligarič V vitrini ustvarjalnosti v Mestni knjižnici Izola je še ta mesec na ogled razstava izdelkov Tanje Kaligarič. Tanja Kaligarič se je rodila leta 1966 v Kopru. V Izoli je obiskovala osnovno šolo, leta 1985 pa je uspešno končala šolanje v Ljubljani, na Šoli za oblikovanje in fotografijo – smer grafično oblikovanje. Več let se je ukvarjala s kostumografijo pri amaterski gledališki skupini Steps iz Izole in bila tudi nagrajena. Pri tem delu je pokazala veliko umetniško nadarjenost, izvirnost in kreativnost. Po dolgih letih se je vrnila k naravi in ustvarjanju. Devet let je kot strokovna sodelavka sodelovala v projektu Skupnost Srečanje v okviru župnijske Karitas Župnije Bertoki. Vrsto let je delala v restavratorski delavnici Sandija in Azre Huszar v Piranu. Sandi Huszar je bil znan kot odl ičen rezbar in edini pozlatar daleč naokoli. Pri njem se je učila restavriranja in zlatenja lesenih predmetov sakralne dediščine. Iz teh izkušenj izhaja tudi njeno zdajšnje ustvarjalno delo. Iz oplemenitenega mavca izdeluje angele, različne po obliki in velikosti. Nekateri so reprodukcije originalnih kipcev; zanje najprej naredi kalup. Pobarva jih z akrilnimi barvami in pozlati z lističi iz umetnega zlata. Vse njene izdelke odlikujeta domiselnost in natančna izdelava. Narejeni so z ljubeznijo in z občutkom za lepoto. Tanja se ukvarja tudi z gojenjem sezonske zelenjave, začimb in sivke. Eterično olje in hidrolate iz sivke dodaja mazilom in kremam. Pripravlja tudi macerate iz oljčnega olja in zdravilnih rastlin. Kot vedno rada piše, slika, fotografira, kroji in šiva nova in popravlja stara oblačila. Loti se tudi izdelovanja lutk in pripovedovanja pravljic iz ljudskega in družinskega izročila, ki jih je poslušala kot otrok. Kot ljubiteljica glasbe rada zaigra na kitaro in zapoje, glasbo rada tudi posluša. Zelo rada bere in je zvesta obiskovalka izolske knjižnice. / ŠP Mestna knjižnica Izola Saul Alinsky Obisk slovenskega predsednika Boruta Pahorja pri papežu Frančišku “Da bi prihodnost videli v spravi, miru in sožitju!” apež Frančišek je v pone- deljek dopoldne, 17. okto- bra 2016, v zasebni avdien- ci sprejel predsednika slovenske države Boruta Pahorja, ki se je mudil na uradnem obisku v Vati- kanu. Predsednik Pahor se je v Ri- mu sestal tudi z vatikanskim državnim tajnikom kardinalom Pietrom Parolinom, kardinalom Francem Rodetom, predstavniki Suverenega malteškega viteškega reda ter s Slovenci, ki živijo in de- lajo v Rimu in Vatikanu. Edini slovenski kardinal Franc Rode je za Radio Trst A našemu kolegu Marku Tavčarju v izjavi po srečanju med svetim očetom in slovenskim predsednikom izpo- stavil predvsem dobre odnose med Slovenijo in Vatikanom, kot je tudi izrecno naglasil eno od osrednjih tem pogovora med slo- venskim predsednikom in Petro- P vim naslednikom: to je bila za vesslovenski narod prepotrebnasprava. Predsednik Borut Pahor je po srečanju povedal, da je svetega očeta povabil na obisk v Sloveni- jo, in izrazil upanje, da bo morda do tega prišlo prihodnje leto. S papežem Frančiškom se je sloven- ski predsednik Borut Pahor pogo- varjal predvsem o spravi in mla- dih, pogovor pa je označil za lju- bezniv. “Dejstvo je, da se v Sloveniji do- gaja nekaj stvari, ki po svoji sim- bolni moči presegajo našo domo- vino, segajo široko v regijo, med- narodno skupnost. To je nekaj, kar ga privlači, in mislim, da ima nove argumente, da morda pri- hodnje leto obišče Slovenijo”, je na slovenskem veleposlaništvu v Rimu po poročanju STA povedal slovenski predsednik. Sam je papežu omenil, da je v Stični nagovoril mlade katoličane in z njimi skupaj podpisal vabilo za obisk Slovenije. S papežem pa se je slovenski predsednik pogo- varjal predvsem o spravi, in to ne le tisti, ki zadeva neposredno Slo- vence. V zvezi s to je Pahor papeža obvestil o nekaterih pomembnih korakih, pri čemer gre po njego- vem mnenju za proces z novim zagonom, ki ga je treba negovati. O spravi sta govorila tudi v širšem kontek- stu - tudi o spravi kot te- melju EU, ki je sedaj v neki krizi. Ob po- govoru o tej te- mi sta se nato dotaknila mla- dih, ki o te- meljih EU oz. o razlogih za nastanek EU ne vedo veliko ali vedo pre- malo. V tej luči sta govorila o tem, kako mlade nagovoriti, da bodo z enim očesom gledali v preteklost, z drugim pa močno in daleč v prihodnost. Pogovarjala sta se pa tudi o tem, s katerimi prepričljivimi argumenti navdah- niti mlade, da bodo videli prihod- nost v spravi, miru in sožitju. “Papež ima danes v mednarod- nih odnosih neko posebno vlo- go, ni samo verski voditelj, am- pak tudi pomemben državnik. Zavzema se za spravo, sožitje in mir. Gre za vrednote, ki povezu- jejo tudi Slovence”, je še dejal predsednik Pahor. Pahor se je srečal tudi z vatikan- skim državnim tajnikom, kardi- nalom Pietrom Parolinom, s ka- terim sta govorila o odprtih vprašanjih med Slovenijo in Sve- tim sedežem. Kot je poudaril Pa- hor, ni nobenega vprašanja, ki ne bi moglo biti predmet dialoga. S Parolinom sta ugotovila, da ne- katera izmed teh vprašanj, kot je na primer šolstvo, terjajo veliko dialoga, pa tudi spoštovanje ustavnih okvirov, ki jih imamo. So pa tudi taka, ki jih je mogoče urediti, ne da bi kakorkoli dregni- li v občutljivo ustavno načelo ločenosti Cerkve od države. Vatikan je bil ena izmed prvih držav, ki je priznal Slovenijo, in predsednik Pahor se je imel ob 25. obletnici samostojnosti Slo- venije v Vatikanu priložnost zah- valiti za napore, ki so bili z obeh strani vloženi za dobre odnose, ti pa so lahko še boljši. Slovenski predsednik je v Rimu obiskal tudi slovenski papeški za- vod Slovenik ter se srečal s Slo- venci, ki živijo in delujejo pri Sve- tem sedežu. Obisk pri Suverenem malteškem viteškem redu in srečanje z veli- kim mojstrom tega reda Fra' Mat- thewom Festingom ter svečana posaditev drevesa v vatikanskih vrtovih v spomin na 25. obletni- co osamosvojitve in 20. obletnico obiska svetega očeta Janeza Pavla II. v Sloveniji ter 10-letnico novih škofij so bili sklepno dejanje pred- sedniškega obiska v Vatikanu (na sliki). Predsednik Pahor je papežu Frančišku podaril faksimile Stiškega rokopisa, ki je nastal v ci- stercijanskem samostanu v Stični in velja za srednjeveško gradivo do konca 15. stoletja, ob tem pa še slovensko orehovo potico. JUP Štandrež / Lepo praznovanje zakoncev 30-40-50-letna medsebojna zvestoba soboto, 15. oktobra 2016, so se zbrali štandreški pa- ri, ki letos praznujejo tri- deset, štirideset in petdeset let skupne življenjske poti. Seveda so se jim pridružili tudi drugi družinski člani. Praznovanje so začeli s sveto mašo v domači cer- kvi, ki jo je daroval župnik Karel Bolčina. V nagovoru je slavljen- cem izrazil voščilo, da bi v zdrav- ju in veselju preživeli še veliko skupnih let. V molitvi se je spom- nil tudi tistih, ki jih ni več med nami. Zahvalil se je tudi svojemu predhodniku msgr. Jožefu Žoržu, ki je vse prisotne poročil in jih tudi spremljal na življenjski poti. Ker je bilo med slavljenci tudi ne- kaj pevcev, so bogoslužje oboga- tili cerkveni pevci, ki jih je na or- gle spremljal Silvan Zavadlav. So- pranistka Alessandra Schettino je občuteno zapela nekaj soli- stičnih skladb. Mlada Fabiola Torroni je pred oltarjem, na željo najstarejših parov, prebrala bese- dilo: “Z globokim spoštovanjem se zahvaljujemo za petdesetletno V zakonsko pot, ki smo jo preživlja-li z obilico potrpežljivosti, vza-jemne pomoči in ljubezni, čeprav ni manjkalo ostrih čeri, ki so zarezale v našo vsakdanjost. Vsem parom ob trideseti in štiri- deseti obletnici skupnega življen- ja voščimo, da bi dosegli vsaj naš cilj in se z zadoščenjem ozrli na prehojene korake”. Po sveti maši je župnik vsakemu paru posebej voščil obilo božjega blagoslova in sreče v prihodnjih desetletjih. Kot narekuje navada, se je družba preselila v bližnjo gostilno in pri- jetno nadaljevala večer. Isti dan so praznovali tudi štan- dreški sedemdesetletniki, ki so z avtobusom odpotovali na celod- nevni izlet v Slovenijo in si med drugim ogledali grad Snežnik in muzej Cerkniškega jezera. Lepi izlet se je končal z veselim večer- nim družabnim srečanjem v Po- stojni. Naslednji dan so se ude- ležili svete maše v domači cerkvi, kjer jim je župnik zaželel veliko zdravja in osebnega zadoščenja. DP Foto M. Rijavec Foto DP Goriška20. oktobra 20166 Konec avgusta so se v Števerjanu spomnili na 25-letnico smrti sovaščana dr. Iva Komjanca, priznanega zdravnika za kostne bolezni. S svojim zdravniškim znanjem je ugleden strokovnjak pomagal mnogim pacientom, ki so od vsepovsod prihajali na kliniko v Malcesine ob Gardskem jezeru, kjer je dr. Komjanc deloval. V števerjanski cerkvi so sorodniki dr. Komjanca in domačini pripravili mašo zadušnico in koncert z znamenitim Slovenskim oktetom. Na svečanosti je bila prisotna tudi skupina bolnikov, ki je v Števerjan dopotovala iz Malcesin. Ob tisti priložnosti so gostje povabili Števerjance in nekdanje goriške paciente dr. Komjanca na obisk klinike v Malcesinah, kjer se bodo na primeren način spomnili na preminulega zdravnika. Na dvorišču klinike so mu že pred časom postavili doprsni kip, pa tudi nasploh ostajajo števerjanski strokovnjak in njegove metode zdravljenja v trajnem spominu pacientov in zdravstvenega osebja. Slovesnost ob Gardskem jezeru bo v soboto, 22. oktobra 2016, v popoldanskih urah. Na sporedu bosta maša zadušnica in družabno srečanje. Izleta v Malcesine se bo po napovedih udeležilo kar lepo število Števerjancev in nekdanjih pacientov iz Posočja. Takoj ko se je izvedelo za izlet, so prijave začele kar deževati, tako da so v dveh dneh že napolnili razpoložljiva mesta na avtobusu. Avtobus bo odpotoval ob 10. uri iz Števerjana, ustavil se bo v Podgori in Štandrežu, kjer bodo nanj lahko stopili prijavljenci. Prihod domov je predviden okrog 22. ure. / VIP Števerjanci bodo obiskali Malcesine Mag. prof. Ivan Florjanc Emil Komel, človek, ki je živel za sorojake POGOVOR kladatelj, pedagog, zboro- vodja, organist, pianist, teoretik in pisec Emil Ko- mel se je rodil v Gorici leta 1875 in tu tudi umrl leta 1960; vmes je študiral na Dunaju in v Rimu. Kot glasbenik se je razdajal za ljudi. S projektom Združenja cerkvenih pevskih zborov iz Gorice Opus Emila Komela, skladatelja in pedagoga bo nje- gov opus - končno! - primerno ovrednoten. Ves zbran material so člani skupine mladih sode- lavcev skrbno raziskali in digi- talizirali, dela notografirali in gradivo posneli v formatu pdf na DVD. Podvig bodo predsta- vili na koncertu v soboto, 22. oktobra, ob 20.30 v goriški stol- ni cerkvi, kjer bodo nastopili Združeni pevski zbor ZCPZ, Mešani mladinski pevski zbor Emil Komel, Instrumentalna skupina SCGV Emil Komel ter organista Federico M. Butkovič in Silvan Zavadlav. Spregovoril bo mag. prof. Ivan Florjanc z Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani: hvaležni smo mu, ker je le nekaj dni pred dogodkom našel čas za pogovor o liku go- riškega skladatelja, njegovem delu in projektu. Za kaj sploh gre in zakaj je projekt o Komelu tako po- memben? Na področju glasbe si goriškega prostora od leta 1900 do 1960 brez Emila Komela skoraj ne moremo zamisliti. Bil je osred- nji lik. Tudi Marij Kogoj izhaja iz tega prostora, rodil se je sicer v Trstu, nato bil v Gorici in šel v Ljubljano, tako da velikega vpliva v Gorici ni imel. Komel pa je tu ves čas ostal. Tudi med fašizmom, ko so mnogi drugi bežali. Trdno je stal v Gorici in je živel z narodom tam, kjer je bil, in to zelo dejavno. On, Vin- ko Vodopivec in Lojze Bratuž so sestavljali nekako neformalno trojko “kulturnega Tigra”, ker S so celo Primor-sko zalagali z ro-kopisi, tako da danes najdemo po korih, kultur- nih društvih in podstrešjih ogromno roko- pisov, prepisov in starih tiskov, ki že bledijo. S svojimi skladba- mi so dobesedno preplavili Pri- morsko. Komel je bil tudi zborovodja, pev- ci so ga zelo vzljubili. Najbolj dragocen pa je bil kot učitelj. Vzgojil je celo ge- neracijo. V knji- gi, ki smo jo iz- dali s projektom, je tudi seznam, dolga vrsta lju- di, ki jih je vzgojil. Vodopivcu, ki je bil le tri leta mlajši od nje- ga, je popravljal skladbe. Tudi Lojzetu Bratužu. Mnogi so mu dajali v vpogled svoje skladbe. Na predstavitvi projekta ko- nec junija letos ste dejali, da je bil Komel človek z velikim znanjem in majhnim egom, in vendar vedno “na robu”... Emil Komel ni bil na robu. Bil je povsod v centru. Problem so bili majhni krogi, tisti, ki so bili okrog njega. Ni bil Komel pro- blem. Problem so bili ljudje, ki so se vrteli okrog njega, razen najožjega skladateljskega kroga, kjer so ga cenili. Pomislite: dr. Tuma je ne nekem delavskem shodu v Zagorju citiral skladbo, ki jo je uglasbil Komel! V istem času najdete Komela v Idriji, ka- mor je hodil skrivoma učit bo- goslovce harmonijo in kontra- punkt, da bodo fajmoštri lahko potem razširjali glasbo po Pri- morski pod fašizmom... Kakšna širina! Kdo ga je imel za svoje- ga?! Na neki način nikamor ni “pašal”. In vendar je do zadnje- ga diha orglal na Travniku, pri uršulinkah, pri sv. Roku. Bog sam ve, kje vse je bil! Oprijela se ga je oznaka, češ da je “neodločen in nevtra- len”, ker se je družil z ljudmi različnih narodnih in ideo- loških opredelitev... Človek, ki vidi globino proble- mov, se ustraši. Če se ne ustraši, je to “pogum bedaka”. Tega Ko- mel ni imel. Videl je globino problemov; čas, v katerem je bi- val, je bil zastrašujoč. Ubili so mu prijatelja Bratuža! Vse to je Komel doživljal in na neki način tudi predvidel. Bil je ovit v globino problemov, z druge strani pa je bil skrajno nenasi- len. Nikomur ni hotel vsiljevati svojega mnenja. V vseh ljudeh je gledal srčiko človeka, po krščansko bi lahko rekli “Božje sinovstvo”. Od Kitajcev do črncev in Indo-slovencev nas Bog gleda kot ljudi. Mislim, da je imel Komel v sebi veliko Božje oko! Zato je lahko spreje- mal vsakega človeka in je lahko bil tako širok. Čim so težave, kam ga umestiti, poglejmo, kdo ima težave in za- kaj jih ima... Težave v odnosu do Komela so v bistvu ogledalo naših težav, teh, ki jih imamo sami s sabo in z drugimi okrog nas. Po požigu pred Trgovskim domom leta 1926 se je Ko- mel umaknil in poučeval na domu, na Placuti. Kot ste že omenili, se je veliko družil z Lojzetom in Jožkom Bra- tužem ter Vodopivcem. Kakšna je bila ta posebna druščina? Placuta je bil kraj predvsem za te, ki so živeli v Gorici. Stike pa je imel tudi v širšem goriškem prostoru. Bili so povezani, giba- li so se neformalno, kot skupina se niso javno izpostavljali, toda so sodelovali. Iz tega vzdušja so se okrog Komela zbirali predv- sem glasbeniki, ker so bili so- rodne duše. V tistem času je bila glasba najmočnejši kanal, prek katerega se je ohranjala sloven- ska zavest, to pomeni beseda, pa tudi čutenje, da so ljudje lah- ko imeli v sebi moč zdržati grozne pritiske. V Batujah se je za eno slovensko besedo zgodi- lo, da je učitelj devetletnemu otroku odprl usta in pljunil vanja... Že v otroke je bil utepen grozen strah. Ljudje okrog Komela so čutili s starši, z otroki, s sonarodnjaki, pa tudi z Italijani in Furlani, ki so “ostali ljudje”, ki se niso tako poneumili. Komel je bil prijatelj s Seghizzijem, tudi njemu je po- pravljal skladbe. V projektu ZCPZ so bile ob- javljene zbirke “Harmonija in glasbena priloga s prak- tičnimi vajami”, “Skladbe za orgle, klavir in harmonij” in “Vokalna dela”. Kakšen po- men imajo te tri zbirke? Tatjana Gregorič, Maša Koma- vec in g. Silič so že napisali di- plomske naloge, v katerih so popisali in zbrali velik del Ko- melovega opusa. Veliko gradiva pa je še ostalo po korih in arhi- vih. To je ekipa okrog Alberta Devetaka krasno zbirala in ske- nirala, tako da imamo zdaj zbranega precej materialnega gradiva. Gotovo se bo še kaj našlo, veliko je še razsejanega. Mislim, da je večina že zajeta. Hkrati je to spodbuda, da posta- nemo pozorni na to, kar se še kje lahko najde. Iz vsega, kar smo našli, smo videli, da bi bilo zelo konkretno in koristno iz- dati tri omenjene zbirke. Komelova Harmonija je dejan- sko drugi učbenik v zgodovini Slovenije; Förster je prvi o tem pisal za organiste, še ob koncu 19. stol. Komelov učbenik so mesec dni po objavi zajeli in sežgali. Kar nam je znano, so se do danes ohranili trije ali štirje primerki. Zato smo se odločili, da izdamo učbenik v faksimilni obliki, tako da ga oživimo take- ga, kot se je rodil, dodali smo mu le kratek uvod. Originalno ga preda- jamo slovenskim gla- sbenim teoretikom, da ga bodo lahko štu- dirali, komentirali ali o njem tudi priredili simpozij. Terminolo- gija je res pristna! Druga knjiga je spet praktična. Komela je skrbelo, da se izobra- zijo organisti. Tovar- na Cecilija je okrog leta 1930 videla, da bo fašizem trd; zato je izdelovala harmonij po čim nižji ceni, da bi si ga lahko pri- voščila skoraj vsaka hiša. Tako so napol- nili Primorsko s har- moniji. Komel je na- pisal veliko skladb, t. i. preludije za orgle, ki pa se lahko igrajo tudi na harmoniju. Potem je še zbirka 23 skladb: pri raziskavah smo videli, da jo je Komel za- snoval z jasnim načrtom, kot je najavil v uvodu Harmonije: da ima pripravljen kontrapunkt in učbenik kompozicije. Ker so mu prvo knjigo sežgali, seveda ni šel izdajat druge in tretje. Fašisti so bili na preži... Zato je druga knjiga, 23 skladb, zbirka glasbenih primerov za učbenik kompozicije. Vsaka skladba ima svojo zasnovo. Tej zbirki, ki je zelo uporabna, smo dali podna- slov, ki ga Komel ni dal, ker je pač čakal, kaj bo iz nje uporabil: “Skladbe za orgle, klavir in har- monij”. Vse skladbe se lahko prepišejo in igrajo tudi z drugi- mi instrumenti. Ta knjiga bo živela med poustvarjalci instru- mentalisti. Tretja knjiga je zelo majhen iz- bor, v katerem se kaže cela pa- leta Komelovega komponiranja za glas: za moške, ženske in mešane zbore. Izbor je res skrčen, kasneje pa bo možno urediti celotne zbirke njegovega opusa. Kako ocenjujete Komelovo skladateljsko delo? Kakšna je njegova glasba? Predvsem v nekaterih Komelo- vih zborih je prisotna neka ve- lika želja, da bi posegal po ne- kem osebnem, višjem, glo- bljem umetniškem izrazu, kjer se poglobi kot skladatelj. In vendar ne prevlada Komelov ego, torej umetnost zaradi umetnosti, “l'art pour art”. Pri njem tega ne zapazimo. Komel postane služabnik svojih roja- kov, sodobnikov, v prostoru, kjer živi, in se jim popolnoma preda. Zato sem v uvodu v pu- blikacijo zapisal, da je Komel naredil iz samega sebe močan, hranljiv črn kruh. Kruh za svoje sodobnike. Zato so njegove skladbe napisane predvsem preprosto, da jih lahko izvaja vsak zbor. Tudi orgelske skladbe so precej dostopne skoraj vsa- komur. Zato ne smemo gledati Komela kot nekega Beethovna ali koga drugega, ki se gre umetnika v neki raketi, ki pluje po vesolju... Komel je bil človek, ki je živel za svoje sorojake. Glasbo je upo- rabil, da bi rekel: “Glejte, življenje je hudo in kruto, je pa lepo. Ne obupajte”! Danijel Devetak Goriški skavti in skavtinje Slovenske zamejske skavtske organizacije (SZSO) smo se v soboto, 8. oktobra, zbrali v popoldanskih urah pri koči na Sa- botinu, da bi pričeli novo skavtsko leto. Po glavnem zboru smo imeli obred prestopov, ko je lanski zad- nji letnik volčičev in volkuljic zapustil krdelo in bil sprejet v četo, zadnji letnik izvidnikov in vodnic pa v skupnost roverjev in popotnic. Srečanje, na kate- rem so bili letos prisotni tudi starši, smo sklenili s sveto mašo pri cerkvici sv. Valentina, ki jo je daroval p. Simon Peter Berlec. Goriški klan je po maši imel še prenočevanje; peš se je odpravil v Števerjan. Tam je lanski noviciat prestopil v klan, po nočnem bdenju pa se je name- nil še v cerkvico sv. Križa pri Kojskem, kjer sta pre- jela odhod dva starejša člana skupnosti: Sočutna puma in Poslušni bober. Goriški skavti sprejemamo medse tudi nove člane. Aktivnosti potekajo večinoma ob sobotah na se- dežu v Gorici (drevored XX. septembra 85) in občasno tudi v doberdobskem župnišču. Za infor- macije smo na razpolago odgovorni voditelji: Nika za volčiče in volkuljice (8-10 let): nika. cotic@ya- hoo. it, Andrejka za izvidnike in vodnice (11-15 let): andrejka. leban@gmail. com in Simon Peter za ro- verje in popotnice (16-20 let): sipele@libero. it. V novo skavtsko leto! foto dpd Goriška 20. oktobra 2016 7 Srečanje primorskih upokojenskih zborov Pevska revija Starosta Mali princ v Novi Gorici sako leto poteka v enem od večjih mest Primor- ske koncertna revija Sta- rosta Mali princ, ki se je začela leta 2001 v Kulturnem domu v Gorici. Tej so sledile druge v Kopru, Trstu in Novi Gorici, vse z namenom, da se srečujejo in V spoznavajo pevci primorskihupokojenskih zborov. Letošnja,16. po vrsti, je sklenila 4. ciklus v Novi Gorici, v nedeljo, 9. ok- tobra. Revijo organizirajo vsako leto krožek Krut in Pokrajinski zvezi Društev upokojencev Se- verne in Južne Primorske v so- Obvestila SKD Hrast iz Doberdoba obvešča, da predavanje naturopatinje Erike Brajnik na temo o imunskem sistemu, napovedano za četrtek, 20. oktobra, v župnijski dvorani v Doberdobu, odpade. Občina Štarancan in Kulturno društvo Endas vabita na odprtje razstave Slovenski izzivi, ki bo v četrtek, 20. oktobra, ob 18. uri v dvorani Delbianco v občinski stavbi v Štarancanu. V vili De Finetti v zaselku Corona (Mariano del Friuli) je do 6. novembra na ogled razstava del Tull ia Fantuzzija pod naslovom “Naturalmente”. V petek, 7. oktobra, so v hotelu Europalace v Tržiču odprli razstavo “Percorsi” Marie Grazie Persolja in Armanda Pizzignacha. Likovna umetnika razstavljata dela, ki sta jih ustvarila v zadnjih petih letih; navdih sta našla v naših krajih. Razstava bo odprta do 31. oktobra. Zveza slovenske katoliške prosvete in Združenje cerkvenih pevskih zborov Gorica obveščata, da je urad odprt po naslednjem urniku: ob ponedeljkih in sredah: od 8. do 18. ure nepretrgoma, torek, četrtek in petek: od 8. do 14. ure. V središču mesta dajamo v najem prenovljeno stanovanje, primerno tudi za pisarno. Info tel. 340 9248297. Prispevke za Slovenski center za gla- sbeno vzgojo Emil Komel v spomin na ravnatelja prof. Silvana Kerševa- na lahko nakažete na bančni tekoči račun: Banca di Cividale (Via Kugy, 2, Gorica) IBAN IT 30 C 05484 12402 003 570 036 225; SWIFT CI- VIIT2C s pripisom: za SKLAD SILVANA KERŠEVANA. Informacije na tajništvu SCGV Emil Komel, tel. št. 0481 532163 ali 0481 547569. Z veseljem vam zašijem in popravim oblačila, izdelam zavese in druge šivane izdelke. Lahko pridem tudi na dom. Vida, telefon 00386 31 721 243 Potrebujem delo in bi z veseljem pomagala v gospodinjstvu ali pri skrbi za ostarelega ali bolnega človeka. Čakam vaš klic na 00386 41 936 652 – Darja. 40-letna mati nudi dnevno nego starejšim na domu. Ne 24 ur. Lahko tudi kuha in pospravlja stanovanje. 3-letne izkušnje. Tel. 00386 41 390 244. Gospa s tri indvajsetletno izkušnjo nudi dnevno varstvo otrok ali oskrbo starejših oseb, potrebnih pomoči. Tel. 00386 41 548537. Profesorica slovenščine išče delo (tudi inštrukcije, učna pomoč in varstvo otrok). Tel. št. 00386 41 256240. Zanesljiva in izkušena gospa pomaga pri likanju in čiščenju stanovanja. Tel. št. 00386 40153213. 20-letna študentka z izkušnjami nudi lekcije slovenščine, angleščine, nemščine ter varstvo otrok. Tel.: 00386 31 478807. Urejena gospa išče delo za čiščenje in likanje na območju Gorice. Tel. št. 00386 31 449311. Resna gospa s petnajstletno izkušnjo nudi nego in pomoč starejšim osebam tudi 24 ur na dan. Tel. štev. 00386 40 484339. 40-letna mati z večletnimi izkušnjami in znanjem italijanščine nudi dnevno nego starejšim na domu (ne 24 ur dnevno) ali pomoč pri gospodinjskih delih in kuhanju. Tel. 00386 41 729548. Resna in odgovorna medicinska sestra nudi nego in pomoč starejšim osebam. Tel. štev. 00386 30 325 558. Varujem starejše, pomoči potrebne osebe, in sicer 24 ur ali pa samo čez dan ali varstvo ponoči. Sem človek dobrega srca in imam nekajletne izkušnje! Sem upokojenka, vse ostalo (vrednotnice) in vprašanja na štev. 040 621 424 (v poštev pride celotno primorsko in goriško območje). Gospa z večletno izkušnjo nudi nego in pomoč starejšim osebam za 24 ur na dan. Tel. št. 00386 40 432304. RADIO SPAZIO Vrata proti vzhodu (od 21.10. 2016 do 27.10.2016) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospazio103. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan razen ob sobotah od 20.00 do 21.00. Spored: Petek, 21. oktobra (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Nedelja, 23. oktobra, ob 21. uri (vodi Ilaria Banchig): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem, rezijanskem in ziljskem narečju. Ponedeljek, 24. oktobra (v studiu Stefania Beretta): Le spomin... Torek, 25. oktobra (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 26. oktobra (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Oljka, simbol Sredozemlja - 2. del - Izbor melodij. Četrtek, 27. oktobra (v studiu Andrej Baucon): Četrtkov večer z glasbo - Zanimivosti, obvestila in humor. delovanju s štirimi upokojen- skimi društvi. Letos je bila pri- reditev v organizaciji DU Nova Gorica ob 17. uri v veliki dvora- ni Mestne občine Nova Gorica. Posvečena je bila 110. obletnici smrti 'goriškega slavčka' Simo- na Gregorčiča s citatom njego- vih verzov: “... budi spomin mi krasnih dni, ko bil sem še, kot si zdaj ti. Spominja me mlado- sti, brez toge, brez bridkosti... ” Program se je začel z Gre- gorčičevo pesmijo, ki jo je reci- tiral mladi študent Matjaž Vid- mar. Sledil je nastop ŽePZ Strmica DU Rožna Dolina pod vodstvom pevovodje Mirana Rustja. Številne poslušalce, ki so napolnili dvorano, so nago- vorili s spodbudnimi mislimi o pomenu in vlogi petja predsed- nica Društva upokojencev No- va Gorica, Lucija Mozetič, pred- sednik Pokrajinske zveze DU Severne Primorske, Zlatko Mar- tin Marušič, in predsednica krožka KRUT, Pierina Furlan. O pomenu takih pevskih srečanj je spregovorila tudi novogo- riška podžupanja Ana Zavrta- nik. Vsak zbor je zapel po tri pe- smi znanih slovenskih sklada- teljev in iz slovenske ljudske za- kladnice. ŽePZ Društva sloven- skih upokojencev za Goriško je nastopil pod vodstvom pevo- vodje Tanje Pelicon, ŽePZ Zveze DU Mestne občine Koper pod vodstvom pevovodja Vladimir- ja Korošca, MePZ DU Slavec - Solkan pod vodstvom Mirana Rustje in MoPZ Fran Venturini od Domja - Trst pod vodstvom Ivana Tavčarja, ki je vključil v program tudi Gregorčičevo Mojo srčno kri škropite. Prire- ditev, ki je namenjena tudi medgeneracijski povezavi med mladimi in odraslimi, sta obo- gatila zelo mlada glasbenika, in sicer izredno izkušen kitarist Matej Berlot in talentiran vio- linist Rok Berlot, ki je zaigral, ob klavirski spremljavi znane pianistke Anice Furlan, Pagani- nijevo skladbo Cantabile. Po- slušalci so nato z zadovol- jstvom prisluhnili šaljivemu nastopu upokojenke in upoko- jenca, ki sta hudomušno izpo- vedala svoje želje v iskanju življenjskega prijatelja oz. prija- teljice. Ob sklepu prireditve so kot vsa- ko leto vsi zbori občuteno za- peli pesem Vstajenje Primorske Rada Simonitija, na harmoniko jo je spremljal Franko Sever. Večer je napovedovala Slavka Murovec. Revijo Starosta Mali princ bodo v letu 2017 priredili v Gorici v organizaciji Društva slovenskih upokojencev za Goriško. (ed) Koroški kulturni dnevi na Primorskem v Štandrežu Prebrisani sluga razkrinkan rvo srečanje s ko- roškimi rojaki v sklopu letošnjih Ko- roških kulturnih dnevov na Primorskem, ki jih na Goriškem prireja Zveza slovenske katoliške prosve- te, na Tržaškem pa Sloven- ska prosveta z namenom, da bi se utrdili obojestran- ske kulturne vezi in prija- teljski stiki, je bilo v sode- lovanju s Prosvetnim društvom Štandrež v štan- dreški župnijski dvorani Anton Gregorčič v nedeljo, 16. oktobra 2016, pozno popoldne. V goste je prišla gledališka skupina KPD Planina iz Sel, ki je najsta- rejše društvo na Koroškem. L. 2012 je praznovalo stoletnico društvenega delovanja, ki je zelo pestro in obsega raznovrstne de- javnosti, predseduje pa mu Pavli Čertov. Društvena dramska sku- pina vsako leto postavlja na oder eno celovečerno predstavo, ki jo gledalcem predstavlja v abonmaj- skem nizu šestih predstav, v kate- rem imajo v gosteh tudi poklicna gledališča. Koroški igralci KPD Planina iz Sel, čudovite, najbolj slovenske vasice na Koroškem, so uprizorili komedijo Zaspite, če vam rečem. V režiji Nika Kranjca so odigrali komedijski splet ime- nitnega francoskega pisca to- vrstnega žanra Georgesa Feydea- ua (1862-1921), v tekočem slo- P venskem prevodu Branka Madžareviča. Premiero so imeli lani 26. decembra. Nastopajoči, Maria Dovjak (sestra), Martin Dovjak (gospodar-ženin), Petra Hren (hčerka-zaročenka), Toni Olip (oče), Marko Oraže (sluga) in Toni Stern (nabriti sluga), so po začetnem, malce upočasnje- nem tempu uprizoritve kaj kma- lu prešli v bolj pospešenega, kot ga pač zahtevajo Feydeaujeva de- la, kjer se situacije in humorni za- pleti, obrati in preobrati sledijo z vrtoglavo naglico. Tako so ustva- rili primerno humorno ozračje, ki preveva komedijo. V njej ko- mične trenutke poganja prebrisa- ni sluga Justin (Toni Stern), ki je po naključju odkril svoje hipno- tizerske sposobnosti. Te spretno in privoščljivo uporablja pri svo- jem gospodarju, tako da le-ta dela vse, kar bi moral on sam opravlja- ti, od pospravljanja stanovanja do nošenja drv iz kleti … A na obzor- ju se začne zarisovati konec Justi- novega idiličnega brezdelja, ko iz- ve, da se njegov gospodar Bori- quet misli oženiti. To zaroko skuša s svojimi hipnotizerskimi veščinami preprečiti, a njegovo nakano razkrinka dr. Valencour, oče gospodične Emilienne, ki je psihološko, pa tudi v hipnotizer- ski sposobnosti močnejši od nje- ga. Gledalci, ki so zasedli vse razpo- ložljive sedeže – tudi letos so abonmaji razprodani! –, so se s toplim ploskanjem zahvalili sel- skim igralcem - njim sta v zakuli- sju pomagala mlad tehnik Miha- el Kelih in šepetalka Magda Sukalja -, da so jim darovali prijetno gledališko urico. Komedija Zaspite, če vam rečem je uvedla niz predstav letošnjega Abonmaja ljubiteljskih gledaliških skupin Štandrež 2016, ki ga ze- lo uspešno od l. 2000 prireja PD Štandrež v soorganizaciji z Zvezo slovenske katoliške pro- svete in Svetom sloven- skih organizacij. Kot je navada, je zbrano občinstvo pozdravil Božidar Tabaj, duša štandreškega dramske- ga odseka in tudi gonil- na sile te abonmajske ponudbe. Gledalce je opozoril, da sta v dvorani prisotna kar dva župana, Mavricij Humar, župan Občine Miren – Kostanjevica, ki je zvest abonent štandreškega abonmaja, in Franka Padovan, županja Občine Števerjan. Prav njo je Tabaj kot predsednico Zve- ze slovenske katoliške prosvete povabil k sebi, da bi na kratko spregovorila o Koroških kultur- nih dnevih na Primorskem, v sklopu katerih se ta teden vrstijo razni kulturni dogodki. Ob koncu predstave so udeležen- ci večera lahko poskusili srečo na srečelovu, katerega izkupiček je namenjen misijonom. IK Program obiska dveh predsednikov V sredo, 26. oktobra, bosta na Goriško prišla predsednik Italijanske Republike Sergio Mattarella in predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Okvirni program se bo začel ob 11. uri v goriškem Spominskem parku, kjer bo polaganje venca pri spomeniku padlim in okrasne blazine pri lapidariju v spomin na goriške deportirance. Ob 11.20 je predviden prihod v gledališče Verdi, kjer bo uradna slovesnost s pozdravnimi nagovori župana občine Gorica, predsednice Dežele Furlanije Julijske krajine, prof. Georga Meyra z Univerze v Trstu ter dveh predsednikov. Ob 13. uri bosta predsednika prišla v občinski park v Doberdobu; položila bosta venec pri novem spomeniku “V spomin slovenskih vojakov na Soški fronti 1915-1917” in imela, poleg župana občine Doberdob, pozdravnimi nagovor. Msgr. Podbersič gost županje Alenke Florenin Po ponedeljkovem zasedanju občinskega sveta v Sovodnjah ob Soči so se županja Alenka Florenin ter ostali odborniki in svetniki srečali s sovodenjskim župnijskim upraviteljem msgr. Renatom Podbersičem. Vljudnostnim pozdravom je sledil razgovor o zdajšnjem stanju v sovodenjski občini in v župnijah, ki delujejo na občinskem območju, ter možnih oblikah sodelovanja ob večjih praznikih. Ob koncu srečanja je županja izročila msgr. Podbersiču knjižni dar o sovodenjski zgodovini, prebivalstvu, kulturi in teritoriju. Kratke Foto DP Kultura20. oktobra 20168 Pogovor ob 50. obletnici tiskarne Grafica Goriziana “Vedno smo vlagali ...” S 3. STRANI Znani ste tudi kot “zelena”, naravi prijazna tiskarna... Edi P.: Veliko si prizadevamo za nenehno izboljševanje kakovo- sti in zmanjševanje vplivov na okolje. Leta 2008 je Il Sole 24 Ore objavil članek z naslovom “Zeleni tisk v Gorici” prav o naši tiskarni. Ko smo prešli na plošče Kodak, smo odstranili kemikali- je. Uporabljamo rastlinska črni- la. Na strehi smo odpravili azbest in jo pred tremi leti prekrili s fo- tovoltaičnim sistemom 88,20 kw. Kar se tiče energije, smo po- leti povsem samostojni, pozimi sicer malo manj. Posodobili smo tudi opremo, pač v skladu z za- konskimi določili o varnosti. Mitja Č.: Stalno kaj posodablja- mo. To so pomembne investici- je! Od kdaj imate računalnike? Erika P.: Prvi računalnik smo vzeli poleti 1983, seveda še v uli- ci Favetti. Računalniški oddelek smo razširili in razvili, ko smo prišli v Štandrež. Z leti smo si- stem nadgradili, zlasti v 90. letih. Kar se tiče grafike, uporabljamo računalnike Mac, za druge po- trebe pa PC-je. Vsak tiskalni stroj ima zraven svoj računalnik in program, s katerim uravnavamo njegove nastavitve. Kakšne funkcije imate? Romano Č.: Jaz sem bil vedno tiskar. Nisem bil črkostavec ali li- notipist, sploh nisem znal tipka- ti na stroj. Bil sem samo tiskar. Po Davorinovi smrti sem opustil tiskanje, ker so stranke v njegovi odsotnosti iskale mene. Ker ni- sem mogel puščati stroja med delom, da bi se posvečal klien- tom, sem to prepustil drugim in pomagal, kjer je bilo potrebno. Zdaj pomagam, če je treba kaj zgibati, rezati itd. Sploh ne ti- skam več. Delo v uradu pa mi ni bilo nikdar všeč. Davorin je skrbel za kliente. Pred leti smo imeli drugačne odnose s strankami. Prihajali so v tiskar- no, povedali, kaj hočejo; kakšen- krat smo za oblikovanje nekega dela izgubili celo popoldne. Zdaj tega ni več, saj klienti oblikujejo kar sami, doma ali v grafičnem studiu. Erika P.: Jaz sem v glavnem obli- kovalka. Pomagam pa pri digi- talnem tisku panojev, pvc-ja eti- ket, tam, kjer je treba. Marija Ž.: Jaz delam v uradu, po- magam po potrebi. Silvana H.: Jaz sem od nekdaj delala v knjigoveznici, opra- vljam pa tudi druga manjša dela, ko je bilo to potrebno. Edi P.: Jaz sem začel kot mon- tažer, kot tudi oče. Za komercia- lo skrbi v glavnem Mitja, skupaj pripravljava najzahtevnejše po- nudbe. On hodi več ven, do strank, jaz sem bolj notri in spremljam proizvodnjo. Skrbim za nabavo papirja in vsega ma- teriala, ki služi v proizvodnem procesu. Od novembra imamo namreč nov stroj, ki tiska na trde podlage, debele tudi 5 cm: od aluminija do lesa, v formatih tu- di do 155x300 cm. To je nova tehnologija: omogoča nam stva- ri, ki jih doslej nismo nikoli de- lali oziroma mogli delati. Ima- mo tudi plotter, ki tiska nalepke ali druge plastične lepake za izložbe, igrišča, telovadnice ipd. Romano Č.: V goriški pokrajini imamo tak stroj edino mi! Mitja Č.: Delati sem začel v ura- du, kjer je bila mama, in sem v bistvu ostal v uradu. V glavnem sledim komerciali, pripravljam ponudbe, naročam papir, govo- rim s strankami, spremljam tudi knjigovodstvo, vse, kar je pove- zano z uradom. Hud udarec za tiskarno je gotovo bila smrt Davorina Pelicona leta 1999. Romano Č.: Davorin je bil zelo delaven in priljubljen v okolju, kjer je živel, na političnem, go- spodarskem in športnem po- dročju. Naši tiskarni je dal velik zagon. Zelo dobro je skrbel za sti- ke s klienti, bil je pogumen. Ko sem ga spraševal, ali se lotimo ali pa ne kakšnega večjega dela, je bil vedno zelo odločen in je spre- jel vsak izziv. Leta 1978 sem bil iz osebnih ra- zlogov skoraj na tem, da bi pu- stil; nismo vedeli, ali bo s tiskar- no šlo ali ne, žena je čakala dru- gega otroka … Že začetek je bil trd; ko so se nato upokojili štirje člani, je bilo spet zelo težko. Da- vorin me je spodbudil, da mora- va iti naprej. In smo šli naprej! Dobro sva se razumela. Kakšen- krat se je tudi zgodilo, da sva imela različne poglede, v glav- nem pa sva vedno vse dobro rešila. Po njegovi smrti smo na neki način morali začeti znova. Zmanjkala je oseba, ki je opra- vljala pomembno delo in no- sila velik del odgovornosti. On in moja žena sta vodila ce- lotno knjigovodstvo in stike s strankami. V začetku sem se tega dela prav malo lotil jaz, takoj sta prišla Edi in Mitja, ki sta tiskarno že poznala. Počasi sta nadomestila Davorina in prev- zela njegovo delo. Mitja Č.: Sprememba je bila res velika, saj sva Edi in jaz morala narediti takojšen prehod od “uslužbenca” na “drugo stran”. Davo- rin je bil edi- ni, ki je pri- pravljal po- nudbe; zato ni bilo eno- stavno začeti slediti cenam in razumeti, ali so računi pravilni in ali sploh kaj za- služimo. Po- leg tega sva si morala tudi pridobiti zau- panje strank. Bila sva še mlada. Treba je bilo si zavi- hati rokave. Druge izbire ni bilo. To je bil zame nov začetek. Hva- ležen sem uslužbencem, ki so ta- krat razumeli situacijo in zaupali mlajšim silam v podjetju. Edi P.: Nisva imela niti časa, da bi kaj več razmislila... Silvana H.: Nikdar ne bom po- zabila: Edi je rekel, da bi se goto- vo drugače pripravil, ko bi vedel, da bo tata zmanjkal tako hitro… Mitja Č.: Ko sva z Edijem v mla- dosti prihajala sem, nisva nikdar razmišljala o vodenju podjetja, saj sta ga vendar vodila dva očeta! Koliko oseb je danes zaposle- nih v tiskarni poleg članov vaših dveh družin? Edi P.: Imamo osem delavcev, ki smo jim hvaležni za vestno opra- vljanje dela. To so, po abeced- nem redu: Aldo, Eleonora, Erica, Gabriella (ki se je komaj upoko- jila), Igor, Marco, Marko, Mauro in Vincenza. Vsi so Slovenci, ne- kateri so z nami skoraj 40 let. Skupaj smo dobra skupina, ki dela učinkovito in uspešno. Kdo so vaši klienti in katera so najpogostejša dela, ki jih opravljate? Mitja Č.: Danes delamo za javne uprave, vključno z Deželo, za razna podjetja v Sloveniji, za stranke od Trsta do Vidma, pa tudi iz Veneta, Lombardije, Emilie Romagne in celo Sardinije. Veliko del smo sicer izgubili z vstopom Slovenije v EU, odprava meje je gotovo naredila svoje. Med klienti je tudi marsikateri gra- fični studio izven naše pokrajine. K nam prinašajo že pripravljene datote- ke, ki jih mi samo ti- skamo. Poleg javnih ustanov, s katerimi sodelujemo prek raz- pisov, delamo tudi z raznimi goriškimi združenji in ustano- vami. Nekaj delamo tudi za krajevne bančne zavode, sicer pa manj kot pred leti. Tiskamo vsega malo: knjige za založbe na Goriškem in Tržaškem, reklamne kataloge, zgibanke, cenike, kataloge za podjetja, ki so prave knjige, pa še plakate za razstave in velike do- godke od Trsta do Vidma, časo- pise in revije, med drugim otroški reviji Pastirček in Galeb. Edi P.: Veliko let tiskamo milan- ski časopis SpeleoSoccorso, ki izhaja trikrat letno v deset tisoč izvodih in gre po vsej Italiji. Kako pa je z nakladami? Romano Č.: Naklade knjig so odvisne od naročnika; pripra- vljeni smo tiskati od 50 izvodov dalje, kolikor jih pač kdo želi. Za znano blagovno znamko smo ti- skali 500 tisoč zgibank, ki smo jih tudi poslali v 130 različnih krajev po vsej Evropi. Kako je danes s tiskanjem knjig? Mitja Č.: Naklade so se znatno znižale, saj imajo založbe v glav- nem vedno manj denarja, pa tu- di ljudje ne berejo veliko oz. ni- majo denarja za knjige. Marija Ž.: Ljudje vedno več be- rejo po računalniku in drugih digitalnih medijih. Kako občutite finančno in gospodarsko krizo zadnjega desetletja? Romano Č.: Na neki način smo se nanjo malo pripravili, saj smo prav leta 2009 kupili nov petbar- vni offset stroj v formatu 70x100, ki je danes “srce” tiskar- ne. Edi P.: Romano in oče sta vse prihodke vedno investirala v stroje in v podjetje. To je vedno bilo zdravo, vedno smo imeli kaj pri strani in vedno smo vlagali. Mitja in jaz nadaljujeva po isti poti. Vedno smo vlagali in še vla- gamo v kakovost. Ker so cene strojev tudi zelo visoke, moramo biti pri nabavi zelo previdni. Nov stroj te v taki krizi lahko tudi “zakoplje”. Lani smo kupili stroj, s katerim lahko tiskamo na pla- stiko, potem nov digitalen stroj, ki je večji, hitrejši in boljši. Tako se specializiramo v novih sektor- jih. Iz leta v leto vlagamo in se učimo. Kakovost je tista, ki nam dovoli, da smo ostali na tržišču, da smo še tu. Ste zaradi krize izgubili veliko strank? Edi P.: V Gorici precej. Ljudje za- pirajo svoje dejavnosti, ker ni- majo denarja. To je problem. Ne- katere ustanove so redno tiskale pri nas. Zdaj jih je vse manj… Mitja Č.: Tudi javne uprave ni- majo veliko denarja in ne tiskajo več kot pred leti. Pokrajina bo v kratkem ukinjena… To so za nas hudi udarci. Edi P.: Gorica je vedno revnejša. V zadnjih letih smo zato razširili naš trg na Tržaško, Videmsko in Slovenijo, tako da imamo danes še več dela kot pred leti. Če po- mislimo, da imamo vedno hi- trejše in bolj ka- kovostne stroje in da nam je uspelo obdržati isto število uslužbencev, pomeni, da smo bili kos kri- zi. Mitja Č.: Prav zaradi krize smo se preu- smerili tudi v ti- skanje panojev. Tako smo razširili paleto ponud- be naših del. Edi P.: Marsikdo, ki nam da ti- skati katalog, sprašuje tudi po kakšnem panoju. Povpraševanja po takih delih je vedno več. Romano Č.: Obseg dela se je zmanjšal, cene so padle, zato smo veliko investirali v stroje, da bi obdržali delavce. Novi stroji nam omogočajo izvajanje del v vseh fazah proizvodnje. Tako nam je uspelo tudi povečati pro- met in obseg prodaje. Kljub te- mu da so končne cene našega proizvoda padle, smo tako ven- dar lahko ohranili vse uslužben- ce. Kako boste proslavili okroglo obletnico? Edi P.: Priložnostni koledar smo stiskali že v začetku leta, jeseni nameravamo izdati posebno pu- blikacijo. Mitja Č.: Mislim, da bomo praz- novali v ožjem krogu. V jesen- skem času imamo namreč veli- ko dela. November in december sta za nas najboljša meseca v le- tu. Romano Č.: Na uradno odprtje hale smo povabili vse stranke. Bila je še prazna, nismo imeli to- liko strojev. Danes bi težko nare- dili kaj takega, sploh pa bi ne želeli pozabiti ko- ga od številnih klientov. Zato bo- mo praznovali v ožjem krogu. Kako gledate na prihodnost vaše tiskarne? Mitja Č.: Pred na- mi je še 20, 30 let dela... Ideje ima- mo, investirati bomo morali še vedno v kakovost in v nove tehno- logije. Pravkar smo podpisali naročilo za nov, hitrejši stroj CTP in za nov motori- ziran stroj za re- zanje trdih po- dlag, tudi alumi- nija in stekla. In- stalacija obeh je predvidena do konca leta. Če se bo tak trend na- daljeval, bomo morali našo halo po vsej verjet- nosti razširiti. Kar se tiče tehno- logije, pa bo digitalni tisk z leti verjetno začel izpodrivati offset tudi do formata 70x100. Na sej- mu v Düsseldorfu so nedavno predstavili digitalni stroj 70x100. Čez 10 let bo ta gotovo postal no- vi standard. Še veliko stvari se bo spremenilo! Bo po vašem mnenju papir še obstal? Romano Č.: Gotovo ga bo ved- no manj, mislim pa, da bo še ob- stal. Časopisi bodo verjetno prešli v elektronske oblike, re- klamni material pa ostaja na pa- pirju. Vsaj upamo. In za konec? Erika P., Edi P., Mitja Č.: Na kon cu pogovora se želimo vsi trije iskreno zahvaliti staršem, ki so nam ves ta čas pomagali in zaupali. Marija Žgavec Davorin Pelicon in Romano Čevdek leta 1989 Mitja Čevdek in Edi Pelicon Erika Pelicon Silvana Hmeljak Kultura 20. oktobra 2016 9 nožica več tisoč ljudi je v sobo- to, 15. oktobra 2016, ne meneč se za dež, ki je lil, na prostra- nem trgu pred mogočno milansko stol- nico namenila zadnji pozdrav igralcu, dramatiku, družbenopolitično angažira- ni osebnosti, Nobelovemu nagrajencu iz l. 1997, Dariu Foju, ki je umrl v 91. letu starosti v četrtek, 13. oktobra. Krsta je do tedaj ležala v gledališču Piccolo teatro oz. Strehler. Od tam do milanskega trga so jo nesli v sprevodu, v katerem sta bili tudi rimska in turinska županja, Virginia Rag- gi in Chiara Appendino. V Milanu je bila sobota dan žalovanja, zastave so visele na pol droga. Laični pogreb pokojnega No- belovega nagrajenca, sicer pod dobrohot- nim pogledom milanske “Madonnine”, je vodil najboljši Fojev prijatelj Carlin Pe- trini. On je želel poudariti, da ta dan sla- vijo največjega med njimi. Fo s svojo kon- troverzno osebnostjo, s svojimi ostrimi satiričnimi bodicami in z burkaškim načinom igralskega izražanja si je zmeraj privoščil oblastnikov in se postavljal za navadne, preproste, nemočne ljudi. Večkrat si je zaradi bodičastih opazk na račun oblastnikov nakopal zamere pri posvetni in cerkveni oblasti. Njegova umetnost in politična angažiranost sta bili v taki simbiozi, da ju ni mogoče ločiti, je dejal govornik Petrini. Fojev sin Jacopo pa je med drugim povedal, da so ljudje imeli radi njegovega očeta Daria Foja in mater Franco Rame ne samo zato, ker sta bila dobra igralca, ampak ker sta na oder prinašala življenje. “Čeprav smo komunisti in ateisti, moj oče ni nikoli ne- hal vpraševati za nasvet mojo mater; Franca Rame je umrla pred tremi leti -. Smo namreč tudi malce ‘animisti’, ker ni mogoče resnično umreti! Gotov sem, da sta zdaj skupaj in se smejita”. Na milanskem trgu so bili prisotni poleg drugih osebnosti vidni predstavniki Gi- banja petih zvezd z Beppejem Grillom na čelu. Čeprav je bil Fo zmeraj zagrizen le- vičar, je v zadnjih letih podprl Grillovo stranko. Fo je bil velik predstavnik satiričnega in angažiranega gledališča. Njegovi najbolj znani deli sta Naključna smrt nekega anarhista in Burkaški misterij (1967), zbirka monologov, v katerih se biblijske teme vežejo na apokrifne evangelije. Te vsebine so ga zelo zanimale, tudi v zad- njih letih življenja, saj je ob njegovem 90. rojstnem dnevu izšla njegova knjiga Da- rio e Dio. Napisal jo je skupaj z Giusep- pino Manin. S Fojem odhaja eden izmed največjih predstavnikov gledališča, kul- ture in družbenega življenja, je dejal predsednik vlade Matteo Renzi. Foja so cenili tudi slovenski gledališčniki. Še pri ljubiteljskih ustvarjalcih je pril- jubljen. Od časa do časa se pojavljajo v njihovih repertoarjih njegova dela, v katerih je vselej “bičal oblast in vli- val dostojanstvo zatiranim”, kot so zapisali v njegovi utemeljitvi Nobe- love nagrade. V 60., 70. in 80. letih se je pojavljal tudi na tržaških odrih, tudi v slovenskem Kulturnem domu. Tega je prvič obiskal l. 1965, ko si je ogledal nepozabno uprizoritev Škof- jeloškega pasijona v režiji Mirka Mah- niča. Boris Kobal se še spominja tiste- ga srečanja z njim. Takrat je kot deve- tleten otrok nastopil v predstavi v vlogi angelčka. O Foju Kobal pravi, da je bil mojster satire, zagovarjal je to, da mora satira obravnavati politiko, religijo, seks in smrt. Tega se je vselej držal tudi Kobal na svojih satiričnih na- stopih. Fo je najprej sodeloval na radiu in televiziji, kamor potem ni imel več vstopa zaradi svojega nabrušenega jezika. Tako je začel pisati komedije, ki jih zdaj igrajo vsepovsod. Sam jih je uprizarjal s svojo ženo Franco Rame, s katero sta bila življenjska sopotnika šestdeset let. Tudi slovensko tržaško gledališče je večkrat se- galo po njegovih zbadljivih komedijah. Nekajkrat je prišel tudi sam gostovat v Kulturni dom v Trstu. L. 1983 sta npr. z ženo uprizorila delo La coppia aperta (Par brez predsodkov ali Odprta zakonska zve- za). Naj spomnimo tudi na to, da je bil Dario Fo l. 2011 gost na zgodovinskem festivalu e'Storia v Gorici. Kljub vsem kritikam in zameram na nje- gov račun lahko mirno zatrdimo, da je odšel velik komedijant in satirik brez dla- ke na jeziku, zelo priljubljen pri malih, preprostih ljudeh. Omislil si je svoje- vrsten jezik, naslanjajoč se na tistega iz 15. stoletja na “italijanskem škornju”, in s svojimi odrskimi nastopi zabaval, a tudi osveščal številno publiko. Vse, kar je nosil v mislih in srcu in kar ga je žulilo, je znal izpovedati tudi s svojo izrazito mimiko in gestikulacijo. Iva Koršič M elo Martina Breclja, ki nosi naslov Anatomija političnega zločina in ki ga je letos jeseni objavila tržaška založba Mladika, doživlja v jav- nosti velik odmev. Pred njegovo predstavitvijo je za naš tednik ob- sežen intervju z avtorjem opravil Igor Gregori, Primorski dnevnik pa je pred samim izidom dela z dovoljenjem pisca in založbe po- natisnil uvod v delo. Veliko pro- stora so Brecljevi zgodovinski študiji namenili tudi na valovih Radia Trst A, in sicer tako med informativnim progra- mom kakor tudi v kulturnem sporedu (prof. Neva Zaghet v oddaji Literarni pogovori). Martina Breclja naši javnosti ni treba posebej predstavljati. Rodil se je leta 1953 v Buenos Airesu v Argentini, kamor se je po vojni umaknila njegova družina. Po izobrazbi je filo- zof, do pred kratkim pa je bil zaposlen kot novinar na Pri- morskem dnevniku, kjer je opravljal uredniško funkcijo. Svoje zadnje delo je, kljub la- stni filozofski formaciji, za- snoval znanstveno-zgodo- vinsko. O tem pričajo tudi la- skave besede, ki sta jih na krstni predstavitvi knjige v TKS izrekla zgodovinarja dr. Jože Pirjevec in dr. Renato Pod- bersič. Zgodba zakoncev Vuk oziroma Stanka in njegove žene Danice Tomažič je ena tolikih zagonetk, ki so se zgodile v našem času med drugo svetovno vojno. O teh dogodkih sta na Tržaškem pi- sala Ravel Kodrič in Miran Košuta, zgodbo pa je leta 1986 v svojem romanu Gli sposi di Via Rossetti še najbolje literarno ob- delal istrsko-tržaški pisec Fulvio Tomizza. Upamo si trditi, da Brecljeva ra- ziskava dosedanje trditve o kriv- cih za umor postavlja na glavo. Doslej je namreč veljalo, da je zločin delo protikomunistične strani, ki je s tem Stanku Vuku hotela preprečiti, da bi se po svoji vrnitvi iz zapora v kraju Fossano v Piemontu priključil partiza- nom. Partizanska stran je takoj po dogodku krivdo vrgla na Er- nesta Jazbeca, ki je pripadal čet- nikom oziroma plavi gardi, saj je le-ta nekaj dni pred zločinom Vuku grozil s smrtjo. Izhodišče za novo raziskavo pa so Breclju predstavljale besede pričevalke, ki svoje istovetnosti noče razkriti pred javnostjo. Profesor Jože Pir- jevec je namreč srhljivo zgodbo omenjal v svoji knjigi o fojbah, ki je izšla leta 2009. Policijska raziskava, ki je bila opravljena takoj po dogodku, se je končala z ugotovitvijo, da je bi- la trojica v stanovanju v ulici Ros- setti 31 žrtev ropa. Čeprav so mo- rilci s seboj odnesli precejšnjo vsoto denarja, so nekateri vredni predmeti še vedno ostali pri žrtvah, tako da je mogoče to ugo- tovitev izključiti. Brecelj zločin- sko dejanje pripisuje trem krvni- kom oziroma 'likvidatorjem', ki so v tistem času delovali na širšem območju Trsta, to so bili Vidko Hlaj, Slobodan Šumenjak in Albert Gruden s partizanskim imenom Blisk, doma iz Šempo- laja. Svoje ugotovitve utemeljuje ne le na podlagi anonimnega pričevanja, saj raziskuje tudi širše ozadje zločina. Odnosi med Osvobodilno fronto oziroma ko- munisti in Stankom Vukom naj bi se začeli krhati v času po dru- gem tržaškem procesu, ko je bil Vuk obsojen na petnajst let zapo- ra, njegov svak Pinko Tomažič pa na smrt. Tomažičeva sestra Dani- ca naj bi se zaradi moževega vpli- va začela oddaljevati od komuni- stičnih idej, poleg tega pa so ko- munisti do Vuka bili zelo sum- ničavi, saj je bil v italijanskem in nemškem ujetništvu ter so skle- pali, da si je svobodo kupil v za- meno za sodelovanje z Nemci. Najbolj tehten razlog pa naj bi po avtorjevi razlagi bilo dejstvo, da bi Stanko Vuk s svojim odhodom v partizane načel monopol ko- munistične partije, ki je imela po dolomitski izjavi iz marca 1943 dejansko prevlado nad celotno Osvobodilno fronto. Delo Martina Breclja je bogato opremljeno tudi z dokumen- tarnim gradivom, predvsem s policijskimi zapisniki, skicami, poročili VOS-a, pa tudi fotogra- fijami. Avtor načenja tudi ne- koliko širši okvir delovanja t. i. primorske sredine v času druge svetovne vojne, ki je bila zaradi svojega dolgoletnega antifašiz- ma trn v peti komunistični par- tiji. Komuniste na Primorskem sta v tistem času vodila Aleš Be- bler in Joža Vilfan. Avtor je prepričan, da se zločin ni mogel zgoditi brez vednosti oziroma placeta ljubljanske centrale VOS-a, zato vanj vpleta tudi Zdenko Kidrič in Eda Braj- nika. Posebno vprašanje pa se postavlja glede vloge dr. Draga Zajca, ki je bil tistega večera v sta- novanju Vukovih. Po Brecljevem mnenju so storilci zločina morali vedeti, s kom imajo opravka in da v OF Zajc ni predobro zapisan, saj bi z njegovim nepremišljenim umorom lahko veliko tvegali. Delo Anatomija političnega zločina bi seveda ne moglo na- stati brez arhivskega gradiva, ki smo ga že omenili, pa tudi brez nekaterih pričevalcev, ki so našteti na koncu knjige. Med nji- mi sta poleg anonimne pričeval- ke zagotovo najpomembnejša Vukova svakinja Natalija Pelikan Vuk in Zajčev sin dr. Drago Zajc mlajši. Svoj doprinos k delu sta dala tudi pisatelja Boris Pahor in Alojz Rebula, prvi zaradi svojega ljubezenskega razmerja, ki ga je imel z Danico Tomažič, drugi pa zaradi znanstva z Albertom Grudnom - Bliskom, saj sta (bila) oba Šempolajca. Primož Sturman D Martin Brecelj - Anatomija političnega zločina Raziskava postavlja na glavo trditve o krivcih za umor Spet izguba v gledaliških vrstah: umrl je Dario Fo Poslovil se je zadnji mojster “commedie dell’arte” esenske večere, ko je dan ved- no krajši, teme pa je vse več, predvsem pa se prikrade prej kot poleti, je lepo preživeti v dobri družbi, ki je lahko tudi umetniška – besedna in li- kovna. Tako je bilo minuli sobotni večer, ko se je v pri- jetno svetlem prostoru Bambičeve galerije na Opčinah zbrala množica obiskovalcev, celo najm- lajših. Ob izidu slikanice Pravljice za Niko, pravljice za malo in veliko (2016) so se odzvali povabilu Sklada Mitja Čuk na srečanje z be- sedno ustvarjalko Majdo Artač Sturman in ilustra- torko Dunjo Jogan. Doživetje izvirnih, nadvse barvitih ilustracij, ki so žarele z galerijskih sten, in poslušanje pisateljičinega branja prve izmed pravljic, uvrščenih v knjigo, Iris in biser, so uvodoma dopol- nili še glasbeni utrinki, naj- prej flavtistke Valentine Jo- gan (Glasbena matica, mentorica Alenka Slama), nazad- nje pa še Jasne Kralj, ki je prej zre- citirala del uvodne pesmice v knjigi: “Zatooo – / beri, beri knji- go, / da boš … bolj figo. / Ta bolj figo / ne spada v knjigo. / Bolj boš v skladu s časom, / bolj boš raz- gledan, / moderen, imeniten, / če boš veliko bral, / veliko mislil, ve- liko znal, / se v čarobni svet po- dal, / se z mano nasmejal”. Mala Jasna je bila po besedah predsednice sklada, Stanke Sosič Čuk, prva testna otroška bralka in se je z izmišljeno bralko Niko, ki ji je namenjenih 12 objavljenih J pravljičnih besedil (na koncu paše recept za hitro božično potico),naravnost poistovetila. To, da bo knjiga dobro sprejeta pri malih bralcih in bo lahko v pomoč kot didaktično gradivo, je eden od namenov avtoric in Sklada, ki bo slikanico podaril vsem učencem 5. razredov osnovnih šol v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Pisatel- jica in ilustratorka bosta zanje iz- vedli jezikovne delavnice. Publi- kacija se ne prodaja, posvečena je spominu pokojne učiteljice Ma- rije Puntar, ki je bila tudi pra- vljičarka, izšla pa je (poleg pokro- viteljstva Zadružne kraške banke) z denarno pomočjo njenega moža Walterja Košute. Avtorica pravljic, Majda Artač Sturman, ki jo javnost bolj pozna kot pesnico in dol- goletno profesorico, bralci Novega glasa pa tudi kot ustvarjal- ko rubrike Pika na (pesm) i in številnih zapisov o knjigah, se je v odgovoru na vprašanje, kaj je po- vod za pravljico in kako le-ta nastane, navezala rav- no na čas, ki prihaja in v katerem so izšle nekatere, že prej objavlje- ne pravljice, npr. Novembrska pravljica ali Miklavžev sneg. Po njenih besedah je pravljica odraz otroške duše v nas, zato se odra- slim, ki so jim prav tako namen- jene njene pra- vljice, ni treba sramovati branja in poslušanja pra- vljičnih besedil. Še zlasti v adven- tu se vračamo k svojim otroškim letom, in tako se na podlagi spo- minov in ra- zličnih dogodkov začne odvijati fantazijska nit, ki pripelje do pra- vljice (model za pravljično pletiljo Anko je bila re- snična teta Ivan- ka), ali kot je zaključila pisateljica: “V pravljicah je nekaj resnice, v resnici pa je tudi nekaj pravljice. Najprej je besedilo, potem nasta- ne ilustracija, za bralca pa pravlji- ce zaživijo prav z ilustracijo”. Raz- stava ilustracij mlade ilustratorke Dunje Jogan, ki je življenje pra- vljicam vdahnila v tej knjigi, doštudirala pa je na akademiji ISIA v Urbinu, bo v Bambičevi ga- leriji (Proseška ulica 131, Opčine) na ogled do 23. oktobra, od po- nedeljka do nedelje med 10. in 12. uro. Vladka Tucovič Pravljice za Niko, pravljice za malo in veliko Besede in podobe za odrasle in otroke Tržaška20. oktobra 201610 Ciprška gimnazija pobratena z licejem Franceta Prešerna Državni znanstveni licej Franceta Prešerna v Trstu je že dolgo let usmerjen v mednarodno sodelovanje z evropskimi šolami, tokrat pa se je ponudila priložnost za neposreden stik z gimnazijo v Nikoziji na Cipru, ki je leta 2004 postal država članica Evropske unije. V ponedeljek, 17. oktobra, je bila tako na liceju Franceta Prešerna slavnost ob pobratenju med ciprsko gimnazijo Aghios Stylianos iz Nikozije in domačim znanstvenim licejem. Zamisel se je rodila ob IX. izvedbi Dnevov ciprske kulture v Italiji, ki jo vsako leto organizira Združenje Ciprčanov v Italiji (NIMA) z namenom, da bi širilo svojo kulturo. Prireditev je vsako leto v drugem mestu: lani je bila v Milanu, letos pa je bil na vrsti Trst. Med mestnimi šolami je bil izbran licej Franceta Prešerna, na katerem so že več let tečaji moderne grščine v sodelovanju s tržaško grško skupnostjo. Sodelovanje med obema šolama je potekalo tako, da je od nedelje, 16. oktobra, do srede, 19. oktobra, deset slovenskih dijakov imelo v gosteh deset vrstnikov iz Nikozije. V program sta bila vključena ogled mesta Trst in muzeja pri Svetem Justu, kjer je tudi zbirka antičnih ciprskih vaz, in izlet v Briško jamo. Najpomembnejša pa je bila seveda socializacija dijakov in medsebojno spoznavanje. Čiščenje voda: Trst ne bo več evropski grešnik Med nedavnim ogledom gradbišča v Škednju, kjer nastaja nova čistilna naprava za odplake iz Trsta, Doline in Milj, je deželna odbornica za okolje Sara Vito dobila zagotovilo, da bodo dela končana še pred prihodnjim poletjem. Še pomembnejša pa je napoved, da že čez nekaj mesecev Trsta ne bo več na seznamu mest, ki jih je sodišče EU naštelo v eni od sodb na račun italijanske države zaradi kršitve direktive o čiščenju odpadnih vod. “Ta čistilna naprava je najboljši odziv na evropske pripombe”, je komentirala Sara Vito in poudarila, da se izvajalci del zgledno držijo časovnice. Celotna vrednost projekta presega 52 milijonov evrov. Dobro polovico denarja bo prispeval Sklad za razvoj in kohezijo, vir financiranja pa bodo tudi deželne blagajne in dajatve. Čistilno napravo v Škednju bo odlikoval sistem, ki bo postopke biološkega čiščenja izvajal na kopnem in ne več pod morsko gladino, kot se je doslej dogajalo v Tržaškem zalivu. “Trst bo leta 2017 doživel zgodovinski preobrat”, je napovedala Sara Vito, ki se že veseli nove pridobitve na področju čiščenja vod. Ogleda nove naprave sta se udeležila tudi odbornika za okolja Pokrajine in Občine Trst Vittorio Zollia in Luisa Polli. / ARC/PV Nov deželni zakon o jamah in geoloških pojavih spoštljiv tudi do lastnikov in upraviteljev zemlje Deželni svet FJK je 30. septembra izglasoval nov zakon za zaščito in ovrednotenje geološke raznolikosti, geološkega bogastva in jamarstva ter kraškega območja. Zakon daje velik pomen ohranjanju geološke raznolikosti za zaščito narave in sočasno poudarja tudi turistični potencial naše zemlje in njenih kraških pojavov. Z novo zakonodajo bodo med drugim ustanovljeni nov kataster geoobmočij in geoparkov, jamarski kataster in tehnično- znanstvena konzulta, ki bo imela aktivno vlogo pri izvajanju zakona. “Po posvetovanju in aktivni soudeležbi organizacij slovenske manjšine sva skupaj s kolegom Ukmarjem sooblikovala vrsto popravkov, ki so novi zakon prilagodili tako, da bodo prišli v poštev tudi pričakovanja in potrebe slovenskega narodnega območja, kakršen je tržaški in goriški Kras”, je po izglasovanju zakona poudaril deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec, ki je v avli zagovarjal sprejete popravke. Med temi gre izpostaviti zajamčeno mesto za slovenskega zastopnika v tehnično-znanstvenem odboru, ki mu je zaupana pomembna vloga pri izvajanju zakonskih določil. Poleg tega je v zakon vključena obveza za zapisovanje in beleženje starih ledinskih imen za jame in zaščitena geološko zanimiva območja, kar bo izpostavilo nesporen narodni značaj našega prostora in preprečilo izgubo poznavanja in uporabe ledinskih imen. “Iz zakona je bila na našo pobudo izključena tudi vsaka možnost razlastitve parcel, ki jih označuje prisotnost zaščitenih naravnih dobrin. Gre za vrsto popravkov, ki dokazujejo, da morajo biti pri takšnih zadevah prisotni in soudeleženi slovenski predstavniki, saj drugače nihče ne izpostavi in zagovarja posebnih potreb bogatega in hkrati vsestransko občutljivega prostora, ki ga naseljujemo”, je v svojem nastopu naglasil deželni svetnik SSk Igor Gabrovec. Kratke rečanje s časnikarjem, urednikom in zgodovinar- jem dr. Jožetom Možino, ki bi predaval na temo Novih spoznanj o izvoru medvojnega razkola na Slovenskem, je odpa- dlo zaradi bolezni predavatelja. Tako se je predsednik Društva slovenskih izobražencev Sergij Pahor v zadnjem hipu odločil, da bo z debato s prisotnimi spregovoril o letošnji Dragi. Odmevi na Drago in njeno vse- bino so bili različni. Predsednik DSI Sergij Pahor je pohvalil mlade, ki so z okroglo mizo o Človeku migrantu zadeli ak- tualno temo in bistvo današnje- ga časa, odziv publike pa je bil precej kritičen. Nekdo je izrazil pomisleke glede enostranskosti, drugi je dejal, da predavatelji mislijo pozitivno o migrantih, ker služijo z njimi, zato je lo- gično, da tako govorijo o njih. Miro Oppelt se je vprašal, zakaj vsi ti begunci ne gredo v bogate arabske dežele. Prihajajo nam- reč iz različne kulture, ki ni skladna z zahodnoevropskimi principi človekovih pravic. Po njegovem mnenju smo pred islamskim napadom; musli- S manski skrajneži so vzeli zatarčo to, kar nam je najpomem-bnejše – enakost in osebno svo- bodo. V razgovor o migrantih je posegla tudi Lučka Susič, češ da je manjkala razprava o dveh kulturah. Sergij Pahor je o pet- kovi temi Drage ob vprašanju človeka v stiski – če smo kristja- ni, dejal, da se ne moremo obrniti vstran. Druga plat mi- grantov je demografska kriza Evrope – če se bo ta izpraznila, bodo to praznino nadomestili prišleki. Drago Štoka je spre- govoril o umetni migraciji, ki jo pošiljajo v Evropo, da bi jo spremenili. O sobotnem predavanju Drage je Pahor izpostavil predvsem kakovostno izva- janje govorcev, ki so sprego- vorili o naši skupnosti. To so bili Suzana Pertot, Martina Piko Rustja, Živa Gruden in Martin Maver. Okroglo mizo je povezoval Marijan Kravos, ki je v Peterlinovi dvorani tudi na kratko obnovil problematiko. Tema jezika se namreč v naši manjšini redno ponavlja, včasih prav z veliko zaskrbljeno- stjo. Jezik je problem, ker se ka- kovost našega jezika niža. To je splošen pojav večinskih naro- dov zaradi uporabe hitrega jezi- ka v SMS sporočilih in vdora angleščine. Ravnatelj Kravos je izpostavil dejstvo, da je izredno pozitivno na novo nastavljena raba slovenskega jezika v družini na Koroškem in v Be- nečiji. Problem namreč nasta- ne, ko se slovenščina umika iz družine in zaradi različnih na- rodnosti postane italijanski je- zik kot lingua franca v sloven- skih družinah. Kar je najbolj razžalostilo Marijana Kravosa, je dejstvo, da na sobotnem preda- vanju ni bilo predstavnikov obeh krovnih organizacij, saj bi morali prav preko naših usta- nov investirati v ne- ki razvojni načrt za jezik. Predavanji, ki sta se zvrstili na Dragi v nedeljo, sta sprožili debato o veri. O du- hovnih poklicih sta pregovorila g. F. Vončina, najstarejši slovenski duhovnik na Tržaškem, in Mi- ro Oppelt s kritiko, da imamo duhov- nike, ki mašujejo v slovenščini in pridi- gajo v italijanščini. Božo Rustja je spre- govoril o predavan- ju, ki ga je imel Janko Prunk o Evropi, ob koncu pa je Samo Pa- hor dejal, da se moramo Slo- venci zbuditi in si prizadevati za naše pravice, saj bi morala slo- venščina biti že zdavnaj enako- praven jezik na našem ob- močju. Metka Šinigoj a barkovljansko versko skupnost je procesija Rožnovenske Matere Božje občuten praznik. Priprave za ta dogodek se namreč začenjajo že meseca septembra: poiskati je treba mladino, ki bo oblečena v narodne noše, in likati vezene rute. To delo je že vrsto let zau- pano neutrudni Jožki Slokar. Po- leg tega je potrebno še naročiti “pušeljce” in cvetje za Marijin venec. Pred 140 leti so Barkovlja- ni obljubili Materi Božji, da ji priredijo vsako leto procesijo in da tudi krijejo vse stroške, ki so nanjo vezani, če bo konec kole- re, ki je povzročila toliko žrtev. Bolezen je izginila, obljubo so kasnejše generacije Barkovljanov držale: tudi današnji prebivalci tega mestnega predela nadalju- Z jejo po začrtani poti.Prav zato beležimo vsako prvonedeljo v mesecu oktobru pro- cesijo v čast Rožnovenske Matere Božje. Izjemoma je na ta dan maša ob 8. uri zjutraj, kateri sledi procesija ob obali. Letos je bila zaradi dežja slovesnost samo v cerkvi. Pel je domači zbor pod vodstvom Aleksandre Pertot. Ob orglah ga je spremljal maestro Zudini, maševal je barkovljanski duhovnik Davide Chersicla, ki je pred kratkim prejel mašniško posvečenje in se zelo trudi, da bi Božjo besedo podajal tudi v slo- venskem jeziku. G. Franc Vončina pa je bral evangelij in imel pridigo. Kljub temu da je deževalo, so k maši prišle vse deklice, oblečene v bela oblačila. Barvanih noš ni bilo, da bi se zaradi dežja ne pokvarile. Po stari navadi je bil tudi “ofer”. Ob kon- cu maše so vsi v cer- kvi zapeli še dve pe- smi Mariji v poz- drav. Po slovesnem bogoslužju je bila v domačem društvu po- gostitev za vse prisotne. To je bi- la obenem priložnost, da so si ogledali razstavo Vojka Ražma na temo kamnite suhozidne de- diščine Krasa. Gradbišče v Škednju (Foto FJK) Praznik Rožnovenske Matere Božje Deževno vreme ni skvarilo dolgoletne tradicije BARKOVLJE Okrogla obletnica priljubljene prireditve Okusi Krasa vabijo etošnje Okuse Krasa bodo zaznamovali praznični jedilniki, saj smo želeli slovesno obeležiti letošnjo 15. izvedbo te posrečene kulinarične prireditve”. Tako začenja svoj zapis v letošnji brošuri Okusov Krasa predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Niko Tenze, ki nadalje poudarja, da so letos končali postopek za registracijo blagovne znamke Okusov Krasa na evropski ravni, da bi zaščitili to uspešno prireditev in okrepili prepoznavnost kraškega območja in kulinarike. Zadovoljstvo, da so Okusi Krasa dosegli zavidljivo prepoznavnost in “L da so pripomogli kvrednotenju Krasa doma in vsvetu, je torej povsem upravičeno, Tenze pa je na četrtkovi predstavitvi na sedežu Tržaške trgovinske zbornice v Trstu še izpostavil, da se je prireditev tudi s sodelovanjem krajevnih proizvajalcev in javnih uprav razvila v celostno promocijo Krasa. Letos je k Okusom Krasa pristopilo enajst gostiln in restavracij, dve pekarni in tri trgovine z jestvinami na tržaškem in goriškem Krasu. Okušanje prazničnih jedi, ki so bile tradicionalno na domačih mizah ob nedeljah in praznikih še pred nekaj desetletji, se je začelo 15. oktobra, nadaljevalo pa se bo do petega novembra in organizatorji so poskrbeli tudi za štiri spremljevalne večere. Prvi in uvodni je bil v Gabrovcu, sledita še na Opčinah in na Vrhu, zadnje, slovesno, pa bo šestega novembra pri Ferlugih. Tudi letos se v prireditev vključuje društvo Curiosi di natura, ki vabi na štiri nedeljske izlete. Prvi je v nedeljo vodil na Kokoš, na naslednjih pa bodo odkrivali lepote Briške jame, vinogradov med Praprotom in Samatorco ter Timave in devinskega konca. Na predstavitvi je predsednica gostinske sekcije SDGZ Paola Živic predstavila letošnjo brošuro, ki poleg tega, da navaja vse obrate, prinaša tudi recepte, tako da se vsak lahko tudi doma preizkusi v pripravi kraških dobrot. Na to možnost je posebno opozorila izvedenka za kraško kuhinjo Vesna Guštin, ki je poudarila, da se je posrečena zamisel o tem, da vsaka gostilna objavi svoj recept, rodila pred nekaj leti. Na tiskovni konferenci je predsednik trgovinske sekcije SDGZ Ervin Mezgec opozoril na že tradicionalni Kotiček tipičnih proizvodov, kjer bodo pri vseh sodelujočih obratih na prodaj kraške specialitete, postavili pa so jih, tako kot doslej, v sodelovanju s konzorciji in organizacijami proizvajalcev vina, olja, sira, medu in tudi z obrtniki. V nagovoru je predsednik Tržaške trgovinske zbornice Paoletti poudaril, da je zbornica od vsega začetka verjela v ta projekt in ga podpirala, dejal pa je tudi, da je to njeno zadnje dejanje, saj se bo 28. oktobra združila z goriško zbornico in bo tako sklenila svojo 261-letno pot. Društvo slovenskih izobražencev Malce drugačen ponedeljkov večer Posnetek z letošnje Drage (foto dpd) Tržaška 20. oktobra 2016 11 Obvestila V petek, 21. oktobra, ob 18. uri bodo v razstavnih prostorih Palače Gopčević (ul. Rossini 4, Trst) odprli razstavo Mario Magajna fotograf. Razstava je poklon ob stoletnici rojstva Maria Magajne, velikega tržaškega fotografa, ki je življenje posvetil fotografij i in ovekovečil polstoletno zgodovino Trsta. Socialno kulturno društvo OPLA in Občina Dolina organizirata Bolšji sejem in sejem hobistov (sperimentalno) dne 22. oktobra, od 8.30 do 18.00 v Boljuncu pred občinskim gledališčem France Prešeren. Vabljeni. Misijonski krožek Rojan sporoča, da bo med nami p. Sandro Giancola, ki prihaja iz mesta Corunba' v Braziliji, in nas bo seznanil z načr ti Don Boskovega mesta, ki ga je ustanovil pok. p. Ernest Saksida. Srečanje s p. Sandrom bo v soboto, 22. oktobra, ob 16. uri v Marijanišču na Opčinah, Dunajska cesta št. 35. Toplo vabljeni! V abonmajskem nizu Lutkovno gledališče Pristanišče bo na vrsti zadnja predstava iz abonmaja v torek, 25. oktobra, ko v sklopu Koroških dnevov na Primorskem prihajajo v goste otroci društva Lutke Suha z Vilo Malino Svetlane Makarovič. V petek, 28. oktobra, ob 18. uri bo v dvorani Krožka za družbena vprašanja “Virgil Šček”, v ulici Giacinto Gall ina 5 - ( I I I . nadstropje), četr to srečanje Slovenščina z empatijo. Izhodišča za razmišljanje bodo travmatična doživetja naših prednikov v obdobju fašižma. Srečanje bo dvojezično. Vstop je prost. Vabljeni! Informacije: Elena Cerkvenič, tel. štev.: 00 39 3290224074 ali e-naslov: elenacerkvenic@gmail. com Razstava na Trgu Piazza Vecchia Svoja umetniška dela razstavlja Livio Možina d sobote, 8. oktobra, do 21. oktobra 2016 razsta- vlja v središču Trsta umetnik Livio Možina, kot na- vadno v cenjeni galeriji Rettori Tribbio, ki stoji ob starem me- stnem jedru, na Trgu Piazza Vec- chia 6. Slikar, ki ga javnost ceni že vrsto let (razstavlja- ti je začel leta 1971), nas vedno preseneča s svojimi razstavami. Možina slika v prav posebnem stilu, nje- gova olja uvrščajo v stil hiperrealizma, saj njegove stvaritve zelo natančno predstavlja- jo resničnost. A njego- ve slike niso le presli- kava realnosti, ne- kakšne fotografije že videnega, v vsako sli- ko umetnik vdihne svoje občutke, svoj pogled in svoj prikaz tega, kar je želel slika- ti, naj bodo to pejsaži ali konjički na paši ali stari kraški borjači ali šopek ciklam, ki rasejo pod štorom... Tudi taki, ki jim ta- ka vrsta figurativne umetnosti ni všeč, saj je izredno realistična, in imajo raje abstraktne slike, priz- navajo Možini, da je nadpov- prečno dober slikar. Njegove raz- stave so precej redke, navadno se predstavi publiki vsaka tri leta, tokrat pa je malo pohitel in spet razstavlja v Trstu po dveh letih, O odkar smo zadnjič občudovalinjegovo samostojno razstavo. Obvsaki novi razstavi nas preseneča, saj se tudi njegov stil nekoliko spreminja in vedno bolj teži k te- mu, da bi njegove slike izpadle skoraj tridimenzionalno. S svo- jim čopičem tako lepo izrazi sen- ce in svetlobo, bližino in daljino, da ustvari v sliki čisto posebno globino in perspektivo, da upo- dobitev res sili s ploskve, na ka- teri je izrisana. Tokrat so razsta- vljena dela polna svetlobe in izra- zitih barv, ki se zelo skladno pre- livajo, tako da izražajo še poseb- no optimistično razpoloženje. Dobro je torej izbran naslov raz- stave Narava in svetloba (Natura e luce) . Livio Možina je slikar samouk, ki je svoj izjemni talent zelo iz- pilil in svojo slikarsko tehniko stalno izpopolnjuje in dosega vedno boljše rezultate. Od leta 2009 dalje svoje znanje in iz- kušnje deli tudi z učenci slikar- skega tečaja, ki ga prireja v pro- storih Galerije Rettori Tribbio. Možinov Atelier je postal prava slikarska šola, v kateri se učijo najrazličnejše osebe, različnih starosti, od mladine do bolj zre- lih oseb, ki jim je slikarska umet- nost všeč in želijo izpopolnjevati svoje znanje. Čeprav je Možinov stil izredno figurativen, mojster svoje učence uči bistva slikarske in risarske tehnike, nato si vsak izbira način slikanja, ki mu naj- bolj “leži”, od tehnike do vsebine slike. Ob koncu vsakega tečaja se udeleženci predstavijo s skupin- sko razstavo, na kateri lahko obi- skovalec gleda najrazličnejše sli- ke. Letos je na tečaju in nato na razstavi sodelovalo kar 70 slikar- jev, tretjina pa ima tudi samostoj- ne slikarske razstave. Slikarski tečaji so ob ponedeljkih in pet- kih, navdušenci pa kaj hitro za- polnijo razpoložljiva mesta. Možina se izredno rad sprehaja po naravi, še posebno po Krasu, po poteh, ki so manj obljudene. Tu tudi najde navdih za svoje sli- kanje. Njegove slike so do potan- kosti izrisane, tako da vsaka zah- teva od umetnika veliko časa, preden jo konča, tudi več mese- cev. Ustvarja več slik istočasno, vsak dan drugo, slikanju pa na- menja več ur dnevno. Včasih se je Možina predstavljal publiki tu- di v likovni galeriji v Milanu, zdaj pa razstavlja le v Trstu. Možinove umetnine lahko zasledimo tudi na spletu, saj ima mojster prikup- no spletno stran: www. liviomo- zina. it, njegove umetnine pa po- nuja tudi londonska spletna ga- lerija www. explorersfineart. com, kjer prodajajo izbrane slike slikarjev z vsega sveta oziroma vseh petih kontinentov. Vseka- kor nobeni fotografiji ne uspe, da bi bila tako lepo izdelana in bi izžarevala to, kar odražajo Možinova olja na deski, zato je najbolje, da si slike ogledamo kar v živo, saj je razstava odprta vsak dan od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.30, razen ob nedel- jah, ponedeljkih in petkih, ko je ogled možen le zjutraj. Obisk se vsakemu, ki se zanima za lepo umetnost, gotovo splača. Mitja Petaros b Dnevih evropske kulturne de- diščine (DEKD) se po Sloveniji že šestindvajset let vrsti na stotine pri- reditev in dejavnosti, ki zaobjemajo tako or- ganizacije kot šole in društva. Zadnji dve leti so se v ta projekt vključile tudi slovenske šole v Italiji. Letošnja tema je bila Dediščina okoli nas, v okviru katere se je po Trstu in okolici zvrstilo več kot deset prireditev, ena izmed teh je bila v Kulturnem domu v Trstu 6. oktobra in jo je sooblikovala Večstopenjska šola (VEŠ) Opčine. Na odru Kulturnega doma je najprej poz- dravila številno občinstvo ravnateljica VEŠ Opčine Marina Castellani. Zahvalila se je vsem sodelujočim, in sicer malčkom iz otroških vrtcev A. Čoka, A. Fakina, E. Kralj, J. Košute, M. Štoke in U. Vrabca, učencem osnovnih šol F. Bevka, A. Čer- nigoja, K. D. Kajuha in P. Trubarja, A. Gradnika, A. Sirka in P. Tomažiča ter di- jakom nižjih srednjih šol S. Kosovela in F. Levstika. Ker ima od Križa do Bazovice vsaka vas svoje narečje, so se odločili, da izpostavijo prav tole. Tako je prireditev imela naslov Vsaka vas ima svoj glas. Rav- nateljica je poudarila, kako je pomem- bno, da skušamo ohraniti bogastvo na- rečij tudi pri mladih, saj izgubljajo pri- stnost in barvitost in je vse več “interferenc”. Mlade moramo spodbujati, da spoznajo kul- turno bogastvo naših prednikov, preprostih ljudi, ki so živeli na tej zemlji. Otroci v naših šolah so vpeti v vsakdanje vaško okolje, zato ohranjamo vrednote in dediščino. V preteklih letih so malčki, učenci in dijaki VEŠ Opčine spoznavali pastirske hišice, ljudske plese, noše, kraško prehrano itd., ker narodno in kulturno bogastvo so naše korenine. Ob kon- cu se je ravnateljica zahvalila vsem, ki so so- delovali na večeru, še posebno pa duši prire- ditve, učiteljici Morani Sossi. Pozdrave je izrekla tudi koordinatorka vseh prireditev DEKD Nataša Gorenc, ki je dejala, da so slovenske šole v Italiji lah- ko vzor za ma- tično domovino, ker se lahko od njih veliko naučijo. Spretni napovedovalci so nato predstavili nov znak VEŠ Opčine. Prof. Helena Volpi je za le-tega organizirala natečaj na Srednji šoli S. Kosovela. Zmagala sta dijaka Aidan Tavčar in Jakob Tavčar z znakom, ki po- nazarja obelisk, tramvaj, val morja in kraški kamniti obok ali “k'lwno”. Kot beremo v knjižici, v kateri so zbrani in opisani vsi dogodki v slovenskih regijah, Ita- liji in Avstriji, je “namen DEKD spodbuditi za- nimanje javnosti za varstvo kulturne in na- ravne dediščine ter javnosti predstaviti idejo o skupni kulturni dediščini, o bogastvu in kulturni raznolikosti Evrope. DEKD predsta- vljajo najprepoznavnejšo akcijo pod okriljem Sveta Evrope in Evropske komisije na po- dročju kulture, saj privabijo k sodelovanju 50 držav, 6000 mest in 30.000 kulturnih spome- nikov ter imajo več kot 20 milijonov obisko- valcev”. Napovedovalci so pozdravili koordinatorko DEKD Natašo Gorenc, višjo šolsko svetovalko Andrejo Duhovnik Antoni, generalno konzul- ko RS Ingrid Sergaš, deželno odbornico za šol- stvo Loredano Panariti, ravnateljico Fiorello Benčič in Borisa Pangerca, ki imata zasluge za to, da so se Dnevi evropske kulturne dediščine razširili v zamejstvu. Ker je narečje najosebnejši jezik srca, preko katerega izpovedujemo najgloblja čustva, so bili vsi prispevki v narečju. Prva je stopila na oder OŠ F. Bevka, katere učenci petega razreda so zapeli Tramvaj openski ob spremljavi kitar nižje srednje šole S. Kosovela. V ozadju so se vrtele stare fotografije tramvaja. OŠ A. Grad- nika in vrtec A. Fakin sta v sodelovanju s Kraškim domom pod mentorstvom Vesne Guštin pripravila prizor, v katerem so malčki govorili “bibanke”, učenci pa predstavili vaška imena klancev, njiv, kotov in dolin v narečju. Učenci COŠ P. Tomažiča iz Trebč so zapeli pesem Atilija Kralja, ki jo je uglasbil Ubald Vrabec, spremljali pa so jih člani god- benega društva V. Parma. OŠ A. Černigoja je pripravila prizor z naslovom Ma ki so tisti caj- ti, v katerem so štiri branjevke obujale spomi- ne na stara leta in jih primerjala z današjim časom, v katerem je mladina “brez k'rjance”. Otrokom iz vrtca U. Vrabca in učencem OŠ K. D. Kajuha je Vojko Ražem predstavil, kako so gradili pastirske hišice za zaščito pred dežjem in pripeko. Prav to so prikazali na odru: malčki so zapeli in zaplesali polko, na harmoniko jih je spremljal Danjel Ota. Večji pa so sestavili hišico in zapeli pe- sem Naša mate čuha kafe. Osnovnošolci iz Križa so zapeli kriško in šolsko himno ter predstavili življenjepis Alberta Sirka, openski in proseški sred- nješolci pa so počastili 50-let- nico Kraškega pusta s starimi fotografijami in zgodbami ter zapeli pesem Oj, pust Tullia Možine. Bogata prireditev ob Dnevih evropske kultur- ne dediščine so končali prav vsi sooblikovalci večera, od malčkov do osnovnošolcev in di- jakov, s skupno pesmijo Tam je lepo, ki jo je za to priložnost napisala Alenka Petaros, spremljal pa jih je ansambel Nebojsega. Pri- reditev je režirala Maruška Guštin, Silva Perčič in Loredana Bratoš sta pripravili ročni izdelek – deklico v narodni noši, ki so jo razdelili vsem vrtcem, osnovnim in srednjim šolam VEŠ Opčine, priložnostne nalepke pa je pri- pravil Borut Pertot. Metka Šinigoj O Obisk v Rojanu Misijonarka s. Vesna Hiti estra Vesna Hiti se v teh dneh mudi v Sloveniji. Zelo rada je sprejela povabilo ro- janskega Misijonskega krožka, da obišče tudi Rojan in nam v sliki in besedi prikaže delovanje, deželo in prebivalce Rwande. S. Vesna, usmiljenka, doma iz Bloške Police, je že od mladih let ra- da pomagala dru- gim in se rada raz- dajala pri pomoči in oskrbi ostarelih, pomagala ženam pri delu na polju, čistila in krasila cerkev; dela ji niko- li ni zmanjkalo. Po letih študija je v sebi prepoznala, da je njen poklic po- stati misijonarka, zato se je na vso moč trudila in vztrajno molila, da bi jo Bog uslišal in izpolnil njeno veliko željo. Bila je uslišana. Predstojniki so jo najprej poslali v Pariz, kjer se je izpopolnila v študiju misijologie, v jeziku in spoznavanju novih kultur. Po petih mesecih ji je vrhovna predstojnica sporočila, da so jo določili za Rwando. Bila je presrečna, da je lahko pri 36 le- tih v božjem imenu šla v misijo- ne. Tja je sestra prispela 25. junija 1991 in s ponosom vedno pove: “Srebrni jubilej misijonskega po- klica praznujem skupaj z domo- vino”. Rwanda je majhna afriška država tik pod ekvatorjem. Ni obsežna, ampak zelo gosto naseljena. Ljud- je so pristni, pridni in si zelo pri- zadevajo za boljše življenje. Sestra Hiti nam je pokazala več zanimivih diapozitivov, s katerih smo razbrali njihovo trdo življen- je. Vsi so veseli, nasmejani, vedno dobre volje. Zelo lepi so otroci. Zemljo obdelujejo z motiko, vse delo je ročno. Nimajo strojev ne elektrike. Narava je radodarna z vodo, uspevajo obširni čajni na- sadi, mnogo je raznovrstnega tropskega sadja, sadijo koruzo in sladki krompir. Deklice so v glav- nem pestunje mlajših otrok, dečki pa pastirčki. Odrasli delajo na poljih. Za svoje delo zaslužijo skromno plačilo. S tem laže do- S stojno preživljajo svoje družine,ker imajo denar za hrano, zdrav-stveno oskrbo in šolanje otrok. Nekateri so si celo zgradili pre- prosta bivališča iz blatnih zida- kov. Sestra misijonarka deluje v Hu- kungu, to je misijon na 2.000 m nadmorske višine, kjer je vedno pomlad. Zdravstveni center, ki ga vodi, je v teh letih zelo napredo- val zaradi podpore dobrotnikov, Misijonskega središča, Karitas in Ministrstva za zunanje zadeve. Obnovili so porodišnico, podprli zdravstveno vzgojo in oskrbo za nosečnice in matere. Tu se letno rodi čez 200 otrok. Veliko otrok obiskuje otroške vrtce, osnovno in srednjo šolo. Razredi štejejo od 80 do 100 učencev. Ljudje so večinoma katoličani in cerkve so vedno polne. Obstajajo pa tudi struje z materialno korup- cijo. S. Vesna se zaveda, da misijon ne more rešiti vseh problemov Afri- ke, ampak ko se kdo postavi na lastne noge, je to kakor novo roj- stvo, nov začetek, novo upanje. Tako zagotavlja navdušena s. Hi- ti. Misijonski sestri se iskreno zah- valjujemo za prikazano misijon- sko življenje in delo v tem osred- njem delu – srcu Afrike. Želimo ji veliko božjega blagoslova in Ma- rijinega varstva pri nadaljnjem, tako plemenitem poslanstvu. Iz srca hvala tudi vsem, ki so omogočili to srečanje in darovali v isti namen. U. T. V Kulturnem domu / Ob Dnevih evropske kulture Lepa prireditev openske Večstopenjske šole Foto damj@n Videmska / Aktualno20. oktobra 201612 Izlet PD Rupa – Peč po Nizozemski in Belgiji (2) Čar kulturnih in naravnih znamenitosti elgija sodi med najmanjše evropske države, hkrati pa med najgosteje naseljene in najbogatejše. Že v srednjem ve- ku se je razvila v pomembno trgovsko in industrijsko državo. Goriški izletniki so si naj- prej ogledali mesto Antwer- pen, ki ga krasijo umetnine, lepo speljane ceste in sred- njeveški gradovi. Prista- niško mesto je znano po diamantih in modi. V me- stu je v 16. stoletju živel in deloval znani slikar Peter Paul Rubens. Izlet so nadal- jevali po Flandriji in se pel- jali do Brugga, kulturne prestolnice Belgije in enega najbolje ohranjenih evrop- skih srednjeveških mest pod zaščito Unesca. Krasno mesto s čarobno atmosfero, številnimi kanali, roman- tičnimi mostiči, srednje- veškimi hišami, mogočni- mi stavbami, mestnim ob- zidjem in vrati, stolnico z zvonikom, baziliko, trgovi- nicami s čipkami, čokolad- nicami in pivnicami. Vročina je nekoliko otežila ogled lepega mesta. Nadaljevali so vožnjo in zvečer prispeli v Gent. Po večerji so se sprehodili skozi le- po razsvetljeno mesto, obdano s cvetjem. Naslednji dan so se sprehodili po starem srednjeveškem središču mesta Gent. Gent je bil v srednjem veku gospodarsko zelo razvit in večji od samega Londona. Danes je pravi muzej srednjeveške kultu- re pod milim nebom s številnimi gotskimi stavbami, kanali, grado- vi, samostani, stolpi in drugimi umetninami, ki dajejo mestu ro- mantični pridih. Katedralo bogati Gentski oltar, delo Jana van Eycka, mogočen je tudi flandrijski grad grofov Grevensteen, ki se je ohra- nil nedotaknjen skozi stoletja. Po kosilu so se napotili proti prestol- nici Belgije, Bruslju. Najprej so s panoramskim ogledom uživali ob pogledu na mesto, sedež Evropske B unije, Atomium, parlament, kral-jevo palačo in druge umetnine.Ogled mestnih znamenitosti so nadaljevali peš. Skozi kraljeve ga- lerije in po ozkih ulicah so prišli na Veliki trg. Sprehodili so se mi- mo kraljeve palače, stolnice, me- stne hiše, sodne palače, baročnih stavb, cehovskih hiš s čudovito okrašenimi in pozlačenimi fasa- dami. V bližini stoji simbol Bru- slja, Manneken Pis - “fantek, ki lu- la”. V pivnicah z najrazličnejšimi vrstami piva so se lahko po želji okrepčali, za zadnje spominke pa so bile na voljo mikavne čokoladnice in male trgovinice. Zadnji dan je za spre- membo deževalo, kar pa ni preprečilo postan- ka pred Atomiumom, ogromno jekleno mole- kulo. Tu so se skupinsko slikali in se odpravili na rezerviran obisk Evrop- skega parlamenta. Pred vstopom v sejno dvorano, v kateri jih je čakala prijazna gospa Urška Do- linšek, so morali skozi varnostni pregled. Gospa Dolinšek je najprej vse lepo pozdravila, nato je ra- zložila sestavo in potek EU. Rade volje je odgovarjala na vsa vprašanja udeležencev. Nekaj po 11. uri je izletnike prijetno prese- netil evropski poslanec Lojze Peterle, ki so ga sprejeli s toplim aplav- zom. Spoznali so, da je dober poznavalec Go- riške in njenih ljudi. Predstavil se je s svojo domačnostjo in hudo- mušnostjo. Na preprost način je predstavil delo parlamenta in poudaril pomen izvoljenih, čeprav majhne države, ki lahko z idejami dopri- nesejo pomembne stva- ri tudi v skupno dobro. Prijetno poslušanje je preganjal čas, ki je hitro mineval, zato so se go- spodu poslancu zahvali- li in mu izročili darilo. Zadonela je tudi sloven- ska himna. Ob koncu pa so se za spomin še slika- li. Gospa Dolinšek jih je pospremila na galerijo dvorane evropskega zasedanja. Zunaj je že nehalo deževati. Čakalo jih je še zadnje okusno kosilo v samem središču mesta. Izletniki so se zbra- li na avtobusu. Čakala jih je še dol- ga vožnja do Amsterdama. Organizatorji PD Rupa-Peč se zah- valjujejo vsem, ki so pripomogli, da je izlet lepo potekal, predvsem tistim, ki so poskrbeli za uradni sprejem v Evropskem parlamentu. Najlepša zahvala gre v prvi vrsti slovenskemu poslancu gospodu Lojzetu Peter- letu, kateremu želijo še veliko uspehov v nje- govem poslanstvu. Le- pa hvala tudi odgovor- ni za obiske, gospe Urški Dolinšek, za nje- no prijaznost. Topla zahvala tudi spremlje- valki vsakoletnega izle- ta Patrizii. / konec Udeleženka Šinigoj Jožica re za enega najstarejših priimkov, saj iz- vira iz dejavnosti oziroma poklica, ki ga poznamo že od začetkov zgodovine. Ba- jati pomeni čarati. Tisti, ki baja, je čarovnik. Vrač. Mag. Coprnik. Danes to vlogo opravljajo zdrav- nik, lekarnar in duhovnik. V sodobnem jeziku pa bi lahko temu rekli tudi bioenergetik. Podo- ben priimek, z enakim izvo- rom, je tudi Basnava. Ali Čare. Vsaka vas je imela svojega baj- ca. Zato je v Sloveniji danes 984 Bajcev, tretjina od teh pa jih živi na Goriškem. Tem mo- ramo prišteti še tiste, ki se pišejo Bajec. 566 jih je, tretjina na Primorskem. Vsi Bajci si ka- kopak niso v sorodu. So si pa med seboj velikokrat v sorodu po priimkovni liniji tudi tisti, ki se pišejo Bajec, in tisti, ki se pišejo Bajc. Te naj- demo tudi izven meja republike Slovenije: 65 v Združenih državah, 57 v Srbiji, 55 v Kanadi in 45 v Italiji. Bajec pa je priimek tu- di v Nemčiji (134), na Hrvaškem (78) in v ZDA (37). Po vsem svetu je vseh skupaj malo manj kot 3000. Težko pa iščemo Bajce, katerih priimek se je spre- menil v Waiz in Waitz. Prvih je namreč v Ban- gladešu 2400, čeprav verjetno nimajo prav nobene sorodstve- ne povezave z našimi Bajci. Če se kdo jezi, da ima priimek dve obliki, naj se potolaži, saj je v starih dokumentih še veli- ko več različic. Najdemo vse te: Baiaz, Baiz, Baizer, Baizh, Baizhg, Baizi, Baizoukg, Waiz in Wauiz. A to še ni vse. Ženske s tem priimkom, ki jim danes malce starinsko rečemo Bajčev- ke, so duhovniki zapisali tako- le: Baicoucha, Baizauka, Bai- zoucha, Baizouka. Seveda se človek nasmehne, saj takoj pomisli na bazuko ali žvečilni gumi Ba- zooka. A moramo vedeti, da ta dva pojma nimata prav nikakršne zveze z Bajci. V župniji Kamnje, ki je obsegala več da- našnjih župnij na pobočju Čavna, naj- demo Bajce že v naj- starejših dokumen- tih. Prvega Bajca naj- demo leta 1636, ko je bil Andrej Bajc bo- ter Luciji Rustja. Priimka nakazujeta, da je družina živela v Skriljah, kjer sta oba priimka “doma”. V župniji Kamnje je vsaj od leta 1711 služboval tudi kot duhovnik pomočnik Vinko Bajc. To je bilo v časih, ko so mladi du- hovniki ostajali v rojstnih župnijah. Da gre za mogoče celo najstarejši priimek v Skriljah, priča tudi toponim, ime enega od treh zaselkov: Bajči. Sredi 18. stoletja sta v Skriljah živeli dve družini Bajc. To kaže na veliko verjetnost, da gre za isti izvor. Konec 18. stoletja pa najdemo že štiri družine na hišnih številkah 32, 33, 34 in 38. Za- nimivo pa je, da družine niso v zaselku Bajči, ampak v zaselku Valiči. V naslednjih dveh dese- tletjih se je število podvojilo. Leta 1821 najdemo v Skriljah že sedem razširjenih kmečkih družin Bajc. Priimek je na Vipavskem pogost tudi v župniji Col. Tudi tam najdemo Bajce že vse od prvih knjig naprej. Danes imajo tamkajšnji Bajci obe obliki priimka, Bajec in Bajc. G VIPAVSKI PRIIMKI (13) Tino M a m ić BAJC Toponima Bajči (Baitz) in Pod Bajči (Pod Baitz) na zemljevidu, ki je nastal leta 1821. Danes enega hranijo v Trstu, drugega v Ljubljani. Zelo lep zapis priimka je tudi v družinski knjigi župnije Col, kjer je bil poglavar družine leta 1757 rojeni Anton Bajc. Knjigo danes hranijo v Škofijskem arhivu Koper. Poročni zapis v prelepi pisavi, ko sta se 23. januarja 1776 poročila Anton Bajc in Ana Bratina. Nevesta je bila doma pri Stomažih na številki 66. Poroka mojega pra-pra-pra-pra-pradeda Antona in ravno tako 5 krat prababice Ane je bila v župnijski cerkvi v Kamnjah. Poročno knjigo danes hrani Škofijski arhiv Koper. ekaško društvo Bovec in predstavniki turističnih ponudnikov, s podporo bovške občine, so po 31 letih, 17. in 18. septembra, ponovno organizirali bovški maraton in nanj povabili tudi tekače iz so- sednjih držav, posebej iz naj- bližjih krajev. Številni gledalci so bili zelo zadovoljni s kako- vostjo rezultatov okoli 1500 tekačev. Tek oživljajo v zgor- njem Posočju kot eno parad- nih športnih disciplin, zato ni čudno, če po 31 letih zopet osvajajo vrh te discipline na Slovenskem, tudi v organiza- cijskem smislu. Prvi rekreativni maraton v Sloveniji so v Bovcu organizi- rali 16. novembra 1980 in to ponovili še petkrat, potem pa je začela šepati povezava s sponzorji in treba je bilo po- trpeti kar tri desetletja. Medtem je nastavila organiza- cijska jadra vetru športnega duha te panoge nova genera- cija, ki je vzgojila veliko ime- nitnih mladih tekačev. Ti po- stajajo steber novega lokalne- ga zagona te športne panoge tudi kot organizatorji in tre- nerji. Žlahtna tradicija kako- vostno rase ob domačem te- kaškem društvu, finančne vire išče tudi pri domačem turiz- mu. Uspehi najmlajših te- kačev na državnih in medna- T rodnih prvenstvih so nav-dušili k prostovoljni pomočipri organiziranju prireditev kakih 250 – 300 domačih lju- biteljev športa. Prav toliko prostovoljcev je dalo vse od sebe, da je dvodnevna priredi- tev potekala brezhibno, in kot je za javnost povedal predsed- nik organizacijskega odbora Vasja Vitez, so prostovoljci do- kazali, da za naslednji mara- ton lahko načrtujejo še tisoč tekačev več. Na 42-kilometrski progi je bil med moškimi absolutni zma- govalec Danijel Vojinov (Iskra), (2:57,43). Že ob odprtju v soboto je bilo čutiti pravi pristop organiza- torja, na način, da se nihče ni niti za trenutek dolgočasil. Prvi so bili na vrsti nekaj sto metrov dolgi teki najmlajših tekačev, ki so se začeli v sobo- to, za veselje mladih upov in vztrajnih staršev ali pa že tre- nerjev. V soboto popoldne in zvečer je teke spremljal bogat spremljajoči program, ko je prvič zadonela tudi himna Bo- vec maratona, prav tako pa je bilo tudi v nedeljo zjutraj, ko so se tekači v sončnem vreme- nu najprej odpravili na 8-kilo- metrsko preizkušnjo, start pa je, ob izvajanju himne Petra Della Biance, z udarcem na kravji zvonec izvirno naznanil župan Občine Bovec Valter Mlekuž. Po mnenju izkušenih tekačev je Bovec ma- raton že v prvi po- novni izvedbi doživel izjemen uspeh tako z organizacijskega kot tudi z vidika kakovosti te- ka. Župan Občine Bovec Valter Mlekuž se je zahvalil vsem, ki so že v pripravah garali, da je nastopil trenutek spoznanja, da ta maraton potrebujejo vsi, in so se potrudili traso speljati po eni najlepših naravnih da- nosti v regiji in svetu: “Stopili smo skupaj in vsak je dal svoj kamenček v mozaik tega uspešnega projekta. Čestitam Tekaškemu društvu in pod- pornikom... ”. Ob podelitvah nagrad je na bovškem trgu ve- lo veliko veselja in pozitivne energije, da so kar trije tekači najdaljšo preizkušnjo opravili s časom pod tri ure. Ta zdaj postaja prav gotovo izziv za mnoge svetovne ase marato- nov, ki jih tokrat ni bilo v Bov- cu, čeprav so dobili vabila, in do Soče nimajo prav daleč. Da je Bovec maraton 2016 v celoti odlično uspel, potrjuje- jo tudi sveži odzivi tako tek- movalcev in spremljevalcev kot številnih turistov, ki že na- povedujejo svojo udeležbo čez eno leto. Vselej so veseli ude- ležbe tistih, ki prinašajo odličnost športnega duha z območja od Kanalske doline do Trsta. Miran Mihelič Bovec maraton 2016 Lepa priložnost za druženje Slovenija 20. oktobra 2016 13 Sloveniji stranke s propagandno kampanjo nadaljujejo politiko, ki naj bi okrepila njihov pomen in vlogo v državi in v vseh njenih organih in ustanovah. Premier Miro Cerar pou- darja, da bo vlada, ki jo vodi zaradi večine poslanskih glasov in s tem pod- pore v parlamentu, lahko upravljala državo do konca svojega mandata, hkrati pa se zelo trudi za povečanje lastnega sta- tusa, morda za dosego karizme, kakršno imata, menim, za zdaj predvsem Milan Kučan in Janez Janša. Mandat zdajšnje vlade in koalicije se bo sicer končal šele poleti leta 2018, vendar stranke delujejo tako, kot da se bližajo izredne oziroma nove predčasne volitve. V Sloveniji o tem prirejajo ankete, raziskave javnega mnenja, in iščejo t. i. “nove obraze” za stranke, hkrati pa napovedujejo ustana- vljanje novih političnih strank. V poli- tično stranko naj bi se kmalu preobrazilo zdajšnje Gibanje za otroke in družine, ki ga vodi Aleš Primc, pa tudi t. i. ActTank, Dejanje za boljšo demokracijo, ki ga vodi bankir in nekdanji politik leve politične usmeritve, Marko Voljč. Šlo naj bi za or- ganizacijo civilne družbe, “katere po- slanstvo je izboljšanje demokracije v Slo- veniji, pa preverjanje idej in ustvarjanje izhodišč za dobronamerni dialog o splošnih družbenih vprašanjih. Posebno skrb naj bi nova možna stranka po- svečala sistemskim rešitvam, ki bi pripo- mogle k večji kakovosti političnih raz- prav in posledično življenja v Sloveniji ter k večjemu ugledu politike v družbi in državi. S tem bi krepili demokracijo, kar bi koristilo vsem prebivalcem Sloveni- je”. Stranke in javna občila pa se poleg raz- prav in vprašanj s področja t. i. visoke po- litike ukvarjajo tudi z obravnavo tem, ki izhajajo iz konkretnih zadev in stanja v Sloveniji. Ob tem, da je novi generalni sekretar Organizacije združenih narodov s prepričljivo podporo postal Portugalec Anto- nio Guterres, ki bo viso- ki položaj prevzel 1. ja- nuarja 2017, se je v strankah politične de- snice, časnikih in dru- gih glasilih dela opozi- cije, pa tudi na drugih ravneh, pričela kampan- ja zoper dr. Danila Tür- ka, ki je moral vedeti, ta- ko pravijo, da nima iz- gledov za izvolitev na omenjeni položaj na čelu svetovne organiza- cije, pa je kljub temu vztrajal pri kandidaturi. Vladi pa usmerjajo očitek, da je kljub sla- bim izgledom za uspeh vztrajala pri kandidaturi dr. Danila Türka in jo tudi financirala. Zdaj opozicija sprašuje, kdo in kdaj bo vrnil sredstva, ki jih je vlada porabila za finan- ciranje kandidature, saj gre dejansko za denar slovenskih davkoplačevalcev. Na- mesto odgovorov je premier Miro Cerar neuspešnemu kandidatu za vrhunski po- ložaj v OZN dr. Danilu Türku poslal brzo- javko, v kateri ga hvali, “da je bil zelo do- ber in sposoben kandidat, s katerim si je Slovenija povečala ugled in prestiž v mednarodni politiki”. Med drugimi dogodki je vzbudil zani- manje in različne odmeve pokop žrtev povojnih pobojev iz Hude Jame pri Laškem, ki jih prenašajo v Spominski park Dobrava pri Mariboru, kjer jih bodo 27. oktobra pokopali. Ganljiv in hkrati slovesen je bil tudi pogreb žrtev iz Krim- ske jame. Glavni in odgovorni urednik tednika Demokracija Metod Berlec je o boleči temi pobojev in njihovih žrtev na- pisal uvodnik in v njem zapisal tudi: “Ko- sti umorjenih se kot nekakšne trofeje prekladajo z enega mesta na drugega. Morišča so po novem arheološka naj- dišča. Morilci se sploh ne iščejo. Gre sa- mo še za sanitarne prekope, da se po- kaže, da je bilo vendarle vsaj nekaj nare- jenega. Večina pomorjenih pa bo še na- prej ležala v več kot šeststo moriščih po vsej Sloveniji”. Pričakujejo napoved izredne seje držav- nega zbora, na kateri bodo obravnavali interpelacijo, ki je uperjena zoper vlado in njeno odgovornost. Zahtevo, obrazloženo na 46 straneh, so v parlament vložili poslanci SDS s prvim podpisanim Jane- zom Janšo. Poslanci iz te stranke zunanjega mini- stra Karla Erjavca dolžijo, “da ni nikoli pojasnil, za- kaj je Slovenija postala po- polnoma pasivna v med- narodnih odnosih”. Glede Slovencev v zamejstvu in po svetu navajajo, “da je Gorazd Žmavc, pristojen za omenjeni resor, na mi- nistrskem položaju že dru- gi mandat, njegov Urad pa je nazadoval. Gre za po- membno ministrstvo, saj je na tujem okoli pol mili- jona ljudi slovenskega po- rekla, toda ministrstvo in njegov Urad sta o tem brez vizije in strategije”. Najbolj skrb vzbujajoče pa so najbrž raz- mere v zdravstvu, kjer ministrici Milojki Kolar očitajo popolno nesposobnost. Mi- nistrica naj bi bila “objektivno odgovor- na tudi za smrtni primer v Urgentnem centru Splošne bolnišnice v Novi Gorici. Bil je najmanj eden, verjetneje pa so bili tam trije smrtni primeri”. Zaradi fizičnega izčrpavanja politikov v polemikah in medsebojnih obtožbah so v koaliciji in še bolj v vladi zanemarili obveznosti in odgovornosti v mednarod- ni politiki. Tako tudi odnose s Hrvaško. Borut Šuklje, mednarodni svetovalec Agencije za strateške študije, je v komen- tarju, objavljenem v časniku Delo, poz- val vlado k previdnosti in ukrepom. Spo- ročil je, “da ima nova hrvaška vlada An- dreja Plenkovića namen razglasiti t. i. iz- ključni gospodarski pas. S to razglasitvijo bi bile za Hrvaško tudi vnaprej določene morske meje s Slovenijo, z Bosno in Her- cegovino in s Črno goro. Vse bi bilo rešeno v korist Hrvaške, in to brez nepo- trebnih dolgotrajnih pogajanj, argumen- tov, zgodovinskih dejstev, zemljevidov in arhivov. Glede tega je hrvaška politika popolnoma enotna. Borut Šuklje opo- zarja, “da bi bilo modro pričakovati, da bo slovenska vlada takoj po čestitki, ki jo bo premier Miro Cerar poslal predsedni- ku nove hrvaške vlade v Zagreb, sklicala ljudi, ki so sodelovali pri nastanku Spo- razuma o arbitraži in ki imajo zadosti znanja in izkušenj tudi za oblikovanje odgovorov, kaj vse bo država Slovenija morala storiti po bližajoči razglasitvi sod- be Arbitražnega sodišča o določitvi državne meje med Slovenijo in Hrvaško”. In še naslednja spodbudna novica. Edi Kraus, gospodarstvenik in zaveden Slo- venec iz Trsta, sicer tudi direktor Kemij- skega in tekstilnega podjetja Julon v Lju- bljani, je v pogovoru, objavljenem v re- viji Moja Slovenija-Slovenske zgodbe iz sveta in domovine, odgovoril tudi na vprašanje, kako je biti Slovenec v Trstu. Prepričan je, “da so se v zadnjih 15 letih stvari močno spremenile. Nacionali- stični naboj, ki je prej izredno močno obremenjeval odnose, je pojenjal in zdaj se odnosi med Slovenijo in Italijo po mo- jem mnenju skokovito izboljšujejo. So na odličnem nivoju, k čemur sta v prvi vrsti pripomogli politika in diplomacija. Pozitivne spremembe je občutiti tudi na lokalni ravni v Trstu. V tržaški občinski upravi nimam težav, ker sem Slovenec, in mislim, da je to velikanski pokazatelj, da so se stvari res spremenile na bolje”. Marijan Drobež V esedi “denacionalizacija” in “de- nacionalizacijski upravičenci” povzročata pri veliki večini Slo- vencev izjemno negativen čustveni od- ziv. Tako zelo intenzivno alergijsko re- akcijo, da sploh ne pride do možnosti racionalne razprave. Razlogi za to v ve- liki meri izvirajo iz nepredelanih in za- gnojenih travm preteklih generacij, s ka- terimi smo na nezavedni ravni dobesed- no prepojeni. Ravno zaradi tega postko- munistična elita tako zelo uspešno zlo- rablja denacionalizacijo kot eno izmed najuspešnejših orodij v ideološkem za- slepljevanju in manipuliranju javnosti. Zgolj kot zanimivost naj navedem, da je več kot pomenljivo, da so denacionali- zacijski upravičenci, ki so bili v 90. letih preteklega stoletja blizu postkomuni- stični eliti, navadno po hitrem postopku in brez kakršnega koli pompa in težav dobili vrnjeno premoženje, nekateri “drugi” pa se uporabljajo kot strelovod za nepredelane travme in frustracije slo- venskega ljudstva. Neizmerna škoda je, da na pomladni strani nismo niti sami med seboj spo- sobni opraviti sproščene, iskrene, racio- nalne in konstruktivne razprave o pro- cesu denacionalizacije. Ravno tako kot nacionalizacija je bila tudi denacionali- zacija politična odločitev. Kakšni so bili motivi in cilji za nacionalizacijo, nam je več ali manj jasno. Odkrito povedano, pa mi ni najbolj jasno, kakšni so bili re- snični razlogi in družbeni cilji sloven- skega modela denacionalizacije. So- glašam, da je bil eden glavnih ciljev tega projekta odprava krivic v zvezi z anti-ci- vilizacijskimi ravnanji komunistične eli- te. Toda ponovna vzpostavitev “pra- vičnosti” je po tako dramatičnem doga- janju in po več desetletjih karence že po naravi stvari skoraj misija nemogoče. Nekoliko bolj realistična naloga bi bilo blaženje posledic barbarskega nasilja ko- munistične elite in vzpostavitev pošte- nega pravnega, ekonomskega in social- nega okolja ter učinkovitih demokra- tičnih mehanizmov v naši ljubi do- movini. Koliko je denacionalizacija k uresničitvi prej navedenih ciljev prispevala? Po moji oceni zelo ma- lo. Glede na ekonomski vložek bi- stveno premalo. Pravni nasledniki den. upravičencev so izjemno raz- novrstna druščina. Za večino njih je značilno, da nimajo takšnega podjetniškega daru kot njihovi predniki, ki so akumulirali ali po- dedovali in ohranjali to premožen- je. Poleg tega je nekaj resnice tudi v “levičarskih” razmišljanjih o pro- blematičnosti ekstremno velikih premoženj iz časa pred drugo sve- tovno vojno – Kraljevina SHS ni bi- la ravno približek “nebeški državi”. Slednje niti pod razno ne opra- vičuje medvojnih in povojnih gro- zodejstev anti-civilizacijske narave, hkrati pa je zelo naivno ali pa ma- nipulativno idealistično opisovanje predvojnega obdobja in recidivi v to ob- dobje. Živimo namreč leta 2016. Roko na srce, tudi krivičnost oziroma pravičnost pred- vojne slovenske (in jugoslovanske družbe) si zasluži bolj objektivnega ovrednotenja in predpostavlja predpo- goj za obstanek in razvoj Slovencev. Ker nobena od šestih generacij, rojenih po uveljavitvi Zakona o odpravi tlačanstva (1848), ni ozavestila in ponotranjila sprememb, ki jih je prinesla zemljiška odveza, smo na podzavestni kolektivni ravni še vedno ujeti v nekatere krute po- stfevdalne čustvene in miselne vzorce, ki so po toliko generacijah tako globoko zakopani, da jih zelo težko prepoznava- mo. Še posebej, ker je bil primarni cilj vsake od teh generacij ohranjanje statu- sa quo, čeprav se je svet v tem času dra- matično spreminjal. Komunistična oblast pa je navedene rane še dodatno zagnojila in nato z desetimi povoji pre- krila. Ker pa se z denacionalizacijo obravnava premoženje iz oddaljene pre- teklosti, ki je povezana z nepredelanimi kolektivnimi, družinskimi in osebnimi travmami, začne kolektivna in tudi in- dividualna zavest ob takšnih spominih nenadzorovano in iracionalno bruhati. Z vidika nepredelanih preteklih kolek- tivnih, družinskih in osebnih travm lažje razumemo aktualno solidarnost znotraj posameznih “stanov” oziroma med “našimi”, oportunizem kot prevla- dujoči modus vivendi, občo sprejemlji- vost ekstremnih oblik družbene nepre- hodnosti oziroma nemobilnosti, nepo- tizem, patološko oklepanje staršev na otroke in patološko pričakovanje otrok glede zaščite v okviru našega “grunta”, izgon in stigmatiziranje drugače raz- mišljujočih, zelo nezdrav in ambivalen- ten odnos do dela in do svobodne pod- jetniške iniciative, nezdrav odnos do premoženja, egocentrizem in egoizem ter zaplankanost … V tem pogledu se na kolektivni (in tudi rodovni) ravni vede- mo podobno kot žrtve zelo grobega na- silja v otroštvu in se običajno sploh ne zavedamo, zakaj tako reagiramo, ter da pogosto zamenjujemo žrtev s storilcem in obratno. Na žalost Slovenci še vedno med seboj na podzavestni ravni komu- niciramo in smo enako (oziroma še bi- stveno bolj) kruti, kot da leta 1848 ne bi bil uveljavljen Zakon o odpravi tlačan- stva. Brez soočanja s polpreteklo in tudi preteklo zgodovino se bomo zelo težko spoprijemali z izzivi prihodnosti – na žalost bomo tudi zaradi globalnih tren- dov znova padli v podobno spiralo, kot smo ji bili priča v drugi polovici 19. sto- letja, ko so bili naši predniki zaslepljeni od formalnega egalitarizma in lažnega blagostanja kot posledic zemljiške od- veze ter ohranjanja fevdalnih vzorcev razmišljanja in vse večjih razlik v družbi ter turbulentnega globalnega dogajan- ja. Slovenija na žalost (kljub skoraj za- ključeni denacionalizaciji) zaradi dena- cionalizacije ni postala nič bolj vitalna, niti nič bolj propulzivna družba. Vrnje- no premoženje oziroma odškodnine so predstavljale premoženjski obliž neka- terim redkim družinam in jim omo- gočile mirno in eksistenčno varno življenje, ni pa to imelo za posledico omembe vrednih družbenih premikov. Denacionalizacija je v določenih prime- rih na individualni oziroma družinski ravni odpravila krivice komunističnega anti-civilizacijskega projekta, na družbe- ni ravni pa na žalost ni povzročila omembe vrednih premikov. Večina slo- venskih prizadetih družin pa ni dobila nobene (ali skoraj nobe- ne) premoženjske kompenzacije za utrpljeno škodo kot posledico anti-civilizacijske norije komuni- stov, kar je tudi razlog, da tudi večina “pomladnih” Slovencev ne mara denacionalizacijskih upravičencev. Glede odškodnin zaradi ne- možnosti uporabe vrnjenega premoženja pa bom zelo jasno in nedvoumno zapisal: Če so država in njeni sateliti še 15 ali 20 let po uvedbi denacionaliza- cije neupravičeno uporabljali in “gospodarili” s premoženjem, ki je bilo vrnjeno v naravi upra- vičencem, bi moralo biti vsake- mu poštenemu, civiliziranemu in umsko zdravemu človeku sa- moumevno, da mora vsak takšen zavezanec za čas neutemeljene uporabe premoženja upravičencu po- vrniti izgubo prihodkov oziroma realno škodo zaradi nezmožnosti uporabe tega premoženja v tako dolgem obdobju. Se- veda pa je bistvo problema v tem, ker je na državo prisesana elita ves ta čas omo- gočala “svojim”, da so lahko to pre- moženje skoraj brezplačno uporabljali, sedaj pa moramo državljani plačati upravičencem odmero zaradi ne- možnosti uporabe po koliko toliko real- nih vrednostih. / str. 16 Ivan Kuhar, Časnik B Očitki in kritike vladi zaradi vztrajanja pri neuspešni kandidaturi dr. Danila Türka Hrvaška vlada verjetno pripravlja ukrepe za enostransko določitev morske meje s Slovenijo! Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc Kočljivo vprašanje Denacionalizacija kot blagoslov ali prekletstvo Aktualno20. okotbra 201614 NATUROPATSKI NASVETI (128)Erika Brajnik MENOPAVZA IN PERSONALIZIRANA NATUROPATSKA URAVNAVA Kako na naraven način uravnamo svoje telo? Predvsem s prehrano. Produkcija hormonov je tudi v črevesju; če je v prebavnem traktu pH nepravilen, bo tudi proizvodnja hormonov motena! Črevesje je evolu- cijsko najpomem- bnejši organ, na- jenostavnejše, enocelično bitje ima samo prebav- ni trakt, ostali or- gani so se razvili v funkciji črevesja in so mu tudi po- drejeni. V čreve- sni disbiozi (ne- ravnovesju) tiči velika večina težav, ki jih žen- ska občuti v menopavzi! Poskrbeti moramo, da črevesje, črevesni pH in produkcija hormonov delujeta pravilno in nemoteno. Kako naj to dosežemo? Tako da črevesje pravilno nahranimo – tako bo pravilno de- lovalo in pravilno proizvajalo hormone. Večkrat se v menopavzi zgodi, da se ženski napihne trebuh, da je le-ta vroč in se žen- ska počuti kot sod, ki bo vsak trenutek počil. Težavi se lahko izognemo z led tera- pijo. Kocko ledu zavijemo v robček, se uležemo, noge rahlo dvignemo in jo na popku pustimo za 5 minut. Postopek pono- vimo vsakokrat, ko začutimo, da prihaja naval vročine. Na takšen način se uspešno odpravi vročin- ski val, vendar se moramo obenem vprašati, zakaj je do njega dejansko prišlo. Ker se telo ne čisti več, menstruacije ni več, torej se ženska enkrat mesečno ne čisti, po- staja kri vedno gostejša in v telesu zastaja! Zato moramo kri dinamizirati, jo razredčiti in telo razbremeniti tok- sinov, kar lahko najenostavneje storimo s prehra- no. Ob nastopu me- nopavze je vredno vsaj nekaj mese- cev opustiti pšeni- co, ki močno vpli- va na žleze in hor- monsko neravno- vesje. Med vsemi žiti je pšenica tisto žito, ki je najmanj kakovostno in najbolj gosti kri. Drugo živilo, ki se mu je vredno doživljen- jsko odpovedati, so vsi mlečni izdelki, ki energetsko zamašijo jetra, ki posledično vplivajo na ščitnico in obščitnično žlezo, ti dve pa spodbujata, da osteoklasti siro- mašijo kosti, povišan holesterol itd. Naše telo lepo vsrka kalcij iz živil, kot so buča, sezam, brokoli, špinača itd. / dalje www.saeka.si tem smislu je AquafilSlo lahko zgled za slovensko gospodarstvo. Izrazil je tu- di ponos zaradi pregledne in od- prto izvedene privatizacije podjet- ja v začetku 90. let prejšnjega sto- letja. Leta 1995 je večinski lastnik nek- danjega Julona postala italijanska družba Aquafil, ki je slovensko družbo v 2013 prevzela v celoti. To je bil tudi eden od prvih prev- zemov s strani tuje družbe v poo- samosvojitveni Sloveniji. Letos aprila se je podjetje Julon preime- novalo v AquafilSlo. “V Julonu smo videli velik potencial. Po- gajanja so bila dolga in trda, prevzem je zahteval veliko dela in odrekanja. Naj- prej smo morali pre- magati nezaupanje do tujih vlagateljev, pa tudi italijanski in- vestitorji v Sloveniji niso uživali dobrega slovesa. Ob prevze- mu zaposlenih ni- smo odpuščali, se je pa od nas poslovilo nekaj vodilnih de- lavcev”, je na dogod- ku svoje spomine strnil lastnik, pred- sednik uprave in izvršni direktor sku- pine Aquafil Giulio Bonazzi. Proizvodnja skupine Aquafil je energetsko potratna proizvodnja, pomembno je recikliranje in upo- raba obnovljivih virov energije. “Trajnostna izdelava pomaga pri prodaji, povpraševanje za to- vrstnimi produkti v svetu narašča, zato na njih gradimo svojo pri- hodnost”, je Bonazzi predstavil vi- zijo družbe, katere osrednja dejav- nost je proizvodnja polimerov, vlaken iz najlona 6 ter vlaken za oblačilno industrijo. Ob obletnici se je Bonazzi zahvalil tudi slovenskim oblastem za do- V sedanjo podporo in pohvalil lju- bljansko univerzo, da izobražuje stro- kovno dobro pod- kovane kadre. Slovesnosti se je udeležil tudi slo- venski predsednik Borut Pahor: “Vabilo na dogodek sem sprejel, ker verjamem v poslovno filozo- fijo trajnostnega razvoja v vašem podjetju. Vemo, da v globalni konkurenci uspevajo podjetja s pravilno uravnoteženim odno- som med ljudmi, kapitalom in okoljem. Aquafil je vzorčen pri- mer krožnega gospodarstva. Do- kaz, da se takšna filozofija splača, je dejstvo, da je AquafilSlo krizo prebrodil brez hujših prask. Pod- jetje je tudi prvi primer uspešnega prevzema s strani tujega lastnika v Sloveniji”. Ob prihodu novega lastnika je te- danji Julon letno ustvarjal pri- bližno 18,5 milijona tedanjih nemških mark in imel 560 zapo- slenih. “Danes jih v AquafilSlo za- poslujemo približno 800 in letos bomo imeli 225 milijonov evrov realizacije”, je razvoj podjetja po- nazoril Kraus. Eden od paradnih konjev Aquafil- Slo je zaščiteni sistem regeneracije Econyl, ki iz odpadkov, ki vsebu- jejo najlon, ponovno pridobi po- liamid. “Zelo smo osredotočeni na proizvodnjo Econyla. Po njem je veliko povpraševanje in dejan- sko nima konkurence. Doseči želimo, da bo prisotnost niti Eco- nyl označena na končnih izdelkih in da se bo vedelo, da material pri- haja iz našega podjetja v Sloveni- ji”, je del načrtov razkril Kraus. Kot zanimivost naj povemo, da AquafilSlo proizvede štiri milijar- de kilometrov niti na leto, kar je dolžina, s katero bi lahko stoti- sočkrat ovili Zemljo okrog ekva- torja. Edi Kraus, generalni direktor, je še dodal: “Zanimivo je, da si na začetku nisem znal predstavljati, da bo ta zgodba tako dolga. Julon je bil za jugoslovanske razmere napredno in inovativno podjetje, in to je še danes, v svetovnem me- rilu. Prav zaradi inovacij je pod- jetje AquafilSLO vedno nekoliko vplivalo na slovensko gospodar- stvo. Mislim, da smo zdaj zgled za celo Slovenijo”. Ob slavnostni obletnici je podjet- je AquafilSLO izdalo poseben zbornik, ki povzema ključne do- godke iz vseh petih desetletij de- lovanja. Paolo Trichilo, italijanski velepo- slanik v Sloveniji, je bil tudi pri- soten na slovesnosti: “Podjetje je postalo globalno, ampak Ljublja- na ostaja izjemno pomemben del. Zagotavlja odlične priložnosti za zaposlitev in je drugim v nav- dih”. ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Pravni zastopnik Marko Tavčar Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 19 F 08532 12400 000000730643, SWIFT ali BIC koda: ICRAITRRES0 ali IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 To številko smo poslali v tisk v torek, 18. oktobra, ob 14. uri NA BOŽJO POT PO EVROPI SEM IN TJA (36) Mariza Perat V svojih Tretjih Spominih s. Lucija v poročilu leirijskemu škofu msgr. de Silva z dne 31. av- gusta 1941 o tem nebesnem znamenju poroča: “Vaša Prevzvišenost ve, kako je pred nekaj leti Bog poslal znamenje, ki so ga zvezdoslovci ho- teli označiti kot severni sij. Zdi se mi, da, če bi ga bili temeljito proučili, bi bili spoznali, da tako, kot se je pred- stavil, to ni bil in tudi ni mogel biti severni sij. A naj bo, kot oni hočejo! Bog mi je s tem znamenjem dal ra- zumeti, da je Njegova Pravičnost na tem, da udari narode zaradi pregreh, in zato sem takrat začela vztrajno prositi za zadostilno obhajilo na prve sobote in posvetitev Rusije. Moj namen ni bil samo doseči usmiljenje in odpuščanje za ves svet, ampak predvsem za Evropo. Bog mi je v svo- jem neskončnem usmiljenju dal ra- zumeti, da se tisti strašni trenutek približuje in Vaši Prevzvišenosti ni neznano, kako sem, ko je bil še čas, na to opominjala. In naj še povem, da molitev in pokora, ki sta bili opravljeni na Portugalskem, nista še potolažili Božje Pra- vičnosti, ker je nista spremljali kesanje in spreobrnjenje. Upam, da bo Hijacinta prosila za vas v nebesih”. Teden dni po “neznani svetlobi” je Adolf Hi- tler (1889-1945) v Nemčiji prevzel oblast, kar je bil pravzaprav že uvod v drugo svetovno vojno. Videnje pekla pri tretjem prikazovan- ju je najbolj priza- delo Hijacinto. Lu- cija v Tretjih Spomi- nih piše: “Večkrat je sedla na tla ali na kakšen ka- men in ponavljala: “Pekel! Pekel! Kako se mi smilijo duše, ki gredo v pekel! Tam so ljudje, živi, ki gorijo kot drva na ognju”! Nato je pokleknila in s sklenjenimi rokami molila molitev, ki nas jo je naučila Gospa: “O Jezus, odpusti... ” Dolgo je tako klečala in molitev kar na- prej ponavljala. Zato je trpela tudi zaradi vojne, ki je bila na tem, da pride. Meseca januarja in fe- bruarja 1920 je med boleznijo povedala: “Če se ljudje ne spokorijo, bo naš Gospod kaznoval svet, kot ga ni še nikdar doslej. Prva bo na vrsti Španija”. Kot je znano iz zgodovine, je v Španiji le- ta 1936 prišlo do revolucije, ki je v treh letih divjanja zahtevala življenja velikega števila škofov, duhovnikov in vernikov. Bilo je nevarno, da bi se revolucija razširi- la tudi na Portugalsko. Takrat so se por- tugalski škofje skupaj z verniki zaoblju- bili, da poromajo k fatimski Kraljici in tu ob- novijo posvetitev njenemu Brezmadežnemu Srcu, kot se je to že zgodilo 13. maja 1931. Tega dne je bilo namreč, ob proglasitvi resničnosti Marijinih prikazovanj, pod vodstvom lizbon- skega patriarha in kardinala msgr. Manuela Goncalvesa Cerejeira ter vseh portugalskih škofov, zahvalno romanje v Fatimo, kjer je kar- dinal skupaj s škofi opravil posvetitev Portu- galske Marijinemu Brezmadežnemu Srcu. Na Portugalskem se je tako ohranil mir. Hijacinta je v zvezi z vojno ponavljala: “Koliko ljudi bo umrlo! In skoro vsi bodo šli v pekel! Mnogo hiš bo porušenih do tal in mnogo duhovnikov bo pobitih”. V Tretjih Spominih Lucija poroča tudi o Hijacintinem videnju sv. očeta. Na Lucijino vprašanje, kako se je to zgodilo, je Hijacinta odgovorila: “Ne vem, kako je bilo. Videla sem sv. očeta v zelo veliki hiši. Klečal je ob mizi z obrazom v dlaneh in jokal. Zu- naj je bilo mnogo lju- di. Nekateri so proti hiši metali kamenje, drugi so preklinjali in zmerjali sv. očeta. Ubogi sv. oče! Mnogo moramo moliti zanj”! Pri tem tretjem prikazovanju je Marija vidcem razodela “drugo ali veliko skrivnost”, v kateri je zajeto glavno sporočilo človeštvu za dosego miru in za spreobrnjenje grešnikov. Skrivnost obsega tri dele: V prvem delu je Marija vidcem pokazala pe- kel, drugi del govori o češčenju Marijinega Brezmadežnega Srca ter pogojni napovedi druge svetovne vojne. Tretji del skrivnosti je javnosti bil neznan do 13. maja 2000, ko je, kot že omenjeno, sv. oče Janez Pavel II. (1978-2005) v Fatimi ob proglasitvi Frančiška in Hijacinte za blažena svet sez- nanil tudi s tretjim delom skrivnosti oziro- ma s tretjo fatimsko skrivnostjo, kot jo splošno imenujemo. Glede omembe Rusije v Marijinih prikazo- vanjih Lucija pojasnjuje, da so mislili, “da je to kakšna zelo hudobna ženska, za spreo- brnjenje katere morajo moliti”. Nedelja - 19. avgusta - 4. prikazovanje Cerkvena oblast je ob dogodkih v Irijski glo- beli bila zadržana in ni o tem dala nobene iz- jave. Tem bolj pa se je o dogodkih razpisalo frama- sonsko časopisje, na- padalo vidce in smešilo fatimske do- godke. Župan občine Vila Nova de Ourem, Arturo de Oliveira San- tos, tudi sam frama- son, je 13. avgusta, ko bi moralo biti prikazo- vanje, z zvijačo ugrabil vidce. Lucija v svojih Drugih Spominih piše: “Župan je prišel na Frančiškov in Hijacin- tin dom in tam zahte- val, da pokličejo tudi mene. Oče me je takoj odpeljal tja. Župan je zahteval, naj mu razode- nemo skrivnost, ki nam jo je zaupala Gospa. Prav tako je zahteval, da ne gremo več v Irijsko globel. Ker ni ničesar dosegel, je ukazal, da vsi skupaj gremo k župniku”. / dalje Leirijski škof, msgr. de Silva Adolf Hitler Lizbonski patriarh in kardinal Manuel Goncalves Cerejeira Z leve: Edi Kraus, predsednik Borut Pahor in Giulio Bonazzi S 1. strani Zgodba o ... Aktualno 20. oktobra 2016 15 ljub poletju, ki še vztraja v do- lini, je na sedlu kar hladno. Drobnica, ki se tu pase čez po- letje, je že zdavnaj v svojih stajah, pla- nina sameva zaprta in žalostna. Slut- nja jeseni lebdi nad hribi, ki so odeti v zlato preobleko in hlastajo za zad- njimi žarki. Slutnja jeseni, megle in snega. Slutnja dolgega slovesa, ki je za nas, ki ljubimo neskončne, vroče po- letne dneve, tako težka in žalostna. V tem veličastnem času slovesa med smrečjem opojno dišijo ciklame in na pobočjih cveti zadnje resje. Še je to- plo, še se oglašajo kobilice, še je nebo jasno in čisto. Kot bi tudi narava še vedno verjela, da je to poletje večno in se ne bo končalo, kot so se končala vsa ostala. Letošnje poletje... moje prvo pravo poletje po dolgih letih. Kot bi utonila ob vsej tej sreči in lepoti. A sreča in lepota nikoli nista večni. Po- letju vedno sledi jesen. In zima. Dolga in mrzla. V njej je upanje na novo pomlad. Upanje... nikoli gotovost. Z možem se povzpneva na bližnji vrh, Jof di Dogna, Vrh Dunje bi lahko pre- vedli. Pred nama se odpira morje gora in vrhov, razgled je tak, da si ob sapo, nezemeljski, božanski, edinstven. Le- pota, samota in večnost. Jalovec, na- jlepši med vsemi, nekje v ozadju, Mangart ob njem, bližje nam Dve Špi- ci, mogočni Montaž, Poldnašnja špica in Viš. Prelepi, kot bogovi, zame ne- dosegljivi. In prav zato edinstveni. Ko pogledam na zemljevid, vidim, da sem prehodila del steze, ki je že oz- načena kot alpinistična. Ne morem verjeti, ker vem, kako me muči vrto- glavica. Tokrat nisem videla prepadov. Kot uročena sem šla za lepoto, za soncem, ne da bi se ozirala v doli- no. Nisem se mogla upreti tej božanski modrini, tej večnosti, ki se odpira in vabi. In mi je uspelo, da sem pozabila na strah in vrto- glavico. Gore ljubim nadvse, a se obenem bojim izpostavljenih steza in prepadov. Do gora sem spoštlji- va, največkrat ostanem samo od- daljena oboževalka. In gore osta- nejo sanje. Prijatelj, ki živi v Lužni- cah in je tu zgoraj doma od otroštva, se je ponudil, da me nauči, kako se planinari. Peljal te bom med skale, preskakovala jih bova, kot znajo le gamsi, naučil te bom plezati, hoditi po brezpotju, osvajati vrhove, kjer kraljuje samo tišina, ljubiti gore, kot jih ljubimo mi, ki smo tu rojeni. Samo za pre- lepo igro gre, mi obljublja, samo igra in nobenega strahu. In sredi igre počasi postaneš del narave. Del gora. Nisem šla z njim med skale. Vem namreč, da moja kolena niso več prožna, kot so bila, gleženj sem si zvila ravno letos poleti in še vedno ne služi v celoti svojemu prvotnemu namenu. Čutim, da leta minevajo. In povrhu me je strah, ne zau- pam vase. Ni do- volj, da zaupam ti- stemu, ki me vodi. Vem, kje so moje meje, in tega nočem razkazovati naokoli. Nimam rada porazov. Sanjač sem, ki večkrat ne mara pogledati resnici v oči. In go- re so mi nekaj svetega. Nočem pora- zov na teh prelepih stezah, raje naj ostanejo samo sanje. Življenjske sanje. Nekoč se morda ponovno rodim in te- daj morda zares postanem alpinist. Zdaj, ko sedim visoko med rušjem in skalami, nočem gledati v dolino, nočem sploh misliti na sestop. To so nebesa, to je tako daleč od vsakdanje- ga, tako daleč od vsega, kar mene in kar nas mori. Samo luč, samo sonce, samo modrina. Gore kot morje, kot skalnati valovi. Kot večnost in kot življenje. In jaz med njimi. Kot v san- jah. S sedla Bieliga gre planinska steza v sosednjo dolino. Do vasice Bagni di Lusnizza, v sloveščini Lužnice, v nemščini pa Lusnitz (Lusniz v fur- lanščini), je nekaj manj kot poltretjo uro hoda. Pot se vije po strmem, mrzlem in osojnem pobočju. Nekaj je rušja in melišč, največ pa gozda. Nek- je na poti, pravzaprav le nekaj minut pred ciljem, bomo srečali odcep k iz- viru potoka Rio dello Solfo, kar bi v slovenščini lahko prevedli Žvepleni potok. Voda, ki ima močan vonj po žveplu, ali, kot pravijo domačini, po gnilih jajcih in je bila že v času starih Rimljanov znana kot zdravilna, izvira nekaj metrov nad avtocesto. Izviri, kar nekaj jih je namreč, imajo kamnit nadstrešek, skromne zgradbe segajo še v čas avstro-ogrske monarhije, ko je bil tu spodaj tudi manjši hotel. Ta je zdaj zaščiten kot kulturni spomenik in spremenjen v počitniško hišo. Ne- kateri pripovedujejo, da je baje sem zahajala na zdravljenje celo Marija Te- rezija. Danes k žveplenim izvirom ne zahaja skoraj nihče več, kajti občina Naborjet je dala napeljati cev in zgra- diti na robu vasi manjši kiosk, kjer je poleti in pozimi mogoče natočiti zdravilno žvepleno vodo. To pa je tudi vse, čeprav se je do pred nekaj leti go- vorilo o načrtu za izgradnjo termalne strukture, ki bi dala duška turizmu v Lužnicah in v celotnem spodnjem de- lu Kanalske doline. Načrt je, na žalost nekaterih in v veselje ostalih, tako kot toliko drugih podobnih načrtov, pro- padel. Zdaj se lična vasica na bregovih Bele (Fella) lahko ponaša le s kolesar- sko stezo in z gostinskim objektom Al- l'orso (Pri medvedu), kjer baje dobro kuhajo in nudijo poceni prenočitev. Kot celotna občina Naborjet-Ovčja ves so tudi Lužnice lepo vzdrževane, pol- ne cvetočih gredic in prijetno zasidra- ne v naročju strmih, divjih gora in skalnatih grebenov. Mir in tišina pa sta tu doma, kali jih le hrup bližnje avtoceste, ki se je pred nekaj desetletji kot globoka rana zarezala v enkratno lepoto Kanalske doline. / konec Suzi Pertot K ekatera članska odbojkarska prven- stva so se začela v soboto in nedeljo, ostala pa startajo ta konec tedna. Pa- radni konj slovenskega gibanja v igri pod mrežo v Italiji je v sezoni 2016/2017 zagoto- vo moška vrsta Sloge Tabor Televita, ki je pod taktirko novega trenerja Jasmina Čutu- rića (prevzel je mesto Gregorja Jerončiča, ki je zdaj na klopi slovenskega prvoligaša Salo- nit Anhovo) pričela z nastopi v enotni držav- ni B ligi. Vse ostale naše šesterke pa letos tek- mujejo na deželni ali pokrajinski ravni. Slogaši se predstavljajo z dokaj spremenjeno postavo, čeprav so številni stebri lanske za- sedbe ostali na svojem mestu. Boleča je – po- leg omenjenega odhoda Jerončiča, ki je bil nekaj let tudi zelo pomemben člen na par- ketu – nedvomno zlasti odpoved Ambroža Peterlina, dolgoletnega kapetana, ki je bil prava duša te ekipe in je lahko pokrival v bi- stvu vse vloge na igrišču. Društvena uprava je zamenjave poiskala pri goriški Olympii, lani nasprotnik belo-rdečih v B2 ligi, pa tudi v lastnem mladinskem pogonu. Kam lahko meri Sloga Tabor, je veliko vprašanje, ker – v vsakem primeru kakovostno in ugledno – prvenstvo predstavlja pravo uganko, tudi Čuturićeva posadka pa razumljivo še ni pov- sem uigrana. Olympia bo po nazadovanju torej spet na- stopala na deželni ravni, v C ligi, v kateri je med sodelujočimi kot že vrsto sezon tudi drugo moštvo Sloge Tabor. Obe postavi sta dokaj mladi, večje apetite pa imajo zagotovo v Go- rici pri združeni ekipi Našega Prapora, Olympie, Soče in Vala. Lanska prisotnost tako Olym- pie kot Sloge Tabor v deželnem finalu mladinskega prvenstva do 18. leta (slogaši so bili celo prvaki in so se nato udeležili vsedržavnega finalnega tek- movanja) je zagotovo dobra popotnica, pričakovati pa je, da bodo mladi ob dobrem delu še zrasli. V D ligi bo kot odraz združenih moči na Go- riškem naš edini zastopnik Val, dovolj igral- cev za sestavo še ene moške ekipe na deželni ravni (kot je bila lani Soča) pa ni bilo. Tudi pri dekletih ima projekt Zalet na članski ravni po upokojitvi številnih bolj izkušenih odbojkaric le še eno ekipo, ki je stopila v tret- jeligaško tekmovanje pod vodstvom novega trenerja Mitje Kušarja. Našo “reprezentan- co” ima letos v režiji Kontovel, postava pa je zelo mlada in dokaj perspektivna. Veterank skorajda ni več, mlade sile pa imajo v bistvu veliko priložnost, uživajo namreč popolno zaupanje in jim je v polju tudi dano zgrešiti. Tekmovalni cilj je kajpak obstanek v naj- višjem deželnem prvenstvu. V četrtoligaški konkurenci pa prvič nastopa novo društvo Mavrica – Arcobaleno iz Štan- dreža. Mladinska ekipa, ki je lani igrala v prvi diviziji, se bo kalila in nabirala izkušnje proti starejšim nasprotnicam, skušala pa bo seveda obstati v D ligi. Začetek ni bil najbolj vzpodbuden ob pora- zih Sloge Tabor, Zaleta in Mavrice. Nadeja- mo pa si, da bomo med sezono čim več po- ročali o zmagovitih nastopih. HC N Sloga Tabor SNG Nova Gorica / Ponovitev Ondine Očarljiva predstava in prisrčno srečanje z režiserjem Januszom Kico čudovito predstavo Ondina, polno metafor in simbolov, vsebinsko razpeto med dvema svetovoma, vodnim vilinskim du- hovnim svetom in pritlehnim tu- zemskim, v katerem živijo ljudje, ki ne znajo biti iskreni, saj so jim lastne prevare, laž, spletke, ošabnost, nez- vestoba …, v režiji mednarodno priz- nanega poljskega režiserja Janusza Kice, ki veliko ustvarja tu- di na Hrvaškem in v Slo- veniji, se je Slovensko na- rodno gledališče uvrstilo na tekmovalni program Borštnikovega srečanja 2016. Vsestransko blestečo uprizoritev, tragikomično igro o vodni vili, s katero se je v maju sijajno končala lanskoletna sezo- na Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica in ki so jo kritiki ocenili z la- skavimi besedami, so si gledalci na najpomem- bnejšem gledališkem festi- valu na Slovenskem ogle- dali v torek, 18. oktobra 2016, v Mariboru. Na do- mačem odru SNG Nova Gorica je bila na sporedu zadnjič v torek, 11. okto- bra, ko so si jo prišli ogle- dat tudi gledalci s Koprske- ga. Pred predstavo na veli- kem odru je skupina gle- dalcev izvedela marsikaj o predstavi sami in avtorju Jeanu Giraudouxu iz pogovora, ki ga je z režiserjem Janu- szom Kico, zmeraj tako prijaznim in razpoložljivim, imela Neva Zajc, ena od ustanoviteljic Primorskega polet- nega festivala. V začetku se je spom- nila preminulih režiserjev Primoža Beblerja in Andrzeja Wajde. Bebler (1951- 2013) je naredil ogromno za Primorski festival, je dejala Zajčeva. Če bi si on ne tako prizadeval, bi tu- di režiser Janusz Kica s svojimi deli ne bogatil festivala, pa tudi v Sloven- skem narodnem gledališču Nova Gorica ne bi režiral toliko predstav, ki so se zaradi njegove razpoznavne poetike močno vtisnile v spomin. Poljski režiser Andrzej Wajda je umrl 9. oktobra letos, star 90 let, rojen je bil 6. marca 1926 v poljskem mestu Suwalski. Bil je eden najpomem- bnejših večkrat nagrajenih poljskih filmskih ustvarjalcev. Njegov ustvar- jalni opus je zelo obsežen. V filmih je rad predstavljal ljubljeno Poljsko in bil brezkompromisen komenta- tor poljske politične in socialne zgo- dovine. Leta 2012 je posnel biograf- ski film o poljskem politiku, borcu za človekove pravice in Nobelovem nagrajencu, Lechu Walesi. Kica je povedal, da je imel v zadnjih mese- cih z Wajdo intenzivno pisno kore- spondenco. Sam zmeraj trdi, da dva tedna ali dva meseca z Wajdo odteh- tata štiri semestre na akademiji; imel je namreč ogromno znanja. Za zme- raj se je poslovil velik človek, velik kulturnik, ki se je vse življenje boril za svobodo umetnosti, je dejal Kica. Na pogovoru je Kica spregovoril se- veda tudi o predstavi Ondina, ki je izšla izpod peresa francoskega dra- matika Jeana Giraudouxa l. 1939. Avtor je študiral germanistiko, kar se pozna v njegovih delih, je razložil Kica. Tudi Ondina se dogaja v ger- manskem okolju. Razkril je, da ga je misel na režijo Ondine zelo pri- vlačila, tudi zaradi no- vega imenitnega pre- voda Srečka in Jake Fišerja. Opozoril je si- cer, da je moral bogato besedilo precej krajšati, ker je pisano gostobe- sedno z raznimi “jezi- kovnimi arabeskami”. Vsak avtorjev motiv se veže namreč na nekaj, kar je dramatik predpo- stavljal, da gledalci poz- najo. Kica je obrazložil, da je Ondina, ki kot fi- gura izhaja iz mitologi- je, utelešenje duha, je realna in ni. Njega je v tem delu prevzela predvsem čudovita ide- ja ljubezni, ki ne pozna kompromisov. Ondina brezpogojno veruje v lepoto dobroto, ljube- zen, zvestobo … Da je prav taka, so se pre- pričali tudi torkovi gle- dalci, ki so napolnili veliko dvorano SNG Nova Gorica, saj jih je očarala izjemno rahločutna poetična inter- pretacija nelahkega besedila. Novo- goriškemu igralskemu ansamblu, še posebno pa blestečima protagoni- stoma, Ondini - Arni Hadžialjević in Hansu – Nejcu Cijanu Garlattiju, so namenili dolgotrajno ploskanje. Vsak nasopajoči igralec, v glavni ali drobni vlogi, je pripomogel k en- kratni čarobnosti predstave, ki si je nedvomno zaslužila uvrstitev na Borštnikovo srečanje. IK S Pogled na naše odbojkarske ekipe Manj ekip, “špici” Sloga Tabor in Zalet Tam, kjer je sonce skoraj tujec Dolina brezen in samote (3) Nejc Cijan Garlatti in Arna Hadžialjević Aktualno20. oktobra 201616 KRŠKO Torek, 2. julija 1991. Avtocesta med Lju- bljano in Zagrebom je še dalje zaprta. No- ve so pregrade pri izhodu iz Zagreba. Na le-te smo naleteli tudi na vzporedni po- krajinski cesti, tako da je bila edina možnost voziti se po gozdnih cestah in kolovozih. Z vojaškega vidika je bila vsa pozornost tistega dne uprta v Srbijo. Ko- lona 120 tankov je bila na pohodu preko Šida na mejo s Hrvaško. Zagrebška vlada na provokacijo ni odgovorila, vendar, kot je dejal novi obrambni minister Djodan, se bo, če bo napadena, branila, kot se bra- ni Slovenija. Preteklo je dobrih 22 ur, od- kar je Slovenija napovedala enostransko prekinitev ognja. Zvezni minister za obrambo Kadijević premirja ni komen- tiral, prav tako ne ministrski predsednik Marković. Kaže, da civilna oblast nima več nobene besede in da je vse v rokah vojske. Vse več polemik na zvezni ravni pa je vzbujalo dejstvo, da je v boj v Slove- niji armada pošiljala rekrute, ki so bili ko- maj mesec dni pod orožjem. Na Sloven- skem ni bilo večjih spopadov. V dopol- danskih urah je vojska znova prevzela nadzor nad slovensko-hrvaško mejo pri Bregani, v Brežicah je zračni alarm pov- zročil precejšnjo paniko. Še najbolj vroče je bilo v Radgoni, kjer je poveljnik Popov izdal ukaz, da se strelja na vsakogar. Z gra- natami so zažgali šest hiš, vojska pa je preprečila gasilcem, da bi pogasili ogenj. V Krakovskem gozdu je mirno, vojska je pobegnila na Kočevsko in prepustila vse orožje teritorialcem. V Krškem pa so za- jeli poveljnika kolone v Krakovskem goz- du, majorja Prodanovića in 6 vojakov. V Beogradu se je pod predsedstvom Hrvata Mesića sestalo predsedstvo Jugo- slavije, ki je postavilo izredno težke po- goje za prekinitev ognja. Slovenska teri- torialna obramba naj bi do polnoči izpu- stila vse zajete pripadnike Jugoslovanske vojske, odstranila pregrade, barikade na avtocesti Zagreb-Ljubljana. Ultimata v ta- ko kratkem času ne bi bilo moč z naj- boljšo voljo uresničiti. Kajti izpustiti in prepeljati na varno okrog 4.000 zajetih pripadnikov Jugoslovanske armade bi bi- lo nemogoče. Prav tako nemogoče bi bi- lo odstraniti pregrade in barikade, saj smo jih zgolj na prvih desetih kilometrih od Zagreba proti Sloveniji našteli 20. Do nedelje, 7. julija opoldne, je bilo še rečeno v ultimatu, je treba vzpostaviti prvotno stanje na zunanjih mejah Jugo- slavije. Izgleda, da je razširjeno predsed- stvo sprejelo tako strog ultimat, da bi po- mirilo vrhove v vojski, ki so bili razbur- jeni zaradi zaporednih porazov v Slove- niji. Vse to se je dogajalo v Beogradu, ko so imeli Hrvati v rokah štiri ključna me- sta na zvezni ravni, in sicer predsednika predsedstva Mesića, predsednika zvezne vlade Markovića, obrambnega ministra Kadijevića in zunanjega ministra Lončar- ja. Naslednji dan, v četrtek, 4. julija, je bil v Jugoslaviji prazničen, dan borca, kar je leta spopadov 1991 zvenelo povsem iro- nično. Kolikor je bilo Slovenk in Slovencev, to- liko je zgodb o dogajanju v zadnjih dneh junija in prvih dneh julija 1991. V knjigi Moški na položajih, ženske v strahu, otroci na češnjah, ki sta jo uredili Marija Stanonik in Irena Uršič, je zbranih največ pričevanj. Marija Stanonik je v uvodu med drugim zapisala: “Dandanes spo- min ni več tako zanesljiv kot v starih časih, ko je bila glava edini računalnik. Take izkušnje so me opominjale, da se je treba čim prej lotiti zbiranja spominov na obrambno vojno za samostojno Slo- venijo, saj jih novi dogodki in sporočila vedno bolj rahljajo, prekrivajo, neusmil- jeno brišejo in potiskajo v pozabo”. Robert Dovgan, ki je bil med vojno ran- jen, se dogodkov izpred 25 let takole spo- minja: “27. junija je bila naša enota vpo- klicana, varovali smo razne objekte na Žabovcu in drugod v občini Ilirska Bistri- ca. Premeščali so nas, kjer je bilo bolj ne- varno, a zgledalo je, da se bo vse rešilo s pogovori. V mraku smo bili poslani na Koseze, kjer naj bi zajeli generala JLA. Pri- peljal se je z generalskim oplom in ob- krožen s kamioni. Ko se je streljanje pričelo, ga ni bilo moč več ustaviti. Strel- jali smo – eni nekontrolirano, eni iz stra- hu, eni zares, eni so bili bolj prisebni, z več izkušnjami in se bolj kontrolirali. Težko je o tem govoriti. Vse je bilo tako na hitro in drugače je, ko občutiš, kako šviga vsepovsod. Takrat niti nisem raz- mišljal, saj se lahko zgodi, pa se je eno- stavno zgodilo. Kmalu sem bil ranjen, kolegi so ostali. Ne vem, kako je bilo po- tem. Vem pa, da so fantje doživeli hud stres, kar se v naši enoti, ki se še vedno zbere enkrat na leto, čuti še danes. Ran- jen sem bil v prsni koš in levo nadlaht. Bolečina je bila močna. Priseben sem bil do zdravstvenega doma, nakar so me od- pelali na Sušak na Hrvaškem. Z rešilcem smo šli nazaj na koseški most, kjer je spo- pad še trajal. Vrniti smo se morali, ceste v Izolo ali Ljubljano so bile neprehodne, zato so me prepeljali na Sušak. Doma sem imel ženo v drugem mesecu no- sečnosti. Tudi zanjo ni bilo preprosto. Zdravljenje je trajalo leto in pol. Za kore- nine se je vredno zmeraj bojevati, le zdaj bi šel v to bolj previdno”, je zapisal Ro- bert Dovgan. Nekaj stavkov iz uvoda sourednice knjige Irene Uršič: “Zbirka spominov ne bo bralca puščala pasivnega, pomagala bo stopiti v svet tistega, ki se spominja, ki se vojne iz preteklosti spominja v sedanjo- sti, in vzbudila čustveno interakcijo z – mamo, ki je izgubila mladoletnega sina, teritorialcem, ki mu je izstrelek prebil oko, doječo mamo, ki ji je ob bombardi- ranju zaradi šoka zastalo mleko, snemal- cem, ki je skozi objektiv kamere sprem- ljal oboroženi spopad, slovenskim pilo- tom v jugoslovanski vojski. To so subjek- tivne izkušnje, ki govorijo, kako je posa- meznk doživel vojno”. Matjaž Vadnjal se je leto prej vrnil domov s služenja vojaškega roka. “Med desetd- nevno vojno sem bil kot teritorialec na Jurščah v Zgornji Pivki. Razmišljal sem o sorodnikih, ki so padli v vojnah. Stric je izgubil življenje pri 16-ih, starši so ga po- grešali, skoraj 30 let so upali, da je še živ. Jaz sem se rodil v miru. Zakaj? Kdo mi je daroval mir? Kdo mi je daroval življenje? Življenje je vsakomur podarjeno. In kaj mi počnemo z največjim darom, ki ga dobimo? Razmišljal sem, če sem sposo- ben streljati na nekoga. Doma sem, na svoji zemlji. Ima kdo pravico poditi me od tod? Ima lahko kdo pravico prisiliti narod, da razmišlja drugače, da govori drugače, da dela drugače. Če bi tak člo- vek streljal name, bi bilo pošteno. Ne! Zdelo se mi je, da imam odgovor. Za- menjava straže, za posteljo je bila priko- lica sena pokrita s plahto. Takoj sem za- spal, prebudili so me, na položaju sem čakal, da bom streljal. Niso bile sanje, ni bilo časa za sanje, bil je čas za razmišljan- je. Ni bilo več časa niti za razmišljanje. Ni bilo več časa. Puško s tromblonom sem imel uperjeno proti prihajajočemu vozilu. Ni bilo več časa. Vozilo se je pri- bliževalo. Čutil sem čas. Vozilo je priha- jalo iz gozda. Videli smo luči. Kakšno vo- zilo, pa ne. Približevalo se je. Čutil sem čas. Še nikoli v življenju nisem streljal s tromblonom. Razmišljam. Razmišljam, ali bom zadel. Ne razmišljam, da lahko ubijem nedolžne, temveč, ali bom zadel. Zopet razmišljam. Čas teče, kaj bo. Vozilo se je ustavilo. Sošolec David Žužek je po- begnil iz vojašnice in se nam pridružil. Matjaž Vadnjal končuje z upanjem, da bi se čim prej naučili vladati sami sebi. Da bi se zavedali, da je naša usoda resnično v naših rokah in da demokracijo izbira- mo med dobrim in slabim, ne pa med različnimi barvami. Želim si, da bi začeli spoštovati tudi sami sebe. Še veliko je ljudstev na svetu, ki hrepenijo po svobo- di, tako kot smo mi. Tudi ti narodi iščejo podporo, tako smo jo mi. Ne obnašajmo se klečeplazno do velikih, ki odločajo o majhnih. Bodimo odločni v poštenosti in pravičnosti. To si želim. In vredni bo- mo spoštovanja”, končuje spomine Mat- jaž Vadnjal. / dalje Saša Rudolf e bi država in njeni sateliti ta- koj vrnili premoženje, ki bi ga morali vrniti, sploh ne bi bilo podlage za odškodnine zaradi nemožnosti uporabe tega pre- moženja. Ravno tako davkoplačeval- ci ne bi bili prav nič oškodovani, če bi država v tem obdobju dolgotraj- nega zadrževanja premoženja z njim “vsaj minimalno skrbno gospodari- la”, saj bi bili v tem primeru prihod- ki od takšnega gospodarjenja ekvi- valentni odškodnini zaradi ne- možnosti uporabe. Zato v dani si- tuaciji ni prav nobenega razloga, da Katoliška Cerkev skoraj-da-ne nasto- pa s pozicije, kot da mora imeti sla- bo vest, ker zahteva povračilo škode zaradi nemožnosti uporabe svojega nezakonito odvzetega in zadrževa- nega premoženja. Osebnostno zdra- va drža v takšni situaciji je: “Tisti, ki mi je s svojimi ravnanji povzročil škodo, jo je dolžan povrniti, nato pa naj javnost z odgovornimi razčisti, kdo in zakaj je odgovoren za nasta- nek takšne škode. Moja dolžnost pa je, da bom s tem premoženjem od- govorno in pošteno gospodaril. Zato ne rabim imeti pred nikomer prav nobene slabe vesti”! Seveda pa bo širša javnost takšno držo Cerkve začela sprejemati kot le- gitimno šele tedaj, ko bo kritična masa Slovencev, ki živijo od svojega dela (ne pa od socialnih in kapital- skih transferjev in pomoči), prepoz- nala v Katoliški Cerkvi tisto silo, ki stremi k vzpostavitvi bazične pra- vičnosti v slovenski družbi in katera umešča delo kot temeljno družbeno vrednoto. Vsi tisti, ki živijo od so- cialnih in kapitalskih transferjev, so namreč tako močno interesno obre- menjeni z ohranjanjem obstoječih in pridobivanjem novih privilegijev, da po naravi stvari ne morejo predstavljati vi- talnega temelja za prihodnost družbe, temveč so to lahko zgolj ti- sti, ki delajo in ustvarjajo ter tvegajo. Tudi tako močna obča sprejetost so- cialnih in kapitalskih transferjev znotraj slovenske družbe (in s tem povezani privilegiji) so dodaten in- dikator, da podzavestno še vedno plavamo v postfevdalni miselnosti, ki je bila še dodatno patološko mo- dificirana s 45 leti socializma. Ker pa tudi večina katoličanov še vedno ni doumela, da je bil jeseni 1848 uveljavljen Zakon o odpravi tlačan- stva in da bi se zaradi tega moral naš pogled na svet v marsičem spreme- niti, poslušam tudi od številnih slo- venskih katoličanov populistične nebuloze glede neprimernosti ozi- roma celo škodljivosti tovrstnih odškodninskih zahtevkov Cerkve nasproti državi in njenim satelitom. Povrh vsega pa tovrstno pavšalno “pametovanje” štejem kot hinavsko, saj takšni populistični katoličani praviloma v praksi niti pod razno niso prav nič radodarni, ko nanese pogovor na zagotavljanje sredstev za potrebe delovanja Cerkve iz njiho- vega žepa. Za mene sploh ni vprašanje, ali je prav, da Cerkev zah- teva odškodnino zaradi nemožnosti uporabe od 7. 12. 1991 dalje, tem- več, ali bo tako pridobljena sredstva ustrezno in racionalno uporabljala. Premoženje samo po sebi ni ne bla- goslov, niti prekletstvo, temveč je navedeno odvisno od načina in smotra njegove uporabe. Opomba: Avtor tega prispevka ni- sem nikoli zastopal ali svetoval ali bil kakorkoli drugače udeležen v po- stopkih v zvezi z denacionalizacijo premoženja Katoliške Cerkve ali nje- nih pravnih oseb, zato sem s tega vi- dika popolnoma interesno neobre- menjen. Č Osebni spomini na pot osamosvajanja Slovenije (13) Samostojni ebelarstvo je poklic in poslanstvo, ki je posebej cenjeno ne samo v krogih ljudi, ki se s tem ukvarjajo profesionalno ali polprofesionalno. Čebele imajo nasploh v človekovi zavesti zelo močno vlogo. Dovolj je, da pomislimo, kaj predstavljajo čebele in čebelarstvo za slo- venskega človeka. Ni naključje, da je ena od najbolj znanih ponarodelih pe- smi izpod peresa ljudskega pevca Lojzeta Slaka posvečena prav tem malim žuželkam, ki so simbol marljivosti in delavnosti. Čebele pa imajo še drugo dodano vred- nost, ki se je pogosto ne zaveda- mo in ki dobiva v zadnjem ob- dobju, posebej v medicinskih krogih, precejšnjo pozornost strokovne javnosti. Govorimo o apiterapiji, ki je bila skupaj z api- turizmom glavna tema nedavne- ga posveta deželnih čebelarjev v Gradišču. Seminar je 8. oktobra organiziral Konzorcij goriških čebelarjev v sodelovanju z Zavo- dom za agronomijo iz Gradišča. Posvet sta oblikovala dva uveljavljena stro- kovnjaka na področju čebelarstva in čebe- larskih proizvodov, ki sta osvetlila različne vidike gojenja čebel in urejanja panjev. Najprej je o zdravilnih učinkih medu in drugih proizvodov “iz panja” spregovoril rimski zdravnik Aristide Colonna. Njegovo izhodišče je bilo dejstvo, da je med lahko zelo koristen naravni pripomoček pri šte- vilnih obolenjih. Večkrat je pri tem pouda- ril, da ni nadomestek za tradicionalno me- dicino, da pa je lahko zelo priporočljiva nadgradnja. Prvi primer, ki ga je pri tem na- vedel govornik, je zdravljenje preležanin (rane, ki se ustvarjajo zaradi dolgih obdobij sedenja in ležanja). S pravilnim nanosom in masažo medu lahko preležanine izginejo do štirikrat hitreje. Med je koristen tudi pri celjenju navadnih ran. Cvetni prah oziro- ma pelod ima izjemno energetsko vrednost in je hkrati zelo koristen pri presnavljanju drugih snovi v človeškem organizmu. Ob tem gre podčrtati, da je cvetni prah lahko naravni pripomoček za športnike, ker po- večuje dovajanje kisika v krvi. Posebej po- membno poglavje terapevtskega čebelar- stva so njegovi učinki v boju proti rakastim obolenjem. Tudi v tem primeru je zdravnik Colonna naglasil, da so čebelarski proizvo- di dodatek, ne pa nadomestek za tradicio- nalno zdravljenje. Blagodejni učinki medu so vsekakor pri tem zdravljenju vezani na njegovo bazično sestavo, ki je posebej pri- poročljiva v primeru rakastih obolenj. Go- vorec je posebej omenil učinke propolisa, ki so pri testiranju na mišjih vzorcih poma- gali zaustaviti razvoj rakastih celic. Posle- dično se je tradicionalna medicina “lažje spopadla” s “stabilizirano boleznijo”. Tera- pevtske učinke ima nazadnje tudi čebelji strup pri zdravljenju degenerativnih bolez- ni. Drugi del seminarja so organizatorji zaupali slovenskemu čebelarju Francu Šivicu, ki je med utemeljitelji slovenskega čebelarskega turizma. V svojem posegu je orisal razvoj te panoge, izhajajoč iz lastne izkušnje. Šivic se s čebelarstvom ukvarja od 16. leta dalje. Api- turizem je začel gojiti, potem ko je žena od staršev podedovala kmetijo, ki jo je Šivic prilagodil v izjemno okolje za čebele s sa- dovnjakom in biobotaničnim vrtom. Posa- dil je več kot 100 dreves, ki cvetijo in dajejo sadeže v različnih letnih časih. V prvi vrsti gre seveda za ustvarjanje primernih oko- liščin za čebelarstvo, ta odločitev pa je po Šivičevih besedah pomagala tudi pri ustvar- janju prijetnega okolja za turiste. Šivic, ki živi sicer v Ljubljani, a je Primo- rec, si je svoj turistično-čebelar- ski center ustvaril v Šempasu. Na tej podlagi je danes tam čebelji center in muzej. Gostov je danes že veliko, precej je tudi tujcev, ki jih zanima razvoj Šivičeve ideje apiturizma. V Slo- veniji se je apiturizem šele začel dobro razvijati, je dejal Šivic. Danes je na območju celotne matične domovine prisotnih 40 apiturističnih kmetij, čutiti pa je pomanjkanje didaktičnih kmetij, ki so koristne predvsem za seznanjanje najmlajših s čebelarstvom in čebeljimi proiz- vodi. Seminarja se je udeležilo več kot 130 gostov, ki so napolnili veliko predavalnico Zavoda za agronomijo v Gradišču. Med njimi je bi- lo predvsem veliko čebelarjev, predavanjem pa so prisluhnili tudi številni zdravniki in zaposleni na zdravstvenem področju. Pri- sotne sta pozdravila podpredsednica Pokra- jine Gorica Mara Černic in podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec. Ob sklepu pa so svoje pomisleke in predloge izposta- vili tudi ostali gosti, ki so pohvalili izvajanje obeh predavateljev. V ospredje so postavili različne prakse delovanja med Italijo in Slo- venijo. Številni italijanski čebelarji so se v tem oziru pohvalno izrazili glede slovenske realnosti. Andrej Černic Č S 13. strani Denacionalizacija ... Posvet o čebelarstvu v Gradišču Med, zdravilno sredstvo in turistična atrakcija Ante Marković Budimir Lončar